47. štev. Y l Kranju, dne 26. novembra 1910. XL-leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane za Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta i K, za druge drtave stane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroebe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni Stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v tZvezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer —- Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, z« četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila M plačuje za petil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat rasten, popust. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Slovenski občinski zaštopi in krajni šolski sveti na Koroškem, pokoncu! (Dopis s Korodkega.) Nikdar Se slovenski občinski zastopi in krajni Šolski sveti niso imeli tako lepo prilike, da nastopijo proti sedanjema krivičnemu ljudtkošolskeasu sistemu kakor sedaj. Krajni toliki svet v Borovljah je predložil namreč po poslancu Kirschnerju deželnemu zboru peticijo s 176 podpisi, v kateri zahtevajo podpisani starši, oziroma varuhi vSola-nih otrok nemški veronauk na sedemrazredni ljudski Soli v Borovljah. Marsikdo bo začudeno vprašal, kako je mrgel dobiti nerjcčurski krajni Šolski svet v Borovljah za omenjeno peticijo 176 pod-pisovP Kdor pa pozna skrajni terorizem in pritisk borovakih nemSkutarjev na tamcšnje, od njih odvisno delavstvo, si bo mogel to peticijo docela dobro razlagati. Saj je znano, da se koroški nem-Skutarji ne boje postave ia da si dovoljujejo v javnem tivljenju tako velike goljufije in Inmparije, kakor menda nobena stranka na celem iiro-tirnem svetu. Prebivalci v Borovljah so po rojstvu po pretežni veČini Slovenc5, Nemci pa se rekrutirajo it privandrancev in odpadnikov. Ti odpadniki so pod vodstvom znanega Podljubeljčana dr. Uaurerja in nemčurskega nadu&teija Susternika sestavili orni-njeno peticijo, ki pa nikakor ne odgovarja resničnim željam in zahtevam tamoSnjega prebivalstva, ampak je bila opremljena s tolikimi podpisi le vsled pritiska na ondotne delavske sloje. Ta peticija je glasen klic vsem obmejnim slovenskim občinskim zastopom in krajnim Šolskim svetom, da takoj spravijo Šolsko vprašanje na dnevni red in vlože na pristojnem mestu peticijo za zahtevo, da naj se utrakvistični 1 judskoSolski sistem odpravi in nadomesti s sloven- skimi ljudskimi Solarni, v katerih se bo nemščina poučavala kot učni predmet Zadnji in najprimernejši čas je, da zasnujejo istočasno vsi slovenski krajni Šolski sveti na Koroškem, posebno pa oni v Rožni dolini skupno akcijo za slovenske ljudske Sole, ker bodo take Sole vzgojile zavedno okoliško prebivalstvo, katero bo polagoma ustavilo germanizacijo v trgu in pridobilo tudi slovenščini v trgu samem vedno več veljave in moči. NaSe ljudstvo v okolici je zavedno dovolj, vendar pa se za svoje pravice ne poteguje Se v isti meri, kakor bi bilo želeti in kakor se potegujejo drugi narodi. Naj so si naSi merodajni možje v občinskih zastopih in krajnih Šolskih svetih vendar že svesti tega, da nam vladni organi brez zahtevanja ne bodo dali naših pravic Zakaj bi občani, kateri morajo vzdrževati Sole in kateri svojim sinovom in hčerkam ne morejo dati večjega bogastva od prave vzgoje in dobre izobrazbe, posebno z osirom na skrajno žaljivi nastop nemSkutarjev v nemikih občinah, na zahtevali slovenskih sol in dobrih, prijaznih, slovenščine zmožnih učiteljev? StarSi! Kako dolgo boste Se mirno prenašali, da bodo ubijali inteligenco valih talentiranih otrok v ntrakvističnih poneumnevalnicah nem-curski učitelji, torej nemSkutarji, o katerih se je nemški učenjak Adolf Bartels v cDeutschsotiale B atter> nedavno izrazil, da so največji lumpi, ker bi imeli po naravni postavi kot rojeni Slovenci delovati za Sege in navade svojega naroda, v resnici pa delujejo za nemško ljudstvo, njega šege in navade P Al boste torej še naprej izročevali vašo nefno mladino, vaš up in vašo bodočnost malopridnim vzgojevateljem in zatiralcem vašega jezika P Ali boste še nadalje trpeli, da bodo v nemSkutar-skih šolah vlivali nemškutarski učitelji v mehka ia sprejemljiva srca vaših otrok sovraštvo do vašega jezika in do lastne matere P Ali ne vidite žalostnih slučajev, da lastni sin-nemškutar iz so- vraštva do slovenskega jezika zaničuje in zasra-muje svojega starega očeta in staro mater, ki jo toliko noči prebdela ob njegovi zibelki, samo zato, ker stara mati morda nemško ne zna P Postavite se torej na noge in na ves glas zahtevajte, kar je vam ustava v osnovnih zakonih zajamčila in kar zahtevajo in tudi imajo skoraj vsi drugi narodi v Avstriji. Boroveljski odpadniki so s tem, da hočejo vreči zadnjo trohico slovenskega jezika iz ljudske Sole, kruto raižalili .celi slovenski narod na Koroškem in ponudili slovenskim občinskim zastopom in krajnim šolskim svatom bojno rokavico, katere ne smejo odkloniti; nasprotno, pogumno morajo pogledati svojemu sovražniku v oči in zahtevati smejo: slovensko ljudsko šolo za slovensko mladino. Treba bo sicer potrpežljivosti, ker se bodo oblasti branile ustreči opravičenim željam naših avtonomnih zastopov. Toda šikane nas ne smejo prestrašiti. Korakali bomo od instanca do instanca in akoravno naše zahteve pri nižjih, našim narodnim nasprotnikom vdinjanih oblastih ne bodo našle pospeševalcev in zagovornikov, ne smemo še vreči puške v koruzo, ampak stopati moramo naprej, če treba do cesarskega Dunaja in dosegli bomo svoje pravice. Deželni zbor kranjski. Seja dne 29. oktobra. Prva točka dnevnega reda je bila poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu poslanca Jarca glede varatva zgodovinskih spomenikov in itkopin. FUferiral je o predlogu poslanec Piber ter predlagal sprejem Jarčevega predloga. Predlog je bil soglasno sprejet. O provizoričaem pobiranju deželnih priklad leta 1911 je poročal dr. Krek ter stavil tale predlog: I. V pokritje deželnih potrebščin leta 1911 naj ao pobirajo od 1. januarja 1911 od onega česa, k« se deželni proračun za leto 1911 definitivno ustanovi, sledeče deželne priklade: 1. 40% doklada PODLISTEK. f Grof Lev Tolstoj. (1828 — 1Q10.) Velikega misleca, duhovitega pisatelja in plemenitega Človekoljuba z Jasne Poljane ni več. Pred nekaj tedni se je poslov 1 od svojega stal* nega bivališča, da bi v nemotenem miru prebil zadnje dni svojega življenja in v samoti dočakal tistega velikega trenotka, ko mu je sojeno iti s sveta. In ni čakal dolgo. Dne 20. t m. ob 6. uri zjutraj je preminul po kratkem duševnem boju v Astapovem. Grof Lev Tolstoj se je narodii dne 9. septembra 1. 1828. na Jasni Poljani, v guberniji Tula. Njegova mati, knjeginja Volkonskaja, se je odliko* vala po izrednem pripovedovalnem talentu. V obilni meri ga je sin Lev podedoval po nadarjeni svoji materi. Po smrti staršev se je odpravil v Kazan In ondi tri leta pohajal vseučilišče. Vnemal ae je že tedaj za ideje in nazore, katere je v poznejših letih zagovarjal z nenavadno odločnostjo in redko doslednostjo. Nato se je naselil na Jasni Poljani, bavil se z modroilovjcm in pisal prve povesti; »Otroška doba", „Deška doba", „Mladeniška doba". Popisuje sam v njih svojo mladost in že tu graja hinavščino, katere je našel v plemenitaškem stanu toliko. A dolgo ga ne strpi na Jasni Poljani. Vpiše se v armado in se bojuje na Kavkazu proti vstašem. Naravne krasote Kavkaza silno vplivajo nanj in preprosto življenje kozakov ob Tereku ga jako zanima. Tem vtiskom da duška v prekrasni noveli ,, Koza ki", s katero mahoma zaslovi. Leta 1854. in 1855. se udeleži bojev pri Se-bastopolju in napiše s čudovitim realizmom „Se-bastopolske povesti", katere se nenavadno prikupijo ruskemu narodu. Tolstoj postane eden najpopularnejših pisateljev ruskih. Ko izstopi iz hrupnega vojaškega življenja, potu.e mnogo po inozemstvu in krene naposled domov, na Jasno Poljano, kjer se posveti književnosti in izobraževalnemu delu med sosednjimi kmeti. Leta 1859. napiše roman ».Rodbinska sreča", v katerem pripoveduje, kako je našel srečo v tihem svojem rojstnem kraju, kjer dela, pa počiva, pa se bavi s knjigo, z glasbo in končno ustanovi srečno domače ognjišče. Naslednje leto ustanovi na Jasni Poljani ljudsko šolo, piše šolske knjige in širi izobrazbo med kmeti. Leta 1865. objavi slavni svoj roman „Vojna in mir". Ozadje tvori prihod Napoleona in Francozov na Rusko. V prekrasnih, nedosežnih slikah predstavlja življenje podeželnega plemstva. Deset let pozneje izide njegov roman „Ana Karenina", katerega imenuje Turgenjev največje rusko književno delo. Pisatelj slika življenje višjih ruskih krogov ter pripoveduje, kako je iskal sreče in jo tudi našel v pravoslavni veri. A ta sreča je le navidezna, zopet je žrtev notranjih nemirov; prikroji si po svoje krščanko vero in pride v nasprotje s cerkveno in državno oblastjo. V Tolstem se izvrši notranji preobrat. Zavrže vso kulturo in se vda normalni filozofiji. Pok meti se, piše bogoslovne in polemične članke, izpove-danja, zlasti pa povesti za ljudstvo. Umirajoči Turgenjev ga prosi, naj se zopet loti resnega književnega dela, a zastonj. Tolstoj nadalje kme-tuje, pomaga sosedom zidati peči in kopati greznice pa odkriva napake moderne kulture. Njegova zahteva je: izobraženi naj se pokmetijo, potem zavlada na zemlji kraljestvo božje. V zadnjih večjih delih, v prekrasni kmečki drami „Moč teme" in romanu ..Vstajenje" zastopa svoje ideje o krščanski ljubezni in duševni čistosti. In tako se vedno iznova oglaša veliki moralist Tolstoj. Pravoslavno duhovstvo škriplje z lobmi, kadar le sliši imenovati njegovo ime; dr- na užitninc (tudi posebno) od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojna def elna naklada od porabljenega piva po 4 K od hektolitra; 3. 40% doklada na vse direktne davke, iz-vsetnsi osobni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev. II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod E najvišje odobrenje. Resoluciji: 1. Deželni odbor se pooblašča, da primanjkljaj, ki po gori navedenih prikladah ne bo pokrit, v slučaju potrebe pokrije potom kreditne operacije. 2. Vlada se poživlja, da pri reSitvi državnega proračunskega provizorija za leto 1911 primerno ukrene, da dobe dežele že s 1. januarjem 1911 zvišani prispevek iz davka na Žganje v smislu tozadevne vladne predloge. Dr. Triller: Leta in leta je klerikalna stranka s hrupno obstrukcijo preprečevala ustavno-pravno reSitev deželnega proračuna. Sedaj preprečuje to na drog način. Dasi imamo proračun že tri tedne v rokah, a kljub temu je večina sedaj prišla s proračunskim proviiorrjeu, a to samo zaradi tega, kar se je klerikalna večina za en teden preselila v Belo Krajino, da zasignra mandat poslancu Jarcu. StroSke xa to je seveda plačala dežela. (Hrupni ugovori a strani klerikalcev. Dr. Tavčar: Da, res je!) Gospodarstvo klerikalne stranke je naravnost obupno, In če se bo tako nadaljevalo, pride do poloma. Tekom zadnjih let so je deželni deficit pode-setoriL Ne bom navajal podrobnosti, naglaSaaa pa, da je kranjska dežela takorekoč pred kooknreom, saj ima že okroglo 5 milijonov nepokritega defhita. Ce bi večina položaj nekoliko trezno preudarila, bi morala priti do tega prepričanja. Toda tega ne stori, ker živi samo v fikciji, da je slovenski na-prednjak sovražnik kmeta. V tej fikciji klerikalna stranka stoji in pade. Zato večida izvaja načelo, da dovoljuje vse svojim pristašem, napredne volü. okraje pa hoče izstraditL Drži se gesla, ki se ga je svoječasno podtaknilo dr. Tavčarju. Saj je znana legenda o grošn in knofu. Po tem geslu se sedaj dejansko ravna klerikalna stranka: klerikalcem gros, naprednjakom pa knof. Govornik se je na to ostro obrnil proti poročilom »Slovenca* o sejah deželnega zbora. «Slovenec» je na primer v poročilu o neki seji pisal, da je tovariš DemSar sijajno it-podbil razloge, ki jih je navedel dr. Tavčar. Vsi pa vemo, da so bili dr. Tavčarjevi razlogi tako stvarni, da jih sploh ni mogoče izpodbiti. Ce je tako poročanje pošteno, ne maram raziskovati. Tudi nočem preiskovati, ako je pošteno, da se dr. Tavčarju in meni podtika kaj od tega lista o stvari, o kateri sploh nrtva govorila. Naravnost neuslišano pa je, ako mene dolži «Slovenec», da aaaa vehementno napadel knezoSkofa, dasi nisem rekel ničesar drnsega kakor' to, da je klerikalna večina odvisna od knezoSkofa. Taka pisava se obsoja sama. Naglaiam pa, da za to pisavo ne delam odgovornega spoštovanega tovariša kanonika 21-nika, ki je podpisan na listu, ker ga poznam kot lojalnega nasprotnika. Klerikalno časopisje torej dela za stranko z lažjo in zavijanjem. To časopisje tvori plot, a katerim so klerikalci obdali slovensko ljudstvo. Toda prišel bo čas, ko bomo tudi preko toga plota zanesli loč in resnico. Dotakniti se mi je sedaj Se razmerja klerikalne stranke k vladi. To razmerje je jako čudno. Klerikalna stranka je na Dunaju v najstrožji opoziciji, da, v obstrukciji proti centralni vladi in ministrskemu predsedniku bsronn Bienerthu. Tn v Ljubljani pa živi ista stranka v najintimnejšem ljubavnem razmerju z Bienerthovim eksponentom baronom Schwarzom in trpi vsled tega molče, da ta Bieaeathov eksponent nastopa dosledno proti vsemu, kar je narodno, slovensko. Vspričo tega smem smelo trditi: Ako napravi klerikalna stranka korak naprej, snači to za slovenski narod dva koraka nazaj. Klerikalna stranka mimo trpi, da baron Schwarz sme neovirano postopati proti vsakemu najmanjšemu poizkusu gospodarske osamosvojitve. Schwarz da konfhcirati vsako najnedolžnejSo notico, ki se nanaSa na geslo: «Svoji k svojimi* a klerikalci niso doslej rekli niti besedice, s katero bi obsodili to postopanje barona Schwarza. V najzoačilnejsi luči pa so se klerikalci pokazali, ko so molčali kakor nemi, ko je baron Schwarz preprečil slovenskemu narodu postaviti spomenik Adamiču in Lundru. To, gospoda moja, je za vas največja sramota 1 (Klerikalci molče in nihče si ne upa reagirati.) Prijateljsko razmerje, ki veže klerikalce z baronom Schwarzom, se je pokazalo tudi v dejstvu, da je klerikalna stranka vriskala od radosti, ko je Schwarz kršil avtonomijo deželnega stolnega mesta Ljubljane. (Narodni poslanci ploskajo in kličejo: Tako jel) Zelo značilno je stališče, ki ga klerikalna stranka zavzema sedaj nasproti vladi. Dr. Suštertič letos ni imel pogum«, da bi v delegacijah nadaljeval započeti boj radi bosanskih kmetov, zato je odložil svoj deleaacijski mandat. To kaže na to, da se je med dr. Šaster-Sičem in vlado res vršila neka kravja kupčija in ta kupčija se je najbrže tikala zakonov o ljubljanskem statutu in občioskem volilnem redu. Ztto se mi sdi, da je že blizu čas, ko bo baron Bieaerth polotil kožo mrtvega leva pred svojo .posteljo. (Sploina veselost v zbornici.) Govornik je nato razpravljal o razmerju med napredno in klerikalno stranko ter vzkliknil: Resnično, ?esnično vam po vem (hrupna veselost v zbornici), da sovražite enega slovenskega naprednjaka bolj kakor 10 nemških nacijonalcev. Nadalje je go ornik kritiziral malomarnost klerikalne stranke v jezikovnem ozira ter ji očital, da ničesar ne stori, da bi pripomogla slovenskemu jeziku do veljave in do pravice pri sodiščih. Končno je izjavil, da bodo napredni poslanci glasovali proti proračunskemu provizoriju. (2ivahno ploskanje med naprednimi poslanci in klici: Bravo, živiot) Za dr. Trillerjem je govoril grof Barbo, ki je v imenu veleposestnikov sicer kritiziral gospodarstvo klerikalne večine, vendar pa izjavil, da bodo njegovi somišljeniki glasovali za proračunski provizorij. Dopisi. Radovljiške novice. Osebne vesti. V pondeljek, dne 21. t. m. se je poročila tn hčerka posestnika Mat K a lana iz Predtrga z g. Jožefom Ambrožičem, posestnikom in gostilničarjem iz Ljubnega. Bilo srečno! Redna občna seja mestnega zastopa se je vršila dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer pod predsedstvom župana dr. J. Vilfana. — Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje. Overovateljem zapisnika se imenuje obč. odbornik I. Saga. V pretres se vzame proračun za 1. 1911, a prej se Se prebere dopis deželnega odbora o sestavljanju obč. proračunov. Iz proračuna posnemamo: Vseh dohodkov je proračunjenih na 4172 K 94 v, a stroškov pa 10 257 K 7 v. — Izmed stroškov omenjamo sledeče vsote: razsvetljava mesta 400 K, snaženje mesta 300 K, spravljanje snega 200 K, poprava potov 200 K, Šolske potrebščine 2917*84 K, obrtni soli 100 K, gasilnemu društvu 100 K, za vzdrževanje petega razreda skupaj 1200 K. (To vsoto povrne mestna hranilo ca.) — Primanjkljaj znaSa tedaj 6084 K 13 v. Ta primanjkljaj se pokrije po nasvetu župana tako: a 46% dokladami na direktne davke v skupnem znestu 10.625 K 83 v, kar da 4887 88 h, in s 25% doklado na užitainski davek v zuesku 4500 K, da 1125 K. Kljub temu dohodku se Se ookaže konečoi primanjkljaj v znesku 71 K 25 v. Na predlog obč. odbornika Iv. Sege se proračun soglasno sprejme, kakor ga je bil predlagal župan. — Predlogi gospodarskega odseka se sprejrao, med temi je ta, da se da spravljanje snega in smeti na javno dražbo. V občinsko zvezo ste sprejme hišnik mestne hranilnice A. Fister. — Ko se reši še nekaj prošenj, zaključi župan sejo. NaSi gledališki diletantje co nam pripravili prav izreden užitek na Martinovo nedeljo, dne 13. t. m. Vprizorili so znano Stokovo burko v dveh dejanjih »Trije ptički*. Sicer se Štokove burke ne odlikujejo s posebno duhovitostjo in onim notranjim dramatiškem zapletajem, ki bi nndile kak poseben užitek, vendar so tako speljane, da drže človeka v nekakem dobrem razpoloženju — kjer delujejo prav imenitno »smejal ni živci*. In burk za «smth» potrebuje človek v današnjem napetem življenju tako, kakor jetnik aaduhlih ječ svežega zraka. Kar se tiče vprizoritve igre same smo zadovoljni popolnoma. Pač moramo dati tu prvenstvo izborno pogojenemu lonce veze il Maska kakor tudi kretanje je bilo tn pač na onem vrhuncu popolnosti — kakršno moremo zahtevati pri naš h diletantih. Dober v igri je bil tudi krojač. Vendar se je Nacetu Iglaču takoj poznalo, da vloga krojača ni poseboo zanj prikrojena, temveč ta lglač doseza popolen uspeh le v ulogi kakega kmetskega tipa — vzetega iz našega gorenjskega življenja. Urar je bil na mestu in popolnoma smo zadovoljni ž njim, a tudi tu moramo povdarjati, da so toke ulege premajhne za takega igralca. Krčmar je dobro predstavljal svojo ulogo, samo krčmartca se nam je zdela milce preti aa za predstaviteljico onih oStirk, ki smo jjh vajeni sreč&vati v naših gostilnah. Da so vsi igralci dosegli lep vspeh, dovolj jasno priča glasen smeh, ki se ves čas igre ni hotel poleči. Obisk je bil prav dober, gmoten vspeh tudi po« voljen. Omenjati pač ni treba, da so se tudi to pot odlikovali domačim po svoji nenavsočoosti, n častno, kakor vedno — je bila zastopana naša prebujena okolica. — Upamo, da nam naši diletantje prirede Se kak tak večer. Seveda bi iskreno želeli, da se polotijo kake take igre, ki se odlikuje po svoji notranji vrednosti, kjer se razrešuje kako zapleteno vprašanje sedanjega socialnega življenja. Po igri se je razvilo prav domače, neprisiljeno življenje, kjer ni bile čuti one smešne napetosti, ki je tako rada doma v naših malih mestecih. Tudi napredek. Tukajšnjo obrtno-nadaljevalno šolo obiskujejo letošnje leto tudi učenke. Da prodira smisel za nadaljeo izobrazbo našega ženskega spola tudi v širše sloje, dokaz temu ta, da je priglašenih tudi nekaj radovoljk. »Sokol* priredi letos običajnega »Miklavža*. Vsled tega prosi vse one starše, ki hočejo obdarovati posebno svojo deco, da pošljejo pravočasno dotična darila bratu R. Kuostlju. Letos se nam obeta atroga zima. Ker pa goje skoro po vseh mestih kolikortoliko drsanje, bi bilo jako umestno, da se tudi Radovljica oje malo zganemo in se poprimemo toga zdravega športa. Menda bi bilo tu najbolj umestno to, da se snidemo pri prvi prihki vsi prijatelji in prijateljice na kratek sestanek in se dogovorimo kako in kaj. Vzel naj bi se kak primeren prostor v najem in zadeva bi bila rešena. Kakor se čuje, priredi tukajšnja šolska mladina dne 2. decembra L L slovesnost v proslavo oaemdesetletnice našega cesarja in sicer i d aklamacijaaii in petjem. Naši pridni diletantje se pridno pripravljajo za igro »Roko vnjači*, ki se vprisori v meseca decembru, in sicer v korist »Sokola*. žavna oblast zasega njegove spise. Nihče pa se ne upa položiti roke na osebno svobodo tega revolucionarja — moralista. Prevelik jim je ta mož. Cerkev in država ima spoštovanje pred njim iz sramu pred Rusko, pred vso Evropo. Tolstoj je človekoljub v besedi in dejanju. Ko zavlada leta 1873 lakota v guberniji Sam ara, pohiti Tolstoj tja, prouči obupne razmere in napiše članek, ki je učinkoval kakor bomba. Država je bila prisiljena izdatno skočiti na pomoč lačnemu ljudstvu. Za časa splošne lakote na Ruskem leta 1891 tolaži Tolstoj stradajočo množico, pomaga ji z novci, ustanavlja zanjo ljudske kuhinje. Bil je Tolstoj srčno dober, predober človek, ki je rad delil z revežem in bednikom svoje imetje. „Nad milijoni" sta bili zadnji njegovi besedil Da, sedaj biva njegov duh nad milijoni, njegov spomin pa živi med milijoni ljudi, spomin na tega izrednega pisatelja, neutrudnega iskalca in zagovornika resnice, nesebičnega človekoljuba. Spomin na prof. dr. Edvarda Alberta, Dalje. Ako niso govorili o politiki, kar je bilo le redkokdaj, kajti ta je bila glavni predmet zabave, sto se vzajemno zbadala in očitala drug drugemu zaljubljene spletke, in ako bi se bilo kaj takega zgodilo, ko smo šli mi v posest k Albertovim, je , bila vedno nevarnost, da bi iz zabave nastala neprijetnost. Albert se je navsomoč trudil, da bi mojega bolnega moža obdržal pri dobri volji. Celo v svojih dopisih se je trudil, da ga zdravi s humorjem, kar se mu je večkrat posrečilo. Podajam tn mali zgled iz njunega dopisovanja. Ko sva prišla L 1894 z možem na Bled, sva se nastanila v hotelu Waltrini, katerega lastnica jt bila rojakinja is Zamberka. Ko je obvestil moj soprog o tem Alberta, mu je isti odgovoril s dopisom dne 11. junija 1894. »Ljubi in častiti prijatelji A to ste mi ptiči Takole po svetu letati in plašiti mi stare ljubice, ki še skoro postajajo stare babice. Vendar spoznate iz tega, da imam oko, da sem se znal po Ženskih dobro ogledati. Tale Janka Č, ki ima VV(altrinija), je bila kakor srnica. Saj ima še zdaj zapeljive oči. Toda kar sem na svetu, nisem dobil od nje niti enega poljubčka. Razen tega je dobrosrčnega, dobrega ljubeznivega značaja, ali baba je, kakor jaz dedec. Vi pa Se vedno cve-tete. Vam je pomagal tisti mrtvoud na noge, to se mu mora prepoznati. S Kramafem sem včeraj govoril. Pravil mi je, da je bil vaš govor o tiskovni svobodi imeniten. Ko bodo vsi vaši govori zbrani v en zvezek, bodemo imeli v češki literaturi tudi spomenik slavnega oratorja. En zvezek esejev in en zvezek govorov in bodo se o vas govorilo drugače, kakor se js govorilo o žurnalistu E mu ... da bi jih pred vohlci hvalil. ? zgodovini litora« tuie bodete imeli dolgo in široko rubriko. Prav kmalu to izdajte. Da sem dobil od W(altrinijevke) postrvi ; jetrne klobase ste že tudi naročili za zimo, torej bo iz tega kaj; namesto poljubčka so jetrne klobase dosti koristnejše. Pri taki razkošni legi, pri dobri kuhinji in rutini bo lahko pomagati v vsakem slučaju tem ljudem; kakšnega poštenega zdravnika jim pre-skrbim jaz, vi pa bosta pomagala v časopisih. Snideva se oba tam naenkrat in tam napiševa dva feljtona. Ju enega o vas in vi enega o meni. Toda humoristična feljtona z osnovnim tonom prijateljstva in priznanja in ves svet se bo smejal. Kateri bi moral biti prej obelodanjeni, to se določi z žrebom. Prvo nedeljo izide feljton n. pr. «Gustav Eim in Veldes», podpisan od mene; drugo nedeljo izide «Edvard Albert in Veldes», podpisan od vas. Kaj takega Se ni bilo. Vidite, da sem tudi žurnalist. Pišite kmalu, kake Ijnbavne dogodke imate. (Jaz vam ne verjamem, Vi vendar hodite za ženskami; kein Zweifell) Iskreni pozdrav vam in vaši ženi Konec prih. VŠŠ Albert. i. prllol» ..Gortnlcu" iftv. 47 z I.1910. Oskrbni stvo verskega zaklada se seli te dni iz Radovljice a a Bohinjsko Bistrico. Krasen meteor ime opazovali v četrtek zvečer okrog */«7. ure zvečer. Smer od juga proti severu, Meteor je zapuičal za seboj skoro četrt metra široko pot avetlozelene bsrve. Svetloba je bila tako silna, da so mnogi mislili, da kje gori. Is Gori* nad Kranjem. Vojska za pravico in obstanek. Sodnija je govorila. Obsodba je zadela Založene v srce. Zsper orožnike, katerim se sicer priklanjajo do tal, osobito pa proti energičnemu nastopu nadučitelja g. Frana G rosa, pljujejo ogenj in žveplo. Vse zaman, sosedje in v gospodu pravični 1? Bratje Založeni, pravica in resnica mora zmagati. V temni noči — res junaško — so pobili Založeni gospodu nadučitelju Fr. Grosu opetovano vse Sipe v oknih in ga oblegali in sramotilno zaničevali do zgodnjega jutra. Res lepa krščanska morala. In kaj storita k temu in takemu početju občinska odbornika, oziroma prvi obč. svetovalec Josip BidovecP Nič, če ne rečem kar naravnost nekaj nasprotnega od tega »Nič*.--Na naslov c kr. deželne vlade v tej zadevi apeliramo ogroženci, da se nam jamči za varnost življenja. Gorje pa, ako bomo prisiljeni iskati si — sami odpomoči. Tako torej delajo mirni kot v to poklicani faktcrji in prvi občinski svetovalci 1 Kali (?!?!) BaSelj in Kokrica govorita kaj jasno o naših javnih varnostnih zadevah zadnjih dni. Z revolverjem v roki in napetim petelinom si upa komaj človek nastopiti cesto ali javno pot. Od nedelje 20 t m. sem so ubili ti pristni katoličanje kar tri osebe. Danes 23. t. m. leže na mrtvaškem odru. — Pravo Bonaventurovo krščanstvo — naravnost vsiljuje te krščanstvo naSega dobrega vernega ljudstva. Z Blede, (Smrtna kosa). Umrl je B. Lerget-porer, poznat po svojih fotografskih in kartograf-skik delih. Legel je v grob mož, ki ima velike zasluge za razširjenje stave lepot naSe domovine. Nekaj manj kot trideset let se je trudil v svojem poklicu, ki mu je služil z največjim zanimanjem. Bil je prvi, ki je fotografi čoo posnel naSe gorske velikane, eden prvih, ki je oblazil vse Julijske planine. Vnet in navdušen turist je bil poklican, da je s fotografijami zbudil zanimanje za naše kraje po širnem svetu. Bd je edini na Kranjskem, ki je ustvarjal reliefne zemljevide*. Učil se je te umetnosti pri znanem geoplastu Kellu v Inomostu. Upodobil je na ta način Otschtalske, Saviaske in Julijske planine in skoro vse slovensko ozemlje. Proizvodi so hranjeni v ljubljanskem, inomostskem in graSkem muzeju ter po različnih šolah. Še proslo leto je iigotor I po naročilu deželnega odbora krasno dioramo. S svojimi deli si je ustvaril trajen spomin, Slovenci p« mu smemo biti hvaležni za njegovo dubezen do naše domovine. is Žtleiaikov. Zadnji čas so naši klerikalni prvaki s prav kislimi obrazi zapuščali župnišče. Dolgo nismo mogli izvedet', zakaj. V nedeljo dopoldne smo bili obveščeni, da gospod župnik odhaja za več dni nn potovanje, ne meneč se za svoje boin»ke, katere je v zadnjih vzdihljajih zapustil. Nekaj dni po njegovem odhoda smo imeli prihko videti pred župniščem vos z velikim sodom vina, ki pa ni bil prvi, odkar imamo tega gospoda fajmoštra. Vina je zmanjkalo in naši nikdar siti klerikalci so jeli godrnjati, da ne bodo več hodili k župniku, ako no bode dobil vina, zato pa je dcbri Valentin najbrže mogel takoj na potovanje. Vedno žejni klerikalci se isogibljejo gostiln, pa le zato, ker jim je ljubše neobdavčeno vino, poleg tega imajo pa še veliko večje kozarce gospod župnik. Pogosti večerni sestanki v župnišču se bodo pričeli in pri dobri kapljici ae bode liberalcem še večkrat preštelo kosti. Ako se hoče v Železnikih v vt čer nem času dobiti družbo, se mota iti v bivši konsum k Ranovcu ali pa v župnitče, gostilne so prazne. Štrajnei je zapovedal strogo nadzorovati gostilničarje radi policijske ure, poiabil je pa povedati, da ae pri sedanjem župana pogosto popiva pozno v noč in to v prostorih, kjer ni dovoljeno. Naši c kr. orožniki te mirno glodajo, čeprav se že itak po klerikalcih dovolj preganjanim ošiirjem godi veliki krivica Renovcu je menda vso dovoljeno, gostiln č«rji bi pa mogli goste metati na cesto, kadar pride policijska ura. Župnik je že večkrat odvračal ljudi, naj ne hodijo v gostilne, da bi jih pa povabil k sebi na vino tega ne stori, ker si misli, da vino ni za trpina, ampak samo za njega, Strajnarja, hfarUnka in druge enake možakarje. Toda se že poznamo 1 Il Kamnika. NaSa mestna hranilnica je sklenila s nosim letom zvišati obrestno mero, tako da se bodo vloge obrestovale po 41/, %• S tem svojim sklepom je mestna hranilnica ugodila že davni potrebi ter obenem spravila v veliko zadrego našega lepega dekana in njegovo posojilnico. Kajti mestna hranilnica bode dajala od L prosinca naprej večje obresti kakor gori omenjena posojilnica, ker pripisuje obresti k glavnici dvakrat na fcto, do čim dela to dekan samo enkrat. Mestna hranilnica daje za vloženi denar in njega obresto-vanje največjo varnost, ker je ta hranilnica edina v celem kamniškem političnem okraju, v katero smejo vlagati c. kr. sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Poleg rezervnega zaklads, ki znaša čez K 80.000 jamči za vloge mestna občina kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Kateri hranilnici naj toraj prebivalstvo bolj zaupa kakor mestni, ki daje toliko varnost. Pri mestni hranilnici se ne mečejo tisočake za ničvredne podrtije, kot je Krištofava hiša na ŠutniP Podgorci, pazite, da vam nekdo ne zapravi vaših domov, kakor je zapravil nekim ovči-cam oglje. Naprednjakll Podplrajmo ln Urino svoje časopisje teko, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le Usta stranka, ki ima dober ln zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte „Gorenjca" I Gospodarski del. Tedenski šefom v Kranju dna 21. novembra 1910. lata. — Prignalo se je: 165 glav domače goveje živine, 267 glav bosanske goveje živine, 41 glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 46 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domaČih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivoL — Za mesarja je bilo 80 glav domače govedi, 214 glav bosanske govedi in 10 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 90—94 vinarjev za pitane vole domače, 80—84 vinarjev za domače srednje pitane vole, 70—74 vinarjev za ne-pitane domače vole, 80—85 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 10 vin. za teleta in 1 K do 1 K 15 vin. za prešiče za rejo, 0 K do 0 K 00 vin. za prašiče pitane. — Pšenica Kil'— proso K 725, rž K 8—, oves K 850, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 65 K do — K, fižol ribničan K 12—, mandalonK 12—, koks 14 — K, krompir K 4*— za 50 kg. Oodovi prihodnjega tedna: 27. Virgil, Akacij, G ar osla v, Ved rana; 28. Eoer-bard, Jakob iz M., Krajmir, Lilija; 29. Saturnin, Filomen, Skoromir, Kaptislava; 30. Andrej, Justina, Hrabroslav, Mjana; 1. decembra Eligij, Natalija, Hranislav, Rajka; 2. Bibijana, Pavlina, Straži mir, Tihomir, Vojna; 3. Frančišek Ki., Lucij, Drage, Raduka. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 30. v Železnikih in v Tržiču; 3. decembra na Jesenicah. ▼ Bjraaja, dne 16. novesabra 1910. Državni proraoaa za leto 1911 izkazuje skupnih rednih potrebščin 2 579,798.493 K, izrednih pa 238,398 243 K, skupaj torej 2 818 196 736 K Pokritje pa znaša, in sicer redno 2 661,298 725 K, izredno pa 157,209.047 K, skupaj 2 818 507 772 K. Potemtakem je prebitka okrog 360 000 K, lanski proračun pa je imel 59 milijonov kron primanjkljaja. Pogajanja med Čehi in Nemci v Pragi so se razbila, ker so Nemci ostali trdovratni pri svojih pretiranih zahtevah. Češki deželni zbor je odgoden za nedoločen čas. Postava o preskrbi vode nekaterih krajev v občini Mošnje je te dni cesar potrdil. Za tketa v Trata je baje imenovan ljubljanski kanonik dr. Karlin. Veselimo se, da je imenovan na to mesto Slovenec, in npamo, da novoimeno-vani Skcf ne bo tejal razdora med tržaške Slovence. Hrvatakl aabor je bil za 22 t. m. skhcan k zasedanju, a a cesarjevim pismom takoj zopet odgoden, češ, da hrvatska vlada še nima večne, a katero bi lahko plodonosno delovala. Niijeavatrljiki d letal zbor je sprejel zakonski načrt za upeljavo sedemletne šibke dobe za ljudske šole. fiva srrvl alaiarvkavib razkritij. Vsem so še v spominu razkritja češkega poslanca Masery ta v avstrijskih delegacijah. Odkril je atrmečemu svetu, da je stala avstrijska vlada blizu falzificiranju onih dokumentov, na podlagi ko jih se je vršil znameniti veleizdajniski proces v Z»grehu. Ta razkritja bodo zahtevala sedaj dve žrtvi. Srbski poslanik na avstrijskem dvoru, Simič, bo moral iti v pokoj. On je namreč »netočno informiral* ministra Aehren-thala, ko je izjavil, da je avstrijski poslanik v Bel-gradu pri Srbih priljubljen, kar je odločno zanikal srbski minister Milovanovič v skupščini. Kmalu za Simlčem pojde pa tudi avstrijski poslanik v Beigradu, Forgacb, v pjkoj, ker je grozno kompromitiran radi falzificiranib dokumentov. Masa/y kova razkritja bodo zahtevala torej dve žrtvi, madež pa vsekakor ostane na avstrijski diplomaciji, da se poslužuje takih sredstev v dosego svojih namenov. Atentat aa fraeeoakeaa mlaistrskega predsednika Brlanda. Pri odkritju spomenika Ferrvju v Parizu jb napadel elegantno oblečen mizar, La-cour, ministrskega predsednika Brianda, ki se je pa udarcu spretno izognil. Lacour je tajnik rojali-stične organizacije. Partogsiaka je proglasila zelene-rdečo kot svojo državno barvo. Belgija. Ob otvoritvi državnega zbora so Belgijci zelo čudno pozdravili svojega kralja. Na ulicah so mu kar nastlali s listki, kjer zahtevajo splošno in enako volilno pravico. Tudi pri otvoritvenem prestolnem govoru so se demonstracije z listki in glasnimi vzkliki ponovile. Socialni demokrat je, ki so uprizorili te demonstracije, pretijo z uporom, ako se njihovi zahtevi ne ugodi. V Mehiki se je pojavil močen punt proti sedanjemu predsedniku. Med vladnimi četami in vstati so hudi boji. Potni spomini. Daije. V sedmem okraju, nasproti dvoru in dvornim muzejem, kateri pa stoje v prvem okraju, stoje hlevi Njega Veličanstva cesarja, kateri so njegova zasebna last. Glavni del zelo dolgega poslopja je bil sezidan v letu 1725. V pritličju se nahajajo hlevi, v katerih je vedno približno okrog 500 čilih, krasnih in živih konj lipicanške, angleške in kladrubske pasme. Za praktičnega kmetovalca, kakor tudi druge ljubitelje konj so ti hlevi nekaj nenavadnega ter si jih vsakdo ogleda z veseljem. V prvem nadstropju so shrambe za sedla, konjsko opravo, lovski predmeti in zasebna orožarni ca cesarjeva ob glavnem traktu. Nasproti temu so zopet v prvem nadstropju shrambe za vozove, katerih je sedaj baje 625 shranjenih. Tam so shranjeni vozovi, v katerih se vozi dvorna gospoda ob priliki kronanja cesarjev in pogrebov; vozovi, kateri so že služili cesarju Jožefu II. in cesarici Mariji Tereziji; vozovi, katere je rabil sedaj vladajoči cesar v nežni mladosti; dalje vozovi pokojnega cesarjeviča Rudolfa i. t. d. Nekateri vozovi, kakor n. pr. oni, ki služijo svojemu namenu ob svečanostih kronanja, so jako dragoceni; vendar ima tak voz veliko težo. Tako n. pr. tehta voz, s katerim se je vozil prvi cesar Karol VI. ob taki svečanosti 4200 kg. Tedaj se vpreže v voz po osem parov žlahtnih žrebcev. Ta voz je bil zadnjič v rabi ob priliki venčanja sedanjega vladarja leta 1867 kot kralja ogrskega. Hlevi so zares vredni imena: cesarski hlevi. So visoki, svetli, zračni, bogato vdelani, ob stenah so vložene porcelanaste plošče. Lahko se reče, da so ti hlevi bolje opravljeni, kakor večina boljših meščanskih stanovanj. Vsako pleme stoji ločeno od drugih. Lipicanci n. pr. se vzgojujejo na Notranjskem v Pre-stranku in Lipici pri Trstu, to pleme služi za vozno vprego izven mesta; v mestu samem se rabijo konji kladrubske pasme, kateri se odgo-ju jejo na Češkem, koder je ravno tako, toda še večje vzgojevališče kakor v Lipici. Za ježo, jahanje, kačor tudi za porabo ob času manevrov, določeno je zopet drugo pleme. Dalje prih, nooostf zaloine tiskarne ln. Pr. lampreta o Kranja Po zaplembi draga Izdala. Zelo aktualno! Ravnokar je izšel Zelo aktualno! 7. snopič poljudne zbirke Ječ loči": :: Strašna grozodejstva v:: samostanu čenstohovshem. Cena 20 vin. S tremi slikami. Cena 20 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret in po knjigotržnicah. Izšel je 8. snopič zbirke .Več luči!" ]oj, joj, to rizmsm draginja! Umetnost in književnost Odbor Dljaika kuhinje ▼ banja je pravkar razposlal svoje poročilo za leto 1909/10 (16 društveno leto), Iz poročila posnemamo tele podatke: Od 63 tekom leta sprejetih podpirancev jih je ostalo do konca leta 1909/1910 44; 11 je dovršilo leto z izvrstnim, vsi drugi s povoljnim vspe-hom. Po svojem domovju je bilo podpiranib 39 s Kranjskega, (11 is radovljiškega, 15 is škofjeloškega, po 5 iz kamniškega in is kranjskega, 2 is trebanjskega in 1 iz vipavskega sadnega okraja), po 1 s Koroškega in Primorskega in 3 s Štajerskega. Da je pa mogel odbor pokriti vsaj deloma visoke izdatke (ta 11.417 kosil po 25 vinarjev in 11493 večerij po 15 vinarjev je bilo plačati 4578 20 K), je bil primeren nalagati podpirancem primerne mesečne zneske od 1 — 4 K, in sicer so plačevali 4 po 4 K, 23 po 3 K, 9 po 2 K in 5 po 1 K. 3 zelo ubežni so dobivali hrano zastonj. Hrano je pripravljala gospi Marija Jakofčič po določenem, v jedilni sobi (hiš. štev. 47) izobešenem jedilniku. O kakovosti jedil so se prepričevali od časa do časa odborniki. Dohodkov pa je imelo društvo 5022-16 K, stroškov pa 4643 03 K, torej prebitka 379 13 K. — Društveno imetje znaša 42 051 27 K, od katerih pa se smejo porabiti le obresti. V šestnajstih letih svojega obstanka je imelo društvo 126.048-88 K dohodkov in 79.097 95 K stroškov. AH iltiate bOlCČine?RevmaU«ne, trihtične, glavobol, zobobol ? Ali »te si vsled prehlajenja, prepiha kaj pridobili? Poizkusite vendar bolečine odstraajajoce, ozdravljajode, okrepčevaloo sredstvo Fellerjev flu d i sn. «Elsafluid». To je res dobro! To ni samo reklama J Poizkušal tucat 6 K franke. Udslovatelj samo lekarnar FeUer v Stubici, ElsaplaU Nr. 264 (Hrvatsko). Odborovo delovanje 10 podpirale Se posebej cenjene rodbine Kranjskega mesta s tem, da so delile nboioim dijakom hrano ali jim denarno pomagale Nemila smrt nam je ugrabila sledeče dobrotnike in podpornike Dijaške kuhinje: Župnika v p. Kr Boncelja v Železnikih, duhovnega svetnika in župnika na Breznici Tomaža Potočnika, in Antona Golobica, bivšega župnika v Cerkljah, gospo Eliško Blondkovo, svetu, soor., Jerico Šinkovec, pos. so Erogo, gdčn. Mano Engelruann in Marijo Zhishman, i se je spomnila z znatnim zneskom 500 K na šega zavoda. Preminuli so nadalje* gospodje trgovci in posestniki: Mart. Matjašič, Fr. Omersa, ki je volil Dijaški kuhinji večji znesek, in K. Puppo. ki je daroval vsako leto visoko svoto za hrano revnim dijakom, in g. Franc Gabrič, pos. v Kranju. Ohra nimo jim hvaležen spomin 1 Večje denarne zneske so društvu darovali: Visoki deželni odbor vojvo dine Kranjske, ki nam je priskočil s 300 K na pomoč, slavni mestni zastop Kranjskega mesta, si. Kmetska podružnica v Ljubljani, si. Kreditno društvo v Kranju, si. Hranilnica in Posojilnica na Mirni ter slavni občinski zastopi: Breznica (ki je daroval povodom smrti dveh svojh duhovnikov 65 K), Lesce, Mengeš, Mošnje, Poljane, Smlednik, Stara Loka, Skofja Loka in Železniki; meščanstvo Kranjskega mesta, posebno gg. p. n. trgovci z iz datnim novoletnim darilom 430 K, prečastita du hovščina, razni uradi in društva, prav posebno pa še sodni funkcijooarji in odvetnik', ki so pri raznih poravnavah preskrbeli Dijaški kuhinji vsoto 405 K. Odbor »Dijaške kuhinje v Kranju» sestoji iz teh-le gg.: Dr. Edv. Savnik, načelnik, B. Bloudek, c. kr. stavb, svetnik, načelnikov namestnik, prof. M. Pirnat, tajnik, prof. Ant. Zupan, blagajnik; prof. dr. V. Herle, odvetnik dr. Jos. Kušar in veleindustrijalec V. Majdič, odborniki. — Društvo priporočamo na-daljni naklonjenosti dobrotnikov in prijateljev revne šolske mladine. Novičar. Za glmnaiijo v Kraala je v proračun za leto 1911 postavljen znesek 1000 K za botanični vrt in 2000 K za uvedbo električne razsvetljave. Za rekonstrukcijo mostu cet Belo y kranjskem okraju je v državnem proračunu za prihodnje leto izkazanih 16.000 kron. — Za tacenski most je določen znesek 20.000 kron kot drugi obrok. »Narodna čitalnici > v Kraajn priredi dne 3. decembra v svojih prostorih ob pol 9. uri zvečer predavanje. Predava gosp. prof Fr. Dolžan: »O vodilnih mislih descendenčne teorije*. Tvarina je dandanes, ko živimo v naravoslovnem stoletju, zalo zanimiva. Javno predavanja je priredila v soboto, dne 19. L m. v svojih prostorih Narodna čitalnica v Kranju. Predaval je njen zaslužni predsednik g. prof. dr. S. Dolar o izobrazbi — v nabito polni dvorani. Gosp. predavatelj je razvijal v poljudni obliki sledeče misli: Navadno imajo ljudje napačne pojme o izobrazbi. — Človek sestoji iz duše in telesa, zato moramo oba dela izobraževati. Telo s telovadbo in rasnimi športi, da postane lepo, zdravo, to pa zato, ker more le v zdravem telesn bivati zdrava dnša. — Dva bistvena dela svoje duše moramo izobraziti: razum in voljo, da moremo vzgojiti poštene kremenite značaje. — Ker je človek družabno bitje, je potrebno, da smo tudi družabno izobraženi. Sredstva za izobrazbo nam nudijo: šola, dom in družba. — Gosp. predavatelj je nadalje svaril pred polizobrazbo, i' katere se izcimi nevednost, nadutost in omahljivi značaji, ki so v škodo človeški družbi — Da ne bomo toraj samo napol izobraženi, moramo skrbeti, da bomo izobraževali, likali telo in dušo, razum in voljo, harmonično, enotno pred vsem pa temeljito. — Kolikega pomena in loko koristna je vsakemu človeku izobrazba, tega nam ni treba še posebej omenjati, ker se je to že neštetokrat pri raznih prilikah povdarjalo. Pridružujemo ae samo preda-vateljevtmu vzkliku: »Več izobrazbe, več zna • čajne izobrazbe 1» Gejlkavanje. Gospod Ivan Strgar, trgovec s čebelami v Bitnju pri Bohinjski Bistrici, je dobil na I. mednarodni lovski razstavi na Dunaju za razstavljene Čebelne panje in nekaj čebelarskih priprav lastnega izdelka častno kolajno c kr. dunajske kmetijske družbe. Znali alovesski kipar Ivaa Zajec, stvaritelj Prešernovega spomenika v Ljubljani, pridno dela na umotvoru, ki bo v čast slovenski kiparski umetnosti, relief »Vstajenje*, namenjen za Maj-dičev mavzolej v Kranju. Razglas. Mestno županstvo v Kranju razglaša: Vsi mladeniči, rojeni 1. 1890, 1889 in 1888, ki so pristojni v tukajšnjo občino, in vsi oni, ki prebivajo v obč.ni, imajo se tekom meseca novembra zglasiti gotovo pri županstvu za prihodnji vojaški nabor, ker bi se morali drugače kaznovati v smislu § 35 voj. zakona. Mladeniči, ki niso pristojni v tukajšnjo občino, naj se zglase v svrho legitimacije s dokazili domovia&tva (domovinskim listom ali delavsko knjižico). Koma bo namenjena krose? h Škofje Loke nam pišejo: Zoano je, da je bilo mnogo naših okoliških kmetov letošnjo spomlad pred tukajšnjim sodiščem kaznovanih, ker so po izjavi in ovadbi graških preiskovslcev živil, oddajali nesnažno mleko j V tukajšnjo mlekarno. 3 to zadevo io imeli naši 1 kmetje obilo sitnosti io stroškov. Tudi v deželnem zboru se je o tem razpravljalo. Na to se je vsled pritožbe kaznovanih kmetov vršila ponovna kazenska obravnava, na kateri so pa skoraj vri kmetje bili oproščeni. Zagovarjala sta kmete ljubljanska odvetnika gg. dr. Novak in dr. Pegan. Takrat se je splošno povdarjalo, da bodeta oba ta odvetnika prevzela zagovorništvo brezplačno. G. dr. Novak je tudi pošteno držal svojo besedo in vemo, da mu kmetje niso za njegovo delo ničesar plačali. Se danes so mu vsi kmetje iz srca hvaležni za to njegovo požrtvovalnost. S svojim nesebičnim činom je pokazal, da je resnični prijatelj naših kmetov in naj potem naši hinavski klerikalci ša tako bob-najo, da so naprednjaki saj večji nasprotniki kmetskih interesov. Dovoljujemo si pa vprašati, kako je s klerikalnim odvetnikom g. dr. Peganom? Ali je tudi on zagovarjal kmete brezplačno? Saj spominjamo se še, da je bilo takrat tudi v »Slovencu« črno na belem, da bode klerikalec dr. Pegan zagovarjal kmete brezplačno. Bog obvaruj, da bi mu v tem oziru kaj očitali. Le to nam je zagonetno in nam ne gre v glavo, zakaj so se v zadnjem času pobirale kroaice od onih kmetov, ki so bili oproščeni in so imeli za svojega zastopnika g. dr. Pegana. Ne verujemo, da je g. dr. Pegan svojo besedo snedel in da bo sprejel krone* on, kakor tndi dotični pobiratelj, ki ga na Trati pri škofjeloški postaji prav dobro poznajo. Ker hočemo imeti jasnost v tem, vprašamo javno, čemu se pobirajo navedene kmetske kronce in komu so namer jene? Il bohinjskega kota. Nas župnik, ki je obenem tndi deželni poslanec, namreč Janez Piber je odšel v Gorje, kjer je baje boljša fara. čuje se tudi, ds pojde župnik Berlic kmalu v »zaslužni* pokoj. Zakaj hočeta ta dva možakarja zapustiti tako natthoma naSe kraje. Piber jo meni kmalu naprej pobrati, Gorje so mu le pretveza za daljnje potovanje — menda sama najbolje vesta. Zavožena gospodarska podjetja, posebno pa »prosluli konsum* v Srednji vasi, kjer poka na vseh krajih in koncih — jima menda delajo preglavico. — Kako že pravi pregovor? — Potapljajočo ladijo zapuščajo. .. Telesna poikodba a smrtnim Izidom Janez G »jup, ?t> let stari posestnik pri sv. Andreju blizu Moravč, je o priliki, ko je doma voz premikaval, se poškodoval na desni roki na ta način, da mu je odtrgalo palec Mož je šel v ljubljansko bolnico zdravniške pomoči iskat, a bilo je prepozno, umrl je na zastrupljanju krvi. Nočni napadi. 53 letnega tesarja Fraaca Sabca iz Škofje Loke je pred kratkim na cesti pred Omanovo gostilno v Goricah napadel nek mož in sicer brez vsakega povoda ter ga z nekim trdim orodjem dvakrat udaril po glavi, na kar je neznanec izginil. Sabca so težko ranjenega prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. — Dva fanta sta napadla v bližini Dornikove hiše v Kamniku posestnikove sine Janeza Cedilnika, Karela Potokarja in Franca Pan-čurja. Potokar in Pančar sta takoj zbežala, Cedilnik je pa ostal. Napadalca sta ga začela obdelovati ter mu prizadajala z nožem devet ran. Ranjenca je dr. Binder za ailo obvezal, na kar so ga odpeljali v deželno bolnico. Zmrtnila je 65 letna Jjia Zupan s Slamnikov nad Bohinjsko Belo. Odšla je z doma 17. t. m. v Gorje. Ko se je vračala domu, je onemogla kakih pet minut od domače hiše, ker je bil hud snežen vihar. Dobili so jo slučajno, ker je bila skoro popolnoma s snegom pokrita, dne 21. t. m. Španski sleparji Ker se vnovič množe slučaji, da se obračajo razni sleparji na Španskem v naše kraje s pismi, v katerih pripovedujejo o velikanskih svotah, ki bodo upadle, ako se jim ne priskoči na pomoč, v katerem slučaju obetajo po-magalcn veliko odškodnino, opozarja se na razglas tukajšnjega c kr. okrajne«? glavarstva z dne 14. aprila 1908, št. 6905. Po.darjati ni treba, da je vse v takem pismu navedeno sama sleparija, pre-računjena na lahkoverne ljudi, zato naj se tako pismo takoj odda na žandarmerijo, da se bo mogočo potom poslaništva v Madridu prišlo takim bres vestnim sleparjem na sled. Zvita lagoalovantkih kraallala ima doe 10. decembra 1910 ustanovno glavao skupščino v Ljubljani v dvorani mestne hranilnice ljubljanske. Z Bleda nam pišejo, da se trgovcem na Bledu in okolici gode krivice, in sicer s podružnicami neke tvrdke iz Radovljice. Po novem obrtnem zakonu, veljavnem od dne 16. avgusta 1907, je to prepovedano, ker niso nastavljene izvežbane moči, temveč različni obrtniki i. t. d. Vprašamo torej c. kr. okrajno glavarstvo, če mu je to kot obrtni oblasti znano. Imamo sicw obrtno zadrugo, a ta je brez moči. Radeekt)ev veteran. Umrl je v Ratečah Oman Aazel, po domače Zvercov, star 83 let. Udeležil se je bojev na Laškem. Zdaj živita v Ratečah še dva Radeckijeva vojaka. Predavanja aa Jaaaaiob o slovenskem gibanja. Kakor nam poročajo z Jesenic, se bodo v sokolskem društvu vršila v zimski sezoni razaa predavanja, v prvi vrsti seveda poučna. Med drugimi bo predaval mig. phar. g. Josip Peharec o novoslovanskem gibanju. O novoslovanskem gibanju so Široki sloji našega naroda ša jako malo poučeni, zato je naravnost zaslužno delo, sko se kaj stori, da se nar td vsaj v širokih obrisih pouči o glavnih težnjah takozvanega novoslovanitva, o katerem zlasti v zadnjem čaiu telo mnogo raz- pravljajo zltkti nemški listi. Pozdravljamo torej podjetje jeseniškega »Sokola* z velikim zadoščenjem ter mu želimo nsjvnčjega usdeha. Župan ponearečil. Iz Kovorja se poroča: Preteklo nedeljo ae je ponesrečil naS župan g. J. Golmajev. Voz, na katerem se je peljal, se je zaletel v neke skale tako, da je g. župan dobil nevarne poškodbe, vendar je upati, da bo v kratkem okreval. Il Draigoi. Tukal je umrl, 76 let stari Janez Lofrič, podomače Brinjar. Svoj čas je bil mnogo let ključar, predsednik krajnega šolskega sveta in do zadnjega podpredsednik bralnega društva. Bil je eden tistih redkih mož, ki jih ne ukloni starost, ampak ostanejo do zadnjega diha odločni in značaj ni. Dasi preprost mož, se je zanimal za vse napredno gibanje in stal vedno v prvih vrstah onih, ki so se borili za ljudsko prostost. Njegovi mnogobrojni prijatelji ga bodo težko pogrešali in ga ohranili v vedoo hvaležnem spominu. Tebi, stari Brinjar, pa bodi žemljica lahka! „Zadruga gostilničarjev" na Bledu je imela dne 14. t. m. svoj ustanovni občni zbor v hotelu ,Europa" na Bledu, kateri je prav dobro uspel. Poleg gostilničarjev so se udeležili zborovanja zastopnik c. kr. politične oblasti g. Kordin in načelnika obrtne zadruge in zadružne bolniške blagajne na Bledu. Kot zastopnik obrtnega ob-lastva je otvoril g. Kordin zborovanje, pozdravil udeležence ter izročil vodstvo zborovanja načelniku pripravljalnega odbora Jakobu Peternelu, kateri je takoj vzel v pretres dnevni red. Tajnik pripravljalnega odbora Blaž Kamenšek prebere pravila, pojasni posamezne točke, katere se vse en bloc od občnega zbora odobre. Voljeni so bili gg.: Jakob Peternel za načelnika, B. Kamenšek za namestnika; odborniki pa: Ivan Zrimec, Josip Vrhunc, Anton Ropret, Josjp Korošec, Josip Ravhekar, Ivan Mencinger, Ivan Zupan ter Jos. Žumer. Namestniki so: Ivan Reš, Matevž Piber, Davorin Vrinšek in Miha Čeme. Sklenilo se je tudi enoglasno, da ostanejo vsi obrtni pomočniki gostilničarjev včlanjeni pri zadružni bolniški blagajni na Bledu. Ker ni bilo drugega predloga zaključi zastopnik obrtne oblasti zborovanje, zahvaljujoč se vsem navzočim za udeležbo. Volitev v kamniški krajni iolaki avet dne 3. t. tn. se je končala z že običajnim majorizira-njem oarodno-napredne meščanske večine po klerikalni manjšini in ž njo združenimi odborniki všolaaih okoliških obin. Občudovanje je zbnjal pogum, a kojim sta kot občinska odbornika in volilen nastopila ekonom Val. Benkovič in trgovec Ivan Zargi. Oba sta še nedavno iz kamniškega občinskega odbora možato izstopila, ker je pač v njem ni vse hotelo vrteti po njuni pameti. Občinski odbor je njun izstop vzel na kratko na znanje. In sedaj ae zopet vsiljujeta kot odbornika in celo k volitvi 1 Toda kdo se bo temu čudil? Ssj poznamo kltri kalno disciplino. Očiteljsko društvo aa šolat i okra) Kranj je imelo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih dekliške šole v Kranju svoje jesensko zborovanje, katerega se je udeležilo 18 učiteljev in učiteljic Predsednik g. France Lucnar, nadučitelj na Pri na -skovem pri Kranju, pozdravi navzoča zborovaice. Nadalje omenja, da se mu zdi ves šolski okraj Kranj preobširen za učiteljsko društvo. Treba bo misliti na to, da se društvo razdeli po sodnih okrajih (Kranj, Skofja Loka, Tržič), ali pa da se vsaj ustanove za kranjski, tržiski m Škofjeloški sodni okraj posebni krožki. — G. Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah, prabera svoj skrbno sestavljeni referat »Prosto spisje*. Poročilo je pričalo, da je temeljito proučil razne razprave v prostem spisju, pa da se je bavil tudi sam že dokaj časa praktično s tem predmetom. Na podlagi svojih učencev je dokazal, kako lep napredek je dosegel tndi pri manj nadarjenih učencih. V debato o poročilu posežejo gospodje Vilko Ros, France Lusnar, Lovro Perko in poročevalec — Gospod Jožef Lapajne poroča tndi «0 pomanjšanem merilu kot podlagi zemljepisnega pouka*. Govori splošno o merilu, o dolgosti, širini in višini predmetov, o poševni meri, greblici in svinčnici, o merjenja brega, zračni Črti in o primerjavi razglednic s pravo naravno sliko. K sklepu opozarja na tozadevni Humekov apis. K stvari se oglasi g. France C nha, nadučitelj v Smlednika. — Pri slučajnostih prosi predsednik, naj se posamezniki zglase za predavanja na spomladanskem občnem zbora že danes, ali pa naj pravočasno naznanijo temo odboru. — Spomladansko zborovanje se vrši meseca junija v Poljanah nad Skofjo Loko. — Predsednik pojasni, da bo knjiga »Kranjsko okrajno glavarstvo* do prihodnjega občnega zbora dotiskana. Kdor namerava knjigo naročiti, naj se zglasi pri odboru. Cena knjige je 5 K. — Nato zaključi predsednik zborovanje. Sveta ■lovenikih pevskih društev ima v Ljubljani prihodnjo nedeljo zjutraj, t. j. dne 4. decembra t. 1., v prostorih ..Glasbene Matice" redni občni zbor. Popoldan ob pol 5. uri se vrši v »Narodnem domu" ljudski koncert, katerega priredi pevska .Zveza". Pri koncertu sodelujejo: pevski ;Lor »Glasbene Matice" in »Narodne čitalnice v Kranju", ..Ljubljanski Zvon", .Merkur", „Slavec", ..Žirovnikov zbor" iz Št. Vida nad Ljubljano, ..Slovenska Filharmonija" in zvezni pevo-vodja g. prof. dr. Pavel Kozina. Vstopnina h koncertu je znižana. Isvanredna p trika raj* kranjskega čitalničnega pevskega zbora je za dame jutri v nedeljo popoldne ob 1. uri, za gospode pa v torek zvečer ob pol 9. uri, prihodnja skupna vaja pa je v sredo zvečer. Ta izprememba se je morala izvršiti, ker stoji pevski zbor tik pred koncertom in ker ima čitalnica prosto dvorano samo ob tem zgoraj določenem času, kar naj blagovole člani pevskega zbora vzeti tem potom v vednost in ravnanje. Pevski odsek. Koncert, ki ga priredi orkester «Sloga» v nedeljo, dne 27. t m. ob 7. ari zvečer v gostilniških prostorih ge. Marije Mayer, obeta biti po svojem sporedu eden najzanimivejših in najboljših, kar jih je priredil ta marljivi orkester. Orkester «SIoga>, ki se povsod in v vsakem oziru sme glede proizvajanja in točnega nastopa lahko meri z vsemi enakimi orkestri in ki se vedno dragevolje odzove prošnjam vseh naših narodnih društev z nepopisno vnemo in požrtvovalnostjo brezplačno, zasluti v polni meri, da se njegovemu vabilu odzove občinstvo v čim največjem številu, posebne pa ker priredi koncert v prid svoje blagajne. Orkester se je začasno pretvoril v salonski orkester ter se izvaja popolnoma nove točke, ki si jih je v najkrajšem času navadil. Vstopnina 40 v, preplačila se z ozirom na velike stroške orkestra najhvlaležnejše sprejemajo. II. pleni večer. Opozarjamo še enkrat na današnji II. plesni večer, ki se vrši v prostorih tukajSne Narodne čitalnice točno ob pol 9. zvečer. Novinci rglase se naj zanesljivo ob pol 8. uri. Vstopnina za gospode 1 K dame proste. Obleka promenadna. Godba: Sekstet domače godbe na lok. Ker so ti plesni večeri nadomestilo plesnih vaj, pričakovati je velike vsestranske udeležbe. Ker se je pri množici razposlanih vabil lahko koga prezrlo, naj to oprosti in se kljub temu udeleži tega večera. Oganka 1 Kdo ve, zakaj vlada med klerikalnimi poslanci tako vzorna disciplina? V tovarni nt Perovstu pri K'mnika je neki knjigovodja, ki sliši na ime Lebitsch (pristno germansko ime). To človeče si dovoljuje napram delavcem nastopat', kakor bi bil on vodja tovarne. Pred nekaj časom je zahteval od nekega učenca, naj odstrani sokolski znak ter mu prepovedal obiskovati telovado:ci tukajšnjega Sokola. Učenec ae je pritožil pri faktičnem voditelju, ki mu je s veseljem dovolil posečati sokolsko telovadnico. Gospod inženir je pač pameten človek. Od L°.-biticha pa kaj pametnega sploh ne moremo pričakovati. Na svidenje 1 Porodil se je v sredo na Rovih pisarniški cfi-cijant io posestnik na Brdu, g. Janez Štrukelj z gospico Mici Pristavovo z Brda. lake pekTarjajo pristna rJovsnika Imena aa Korozkem. Te dni sem dobil v roko neko uradno listino. A kako sem se začudil, ko sem dobil ime nekega pravega pristnega slovenskega M i I o v n i k a, izpremenjenega v grdo spakedranko: Mi Ho ni g. Ko bi ne poznal moža, da je rojen pod slovensko streho, bi pač mislil, da je izšel naravnost iz Ka-labrije. Ali bi so ne dal napraviti zakon, ki bi strogo zabranjeval tako pačenje. — p — Poroka v Ameriki V New-Yorku se je poročil Fr. Sare, doma iz Homca, z Marijo Sušnik is Kamnika in Josip Lan ček, doma iz Ihana, s Francko Grčar is Domžal. Današnji številki je priložen reklamni' list tvrdke Ivan Levlčaik, nrar v Kranja. Izjava* — Podpisana izjavljam, da sem se dne 6. novembra v spremstvu svoje matere in bratov Josipa Primožiča, učitelja v Sorid, in Jakoba Primožiča, čevljarja v Železnikih, vračala pred 11. uro domov. Zato imenujem do preklica dopisnika v .Domoljubu" št. 46 nesramnega obrekljivca in lažnika. Kdor mi more dokazati nasprotno, naj se oglasi. 262 Agata Primožič takrat .Mlinarjeva hči". se sprejme vri tvrdki 266 Vinko iVIajdič valllžnl mlin, Kranj. Opozarjamo na novo vrsto valjanih ,,Pekatet'1, enako doma de-i&nlm /a Juho in prlkuho. Dobivajo ae Io v rumenih otojlh po pol kilograma r najfineji'h kakovostih z na p i som in t sliko: Jtirje rumenjaki" „Qum rumenjakov", 78 36-3 1.1;\\11;i:i.iii il i i i i i:i i i;i 1.1.1 i sprejme takoj r trajno delo » izar v Kranju. ii ci (iiiiiiii (ii;nc(:):)i):)ii i i i po obedu, Drži želodec v redu. Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. n . 4-80. Naslov za naročila: »FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. Loterijska srečka dne 20. novembra 1.1. Trst 11 30 68 44 26 Kdor ljubi pristni čaj najfinejše kakovosti in s žlahtno aroma, naj poskusi SJRM*6=X0T£E 6C0 p K 680. 125 g K 1\50. V okusu poln, a vendar mehak (ne grenak) in cen v rabi, se lahko smatra Sang-Ho kot najpopolnejša mešanica angleškega načina. Z. trajno. 245 6—2 sprejme If. Pr. Zagrebški ^* CZ3 •oooooooooooooooooooooo kot lovamtSIco znamki l pnporocujamo S kofpriznano I Ml ir*tm iffi nmr mßol/si A/ 12-2 ne morete jesti ali ako se počutite slabo, odpoiuorejo vam zdravniško preizkušene Kaiaerjeve 243 ■ ■ želodčne nellsne karamele kajti po njih bodete dobili dober tek, ielodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. « Past«*. 20 Iss 40) vinarjev. Dobiva se jih: K. &AVNIK, lekarna pri «Sv. Trojici« v Kranju, H. R OBLEK, lekarna v Tržiču. Naznanilo in priporočilo. £ Uljudno naznanjam p. n. slavnemu občinstvu v Kranju in okolici, da sem zopet prevzel dobroznano ^ $ gostilno v/ R a kovici | ^ kjer bom točil samo pristna, naravna vina, mL 4i Ob nedeljah popoldne se bodo dobivala tudi gorka jedila. & SZa mnogobrojen obisk se udano priporoča 265 gostilničar Indihar. ^ Največja snažnost! 231 —7 Točna postrežba! | Udobno, higlienskl nreiena briunlca s Nahaja se nasproti u žiipiie cerkue V. Rozman s H Min J D hiši St. 106 Prodaja I najboljftih sredstev sa negovanje las, raznovrstnih lasnih izdelkov, pod lož Ko v ter krepa iajfttja trpina n tertijstti Rudolf Rus nrar v Kranja Največja zaloga ur, ilatntne in srebrnlae. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov* najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljena leta 1885. INGER šivalni stroji za ose le mogoče Sl-z oalne namene. :: Dobe se v vseh naših prodajalnah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 8r 42 37 Podružnic« povsod. Podružnice povsod. Hrani if. 93, nasproti c. Hr. polte. tis is 16 Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v nisi delavnici točno in stvarno. SINGER Co., delu. družba il?. »troje?. Največja ia najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji. Hrani, ataonl trg 93. Šivalni stroji iu kolesa Tovarniška salona 49 52-42 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoja najbolj priznaae šiv. stroje in kolesa Ceniki na tahtevanja aatton). Lepo in zračno \ I F unaj, III, Am Houmarkt štev. 21. I Patentni 249 2»)-3 vročeparni lokomobili S % brezvenUloim lT=^ 1 Bruselj In Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade Rl 1 la^% I H™1 Ma8rdeburg*-Buckau, m jflr \Jr "_■! Podražn1oa na Dunaja Orginalno strojedelstvo Wolf upravljanjem 10 — 800 k. s. ■ Obratni itrofi i najvišjo popolnostjo in dobičkom za industrijo in poljedelstvo. Posedaj izdelanih nad 720 000 k. s. pritlično, s 3 sobami in kuhinjo se takoj odda. Povpraša naj se pri g. Fr. Suhadolnika, vrtnarju v Kranju. 258 3-3 JOS. 1FEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomillcovt* ulloa *t. stmtie-iiftio li koutnttllsli kllieaviietntro. lično omrežje na atroj, ograjo na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike i. t. d Specijaiiteta: 83 52-37 valj i cm zantori (Rollbalken). Okrepčujoče sredstvo ss 221 17—3 slabotne na želodcu in one, ki so si po prehlajenjii ali preobložitvi želodca, po zavžitju pomanjkujoiV, težko prebavljajoce, precoike ali premrzle jedi povzročili želodčno bo lesen, kakor želodčni katar, krč v želodcu in bolečine v želodcu, napihovanje i. t. d. je dr.EngelaBaldrianurn. Baldrianum je pri takih želodčnih boleznih, ki so ae o početku, dobro želodčno vinj z izvrstnim vspehoui. Zatorej zabranjige tudi posledice, kakor nervoznoat, bresapaln . , napade vrtenja, utelesijo 1.1, d. Z bog »voje sestave iz ...j boljšega Samos - vina in baidrian - kapljic, malinčnega situpa, črešajevega soka iu rabarbare učinkuje Baldrianum t'ul pri zaprtju in obenem tu.h okrepcujoce na vea človeški organizem. Dr. Engela Baldrianum ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga preneso tudi slabotne osebe in otroci. Najboljše je, ako se ga uporablja zjutraj na lešče in zvečer, predno se v leze spat, v množini liker skega kozarca. Otrokom in slabotnim osebam se liker zredil z vročo vodo in osladi s sladkorjem. Op. Engela Baldrianum ae dobiva v steklenicah po S Iss 4 krone v vaeh lekarnah, drogarljah In boljših trgovinah na Kranjskem, osoblto v Ki anju, Kamniku, Škof ji Loki, Radovljici, Tržiču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, Ljubljani, Litiji i. t. a., kakor tuui v vat h večjih tn malin kraj.h Avatro Ogrske. Svari se pred ponaredbami! Zahteva naj se izrecno > dr. ENGELA BALDRIANUM. (S u Isti hiši, kjer je lekarna. Ordlnaclle osak dan, tudi ob nedeljah. Ne namenjajte mojega s ob o zdravniškega ln sob ©tehniškega ateljeja e kono. gobarskim ateljejem, ki je v prejšnjih časih v Kranju ordiniral samo ob nedejah. Umetni zobje se lzgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko uran, začasna popravila takoj. Vsa zobotehniška dela Izvršuje izkušen zobotehnlk, ki je mol sodelavec še izpočetka In ki v tem poslu ostane tndi še nadalje. Tako mi Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami in pripomočki. Glinaste peči« frtajte in priporočajte! | 1T#»X 1_ £1 \ii Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In drage glinaste Izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in naj vodja tovarna ne6i in glinaotih izdelkov v LJubljani. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kita itd. ^ Najboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo Jzdelovate!1 0. Scydl "jÇjubtjana, Spitat.-Stritar.u/. 7 [f{ Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akUielnih spisov za slovensko ljudstvo. uIzhaja perio-JJ f UU 1UUJLI dično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje - V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo" 6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . .. 7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu čenstohovskem Po konfisk. II. izdaja. 8. snopič: Joj, j o j, ta neznosna draginja 1 Cena 30, oz, Sto vin. Dobiva (O v za!ožni tiskarni Iv. Pr. Lampret v UUUITu Oi Kranju ter v knjigarnah in trafikah posojilnica \J ^adoiHjici registrovaaa tadrnga t omejeni« poroštvom $ podrti^rjico r>a ^eserjicab sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje %°/o v V® brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na'vknjižbe brez amortizacije po 57.% ali z i % amortizacijo, na menice pa po 6°/o:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 52-17 Denarni promet v letu 1900: 1 4,000. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici o?8v-12. nre dopoldne in od 2.-6. nre pop. izvzemšl nedelje in praznike. PoStno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.J99. Izdaja ko/jsorcij « Gorenjca*, Odgovorni urednik Miroslav Ambroži d. Lastnina in tisek Iv. Pr. Lan prêta v Kranju.