RAZPRAVE | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 7 NAŠA DRUŽBA SI ZASLUŽI, DA INTEGRITETA POSTANE STANDARD dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije; docent na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, Univerza v Mariboru. Our Society Deserves Integrity to Become Standard IZVLEČEK Krepitev integritete je pomemben dejavnik krepitve pravne države. Za sistematično krepitev integritete v javnem sektorju in tudi širše, v celotni družbi, je v sodelovanju z ostalimi deležniki – še posebej vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, pristojna Komisija za preprečevanje korupcije. Trenutno stanje v slovenski družbi, še posebej na nivoju politične kulture, žal kaže na to, da je razkorak med teorijo (normativno ureditvijo, načeli, vrednotami, itd.) in pra- kso velik, integriteta pa še vedno razumljena kot nadstandard. Ker si vsi skupaj zaslužimo, da integriteta postane standard, je na tem področju nujen tako strateški kot operativen pristop. Ključne besede: integriteta, krepitev integritete, integriteta kot standard, družba, Komisija za preprečevanje korupcije, razkorak med teorijo in prakso ABSTRACT Strengthening integrity is a relevant factor in strengthening the rule of law. To systematically strengthen integ- rity in the public sector and, more broadly, in our society, it is important for the Commission for the Prevention of Corruption to work with other stakeholders, primarily educational institutions. Regrettably, the current situa- tion in Slovenian society, especially the level of political culture, shows that the gap between the theory (i.e., the normative framework, principles, values, etc.) and practice is substantial, and integrity is still perceived as above standard. As we all deserve integrity to become the standard, there is a need for a strategic as well as operational approach. Keywords: integrity, strengthening integrity, integrity as standard, society, the Commission for the Prevention of Corruption, gap between theory and practice POMEN INTEGRITETE IN VLOGA KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE Z namenom krepitve delovanja pravne države Zakon o integriteti in prepre čevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) v 1. členu dolo ča ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za prepre čevanje korup- cije in prepre čevanje in odpravljanje nasprotja interesov. S tem ZIntPK integriteto dolo ča kot enega izmed temelj- nih dejavnikov pravne države in jo v 4. členu opredeli kot pričakovano delovanje ter odgovornost posameznikov in organizacij pri prepre čevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno do- pustnimi cilji in eti čnimi kodeksi. Poleg pravne definicije obstajajo tudi razli čne psihološke in sociološke definicije integritete, pri čemer lahko razli čna pojmovanja strnemo in ugotovimo, da gre pri osebnostni integriteti za multidi- menzionalen fenomen, in sicer za skupek vrlin (biti pravi- čen, pošten, zmeren, transparenten itd.), za skladnost med besedami in dejanji ter za odsotnost neeti čnega ravnanja (Šumi in Mesner - Andolšek, 2017). Ob tem je treba pouda- riti, da popolna oziroma neokrnjena integriteta predstavlja ideal, h kateremu moralen človek stremi vse življenje in se mu v praksi na najboljši možni na čin tudi približuje, kar lahko razumemo tudi kot nikoli dokon čano krepitev lastne integritete (Šumi, 2020). Glede na to da ZintPK integriteto opredeljuje kot pri ča- kovano delovanje, ki prepre čuje korupcijo, odpravlja ko- rupcijska tveganja itd., je mo č že samo iz dolo čb zakona prepoznati njeno pomembnost. Še bolj se to potrjuje v praksi. Integriteta je namre č tako prvi pogoj profesional- nega (zakonitega, strokovnega in eti čnega) ravnanja ter vodenja kot tudi prvi pogoj za osebno zaupanje v posame- znika ter temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovor- ne organizacije, v katero ljudje zaupajo (organizacijska integriteta). Skupaj s transparentnostjo in odgovornostjo integriteta tvori zelo mo čan preventivni mehanizem proti vsem oblikam neetičnega in neželenega ravnanja in ne samo v odnosu do korupcije in korupcijskih tveganj. Novi senat Komisije za prepre čevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je zato leta 2020 krepitvi integritete v družbi namenil še posebno pozornost, tako s preventivnega kot nadzorstvenega vidika, pri čemer ima komisija tako stra- teško in operativno kot tudi povezovalno vlogo. Komisija je neodvisen in samostojen državni organ, ki je po eni strani izvirno pristojen za ugotavljanje kršitev integritete RAZPRAVE 8 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Robert Šumi | Naša družba si zasluži, da integriteta postane standard | str. 7 - 10 | uradnih oseb, po drugi strani pa za sistemati čno krepitev integritete tako v javnem sektorju kot širše v celotni družbi. In če je pri nad- zorstvenih nalogah komisija neodvisna in samostojna, je pri preventivnem delovanju, še posebej ozaveš čanju o vlogi in pomenu integritete, sama lahko le deloma uspe- šna. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo tudi mediji in še posebej vzgojno-izobra- ževalne ustanove, saj je za dolgoro čen učinek in želene spremembe v družbi, za katere si prizadevamo, s krepitvi- jo integritete treba za četi že pri predšolskih otrocih. Zato se je treba zavedati, da je izmed vseh preventivnih pristopov naju činkovitejša primarna preven- tiva (vzgoja in izobraževanje otrok, dijakov, študentov), zatem sekundarna preventiva (ozaveš čanje in usposabljanje odraslih v de- lovnem okolju), najmanj pa terciarna preven- tiva (aktivnosti, ki sledijo ugotovljenim kršit- vam). Na drugi strani pa se je treba zavedati tudi tega, da rezultat še tako u činkovitega dela razli čnih kompetentnih institucij (vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, Zavod RS za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ), Inšpektorat RS za šolstvo in šport (v nadaljevanju IRSŠŠ), komisija itd.), ki delujejo usklajeno in povezano (sinergijsko), žal ni viden na kratki rok. Na želeni u činek je treba po čakati vsaj eno ali dve generaciji, kar po lai čnem izra čunu pomeni med 15 in 30 let, pa še to le v primeru, da so te aktivnosti tudi resnično širše družbeno in politi čno sprejete ter ustrezno podprte, saj v nasprotnem primeru še tako dober namen, strategije in projekti ne bodo zadostovali. Eden izmed takšnih projektov, ki bo na dolgi rok lahko zelo u činkovit, je predstavljen v nadaljevanju. DOLGOROČNI PROJEKT ‚INTEGRITETA – SKUPNI CILJ GENERACIJ‘ Projekt ‚Integriteta – skupni cilj generacij‘ temelji na dej- stvu, da sta integriteta družbe in integriteta posameznika soodvisni. Integriteta posameznika se za čne oblikovati že v njegovem otroštvu, zato imajo vzgojno-izobraževalne ustanove pomemben vpliv pri oblikovanju posameznika v osebo z visoko stopnjo integritete. Za njegovo izvedbo je komisija k projektu pritegnila tudi projektne partnerje, Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ZRSŠ, IRSŠŠ ter Filozofsko in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Gre za dolgoročni projekt, katerega glavni namen je krepiti integriteto družbe skozi vse ravni vzgojno-izobraževal- nega sistema, vključno z vrtci, in krepiti profesionalizem (zakonitost, strokovnost in eti čnost) zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, vklju čno s poudarkom na etičnem vodenju. Cilji projekta so: vzpostavitev mehanizmov, ki bodo prispe- vali k nadaljnjemu razvoju vzgoje, izobraževanja in športa v smeri krepitve integritete otrok in mladih, vklju čenih v vzgojno-izobraževalne programe, nadgradnja izobraže- valnih programov s podro čja krepitve profesionalizma in družbene odgovornosti ter nadgradnja programov uspo- sabljanja s podro čja etike, integritete in eti čnega vode- nja za izvajalce učnih vsebin. Glede na to da gre za dolgo- ročne cilje, je predvideno, da se bo projekt izvajal najmanj naslednjih 15 let, na podlagi akcijskega na črta, ki ga bodo vsakoletno in za obdobje petih let oblikovali projektni partnerji. Želeno je, da bi se projektu s časoma pridružili tudi drugi akterji. Ob 9. decembru 2020, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so zgoraj navedene institucije oziroma projektni partnerji svojo zavezo za sodelovanje potrdili s podpisom sporazuma, v prvi polovici leta 2021 pa je bil oblikovan tudi podrobnejši akcijski načrt. Komisija in ZRSŠ sta v letu 2021 zasnovala pilotni pro- jekt ‚Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah‘. Pilotni projekt je namenjen oblikovanju orodij, s pomo čjo katerih bi najučinkoviteje krepili integriteto otrok skozi šolske vsebine, in sicer na na čin smiselne nadgradnje že obsto- ječih šolskih programov s poudarki za krepitev integritete na otrokom primeren na čin, prilagojen njihovi starosti in razumevanju. Pri tem je bistveni element projekta tudi upoštevanje in ohranjanje u čiteljeve suverenosti pri obli- kovanju vsebin. Komisija in ZRSŠ sta k pilotnem projektu pritegnila pet osnovnih šol (OŠ Zbora odposlancev Ko čev- je, OŠ Dramlje, OŠ Franceta Bevka Tolmin, OŠ Domžale in OŠ Selnica ob Dravi), ki so v šolskem letu 2021/2022 za čele s prvimi aktivnostmi. Za pomoč u čiteljem pri zasnovi in izvedbi teh aktivnosti je Komisija v letu 2021 izvedla tudi javni nate čaj za nevladne organizacije, katerega namen je bil izdelava didakti čnih orodij za krepitev integritete otrok v osnovnih šolah. Na natečaju je bil izbran UNICEF Slovenija s priročnikom z de- setimi delavnicami za krepitev integritete otrok za vsa tri vzgojno-izobraževalna obdobja v osnovni šoli ter družab- no igro. Tako priročnik kot družabna igra bosta za u čitelje predstavljala kakovostno oporo pri iskanju na činov vklju- čevanja aktivnosti za krepitev integritete v u čne programe. Preliminarni rezultati pilotnega projekta so spodbudni in so bili javnosti predstavljeni ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji leta 2021. V letu 2022 nameravamo v sodelovanju z ZRSŠ pilotni pro- jekt razširiti tudi na nekaj drugih šol z namenom obliko- vanja baze dobrih praks aktivnosti za krepitev integritete otrok v osnovnih šolah. Po predstavitvi pilotnega projekta ob lanskoletnem mednarodnem dnevu boja proti korupciji se je nekaj šol že samoiniciativno odlo čilo, da bi želele sodelovati pri nadaljevanju projekta, povabljene pa so tudi vse druge šole, da nas obvestijo, če bi želele tudi same prispevati nov korak k želenemu cilju na podro čju krepitve integritete v družbi. Doživeli so številne izgube. Porušili so jim hiše. Izgubili so dobrobit varnosti in zaupanja v ljudi. Svet je razpadel pred njihovimi o čmi … Doživeli so številne travmatske dogodke, to so dogodki, ki po nevarnosti, grozotnosti presegajo obi čajno človeško izkušnjo. (Dr. Anica Mikuš Kos) RAZPRAVE | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 9 NAŠA DRUŽBA SI ZASLUŽI, DA INTEGRITETA POSTANE STANDARD Namen takšnih in drugačnih preventivnih projektov je praviloma v uvajanju izboljšav, sprememb, novosti, ki prispevajo k razvoju družbe. In dolgoro čni namen zgo- raj navedenega projekta, ki je osredoto čen na krepitev integritete, je v tem, da po dobrih 30 letih, odkar imamo lastno državo, na pravo mesto postavimo tudi osebnostno in organizacijsko integriteto. Še posebej v javnem življe- nju, pri nosilcih javnih funkcij. Integriteta je namre č prvi pogoj za zaupanje, in ko posameznik krši integriteto (npr. govori eno in dela drugo, zavaja oziroma laže itd.), mu prenehamo verjeti. Izgubi- mo zaupanje vanj. To pa je seveda zelo problemati čno, če je ta oseba javni funkcionar, uradnik na po- ložaju ali drug visok javni uslužbenec, ki mora s svojim ravnanjem predstavljati dober zgled tega, kako je treba ravnati. V zrelih družbah posame- znik najkasneje takrat, ko mu je bila dokazana kršitev integritete, praviloma pa že prej, v fazi, ko je zoper njega uveden postopek zaradi uteme- ljenega suma kršitve integritete, odstopi s svoje funkcije ali položaja. S tem se ohranja oziroma krepi tako zaupanje v delo javnega sektorja, kot tudi instituci- ja, ki jo je posameznik vodil, ohrani verodostojnost, saj je razbremenjena takšnega ali druga čnega upravičenega pritiska (bodisi medijev, civilne družbe itd.), kar zagotovo otežuje profesionalno delovanje. V manj zrelih druž- bah, kamor v tem kontekstu spada tudi Slovenija, pa je položaj ravno obraten, razlog za to pa je v pomanjkanju tako individualne družbene kot tudi politične odgovornosti. Še posebej pa v indife- rentnosti do kršitev integritete, ki niso razumljene dovolj resno, ne pri najodgovornejših nosilcih javnih funkcij kot tudi ne v strokovni in lai čni javnosti. To se najbolj odraža v odzivih na pravnomo čne kršitve integritete, 1 ko se po eni strani od kršiteljev ne terja odgovornosti, po drugi strani pa so te kršitve bodisi zrelativizirane bodisi spregledane. Pri tem je nujno poudariti, da je odziv na kršitve integritete kazalnik zrelosti posamezne družbe. Zato je zelo pomembno, da se projekt ‚Integriteta – skupni cilj generacij‘ izvaja oziroma implementira sistemati čno, na vseh nivojih družbe in pri vseh starostnih skupinah, od otrok v vrtcu naprej. Le tako bomo lahko čez čas, z menjavo generacij, okrepili odgovornost tako nosilcev javnih funkcij kot občutljivost javnosti na kršitve integritete (še posebej pravnomočne) in tako okrepili zaupanje ljudi v dobro de- lovanje javnega sektorja oziroma države. Vse do takrat pa bo integriteta v naši družbi žal bolj ali manj razumljena kot nadstandard. Dejstvo pa je, da si že danes zaslužimo, da bi bila standard (pričakovanega) ravnanja, saj glede na svojo vlogo in pomembnost predstavlja imunski sistem oziroma imunsko odpornost do razli čnih oblik neeti čnega ravnanja, vključno s korupcijo, ki našo družbo veliko stane. 2 KAKO ZMANJŠATI RAZKORAK MED TEORIJO IN PRAKSO Snovalce in izvajalce strateških preventivnih projektov, ki so usmerjeni na razvoj (spreminjanje) vrednotnega sistema v družbi (enako kot zgoraj navedeni projekt), lahko zaradi že opisanih razlogov in o čitnega razkoraka med teorijo (norme, na čela, vrednote itd.) in prakso oziroma med tem, kar je prav, in tem, kar nekemu v dolo čeni situaciji ustreza, spremlja občutek, da njihov trud in prispevek tudi na dolgi rok ne bosta obrodila želenih sadov. Zato se je na tem mestu treba vprašati, kako zmanjšati ta razkorak, ki je ve č kot o čitno škodljiv za pravno državo in destimulativen za pobudnike sprememb (npr. nosilce in izvajalce projektov). Eden izmed na činov, ki ga zagovarja tudi komisija, je zagotovo v krepitvi integritete. Kratkoro čno v prvi vrsti zaposlenih v javnem sektorju. Še posebej najvišjih in najodgovornejših predstavnikov oblasti – funkcionarjev, uradnikov na položaju ter vseh drugih, ki z lastnim zgle- dom predstavljajo oziroma morajo predstavljati dober zgled želenega ravnanja in vodenja. Sem spadajo tudi za- 1 V letih 2020 in 2021 je bilo pravnomo čnih osem ugotovitev komisije zaradi kršitev integritete uradnih oseb, od tega so se trije postopki zaklju čili s sodbo Uprav- nega sodišča. V treh primerih je komisija ugotovila zavajanje oziroma laganje, v dveh primerih nedovoljeno privilegiranje in neenakopravno obravnavo ponu- dnikov, v dveh primerih nedovoljeno najemanje odvetniških storitev in v enem primeru kršitev 100. člena Zakona o javnih uslužbencih. 2 Evropska stranka zelenih je leta 2018 na podlagi raziskave Raziskovalnega centra Evropskega parlamenta iz leta 2016 ocenila, da letni strošek korupcije na ravni EU znaša približno 1000 milijard EUR na letni BDP EU, kar za Slovenijo, z 0,35 % BDP EU, pomeni približno 3,5 milijarde EUR oziroma približno 7,5 % sloven- skega BDP . Na podlagi teh podatkov je komisija decembra 2021 izdelala oceno stroškov korupcije v Sloveniji in jo predstavila javnosti (https://www.kpk-rs.si/ blog/2021/12/06/ocena-stroskov-korupcije-v-sloveniji/). NORME, NAČELA, VREDNOTE RAZKORAK NORME, NAČELA, VREDNOTE TEORIJA TEORIJA PRAKSA PRAKSA VPLIV INTEGRITETE VPLIV INTEGRITETE RAZKORAK  SLIKA 1: Razkorak in vpliv integritete v razvitejših državah  SLIKA 2: Razkorak in vpliv integritete v manj razvitih državah RAZPRAVE 10 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Robert Šumi | Naša družba si zasluži, da integriteta postane standard | str. 7 - 10 | lahko tudi predstavnikom najvišje veje oblasti, na primer dolo čena zakonska rešitev ni vše č ali z njo niso zadovoljni, je ne ignorirajo oziroma ne kršijo hote, za- vestno. V takšnem primeru transparentno predlagajo spremembo zakonske uredi- tve skladno s postopkom, ki je za to predpisan, obstoje čo normo pa v praksi brez upi- ranja upoštevajo. Le tako in nič druga če lahko govorimo o pravni državi in o enakih standardih za vse. Na Slikah 1 in 2 je z vidika vpliva integritete v posa- mezni družbi prikazan razkorak med teorijo in prakso oziroma tem, kar je prav (normirano), in tem, kar nekomu v določeni situaciji ustreza (iz osebnih, partikularnih inte- resov). Bolj kot so v neki družbi norme upoštevane v praksi, bolj kot se ljudje zavedajo pomena integritete, bolj kot so občutljivi na kršitve integritete in bolj kot terjajo odgovor- nost za kršitve integritete, manjši je ta razkorak (Slika 1) in obratno (Slika 2). Za države, v katerih je razkorak manjši, veljajo dolo čene zahodnoevropske in skandinavske države, med države, v katerih je ta razkorak ve čji, pa se žal uvrš ča tudi Slovenija. Družba oziroma država, v kateri tovrstnega razkoraka ni, kar pomeni, da sta teorija in praksa eno, pa podobno kot popolna, neokrnjena integriteta, predstavlja ideal, h kateremu bolj ali manj stremimo. Odvisno od zre- losti tako posameznika kot družbe v celoti. NAMESTO KONCA Želene spremembe v družbi, povezane s spreminjanjem vrednotnega sistema, kamor spada tudi krepitev integritete, se ne zgodijo same po sebi. Zato je zelo pomembno, da vsak izmed nas in vsi skupaj, še posebej pa pristojne institucije, kar vrtci, šole in komisija zagotovo so, na podro čju krepitev integritete v družbi naredimo vse, kar je v naši mo či. Tudi s pomo čjo projekta, ki je opisan v prispevku. To je naša vloga, to je naše poslanstvo in mi vsi ter družba v celoti si zaslužimo, da integriteta postane standard. Čim prej! posleni v procesih vzgoje in izobraževanja. Dolgoro čno, kar je za razvoj družbe klju č- no, pa predšolskih in šolskih otrok, dijakov in študentov. Projekt ‚Integriteta – skupni cilj generacij‘ je osredoto čen na oba segmenta, kar je za njegov uspeh klju čno. In če bo projekt u činkovit, se bo v slovenski družbi postopoma okrepilo zavedanje o po- membnosti integritete, njena vloga in pomen v praksi bos- ta razumljena bolj resno in okrepila se bo ob čutljivost na to, da so kršitve integritete nekaj slabega. Rezultat tega bo druga čen odziv družbe na ugotovljene kršitve inte- gritete (posebej pravnomo čne), kar bo zagotovo vplivalo tudi na druga čen odziv kršiteljev integritete in njihovih nadrejenih. Čeprav bo na to treba po čakati dlje časa, lahko tudi generacijo ali dve, in rezultati današnjega dela niso vidni, je vredno in se spla ča. Zagotovo vsaj za naslednje generacije. Namre č stanje v družbi, kjer ni odgovornosti za kršitve integritete, je zaskrbljujo če. Ne samo z vidi- ka, da nas to oddaljuje od razvitejših držav, v katerih je razkorak med teorijo (normami) in prakso manjši, odziv na kršitve integritete pa praviloma hitrejši, odlo čnejši in u činkovitejši kot v slovenski družbi – nepopustljiv do kršiteljev –, temve č tudi zaradi tega, ker do takrat ne bo možno dovolj okrepiti zaupanja v pravno državo, dobro delovanje javnega sektorja in nosilce javnih funkcij. To zaupanje je danes žal precej pod želeno ravnjo in visoka stopnja integritete je ključ oziroma prvi pogoj za takšno zaupanje. In zakaj ravno integriteta? Ker integriteta sledi legalnosti, ne legitimnosti. Sledi temu, kar je prav, kar je uzakonjeno, normirano, družbeno dogovorjeno, in ne temu, kar nekomu ali dolo čeni skupini v dani situaciji ustreza ali koristi iz sebi čnih razlogov. Integriteta torej ne sledi osebnim, partikularnim interesom, ki temeljijo na oportunisti čnih vzgibih. To pomeni, da bolj kot je in- tegriteta cenjena, spoštovana vrednota, ve čji vpliv ima v družbi in ljudje bolj ravnajo skladno s tem, kar je prav, kar je legalno. Odstopanje – razkorak med teorijo (normami) in prakso – pa je temu primerno manjše. In ko nekomu, VIRI IN LITERATURA Komisija za preprečevanje korupcije (2021). Ocena stroškov korupcije v Sloveniji v letu 2021. Vir: Https:// www.kpk-rs.si/blog/2021/12/06/ocena-stroskov-ko- rupcije-v-sloveniji/ (17. 1. 2022). Šumi, R., Mesner - Andolšek, D. (2017). The Integrity of the Servant Leader. Oxford: Routledge. Šumi, R. (2020). Odločno etično vodenje in profesionalizem. V: S. Slokan, B. Kečanović in V. Logaj (ur.), Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega učnega okolja (str. 68–88). Ljub- ljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno bese- dilo in 158/20). Ne razumejo jezika. Morajo se nau čiti novega jezika. Pri tem bodo eni hitrejši, drugi po časnejši, odvisno od nadarjenosti za u čenje jezika. Čustvena prizadetost vpliva na sposobnosti, zmogljivosti pomnjenja, u čenja nasploh … Možgani, obremenjeni z žalostjo in strahom, težje sprejmejo nove besede, nove stav čne tvorbe. (Dr. Anica Mikuš Kos)