Kmetijski pouk na učiteljiščih. Pj-i anketi za kmetijsko-nadaljevalne tečaie. ki se je vršila nri poverieništvn za kmetiistvo nieseca iuliia 1. 1.. se ie sprejel predlocr. da nai se popolni kmetiiski pouk na učiteliiščih in sicer v tem smislu. da se razširi na vse letnike učiteljišča in da se pri n-or.robnem načrtu vpoštevajo ne \c PiUrcbe šolskega vrtnarstva. ainpak tudi potrebe kinetijsko-nadaljevalnih teraiev Prav tako nai se upelje na ženskeni nčitelii$ču ponk iz irospodinistva. Ti predl>s:i so se predložili poverjenižtvn za pirosveto v priinerno vpoštevan^c pri reformi kmetii^kega pouka. Kolikor nam ie znano. se ni dosedaj •^lede izpretnembe dosedanjega učneRa načrta v tem ooelediu še ničesar tetunega zsrodilo. Že rwei in slcj se ie i>ri raznih prilikah in ponovno povdar.ialo. da ie za uspe^no vpeljavc^kmeti.isko - nadaljevalnlh tečaiev treba, da se položi podlasia za ¦a nouk že na učiteliišču. da se bodo poicin učitelii boli zavedali svojega zvania nasiproti vz^oii kmetske mladine in da se bodo tudi bolj zainteresirali za strokovno delo med kmetskim ljudstvom. Ako hočemo pomagati tem besedam do deianj. potem ie naša ddžnost. da revjdiramo dosedanii program za kmetijski nouk na učlteljiščih in tfa sku§atno spraviti v sklad s potrebami učitelislva zunaj po deželi. Splošni učni načrt za kmetijski pouk !ia učitelii-čih. ki jja imamo od bivše avsrri.iske učne uprave. ni slab. Po tem naČ-tu se lahko sikrbi. da dobi učUeli tisti tlel splaSne kmetijske izobraabe. ki ga ii^posablja za pouk na ljudski šoli in ki astvaria tudi potrebne temel.ie za naclal.ievalni pouk. Uspeh je pa odvisen od Dodrobneea načrta. od tega. kako se pouk i/.vaja. kako se učna tvarina izbira in podaja iičiteljiščnikoni. Uspeh ie odvisen tialie tudi od teRa. kako se iemiie prirodi.tznanstvo, ki tvori danes bistveni de! i! tflavni temel.i knieti.iski vedi. Dosedanji načrt prednisu.ie kmetijski pouk v 3. in 4. letniku. v vsakem po 2 url mu teden. kar bi zneslo za ves čas 160 ;:r. če računamo skupai na 40 tednov letr.ejra pouka. Nič ni treba. da bi se ta pouk razširil iia škodo driiKin. predmetom na več ur v icui, želeti pa ie. da se pričnc takoi s pr\ .m lemikom. Tudi v Srbiji, kjer šte.iejo ..čiteUišča po 3 letnike. imajo kmetijski pouk v vseli treh letnikih. Na ta način se ./bu.ia ia vzdržuje potrebno zaniuian.ie za kinetijstvo ves čas študiia. kar more le .i.:od_tio vplivati na vzjro.o učitel.iiščnika za pozneiši poklic med kmetskim ljudsivom. Naivečjo važnost ie polagčiti na po,'robno učno tvarino. S kmetiiskim poukom ie trelja uči.telia usposobiti za eleiiiontarni pouk iz splošnega-kmetijsiva in za šolsko vrtnars*:vo. za pouk na ošnovni š;)li in za smotre nadalievalnevra [ouka. Po dosedaajem načrtu ta m.žnost ni i/kliučena. anipak preje nasprotno. Po '.:n načrtu se imajo učiteljiščniki najprej seznaniti s temel.inimi posro.ii rastlinskega iii živalskega proizvajanja (sphšnega knetijstva. in stoprav potcm s poscbnitni a!i specijabiiini strokaini šolskega \ rtnars;va. Tako dobi učiteljiščnik potrebni vpogied v bistvo kmetijske produkcije sploh in s tein potrebno podhuro za unievunie kmotiiske. obrti. in še le potem se v/anjieio tiste specijalne kmetiiske stroke. ki so za šolsko vrtnarstvo najboli važne. Ves ta pouk mora podpirati stvaren. pi irodoslovni pouk. zlasti iz keinije in rastlinstva. Ako se dosedanji splošni na^rt tudi v podrobnostih prav izva.ia. bo vsckako (Josti boli primeren kakor ie pa načrt za kmetiiski pouk na učiteliiščili," ki «:a je d: ednisal za vsa učiteljišča naše kralje\:ne bivši' niinister za prosveto Marinkov.c in ki obdeluie v podrobnostili le nei.atere stroke. ki prihajaio v pošt.v za šolsko vrtnarstvo. V tem načrtu. ki se je i/.dal z naredbo z dne 18. avgusfa 1919 pod št. 20827. se ne skrbi za tem.lino in smIošho kmetijsko izobrazbo učitel.istva. !>i na ta nadn iudi ne niore dobiii nobeuega globjega vpogleda v bistvo splošnei'a kmeiiistva. ampak skrbi sc saiuo za io da se sezuani z nekatcrinii specijalnin:i strokaini zlasti tistimi. ki S2 jjoje na šolskem v.rtu. Podrobni načrt predpisnje namreč pouk v vrtnarstvu (po _ uri v 1. letniku). v perutninarstvu iu čebelarstvu (po 1 uro v 2. letniku) in v sadjarstvu, vinogtadarstvu in kineti.iskcm zadnižništvu (po 1 uro na teden). Na vsak način bi se moral :a načrt p vpolniti s poukoni v teiiielinib vedah kmeti.istva. tedai s splošnim kmetijstvom ozir. z rastlinsko in živalsko produkei.io. Ki sta sdavna temelja vsega našega kmeviskega erospodarstva in tudi pred \seni potrebna za umevanjc kmetijske^a cbrat.a sploh. Ta pouk je veliko bol.i važen Kakor ie n. pr. celotni pouk za vse vrsre zelenjadi. o.d solate noter do vrtne kislice ali spinače. Načrt trpi tudi na teni. da ni za te predmete pravega razmer.ia nied našinii arami. Za vrtnarstvo recte zelenjadarsvvo. ki spada še bolie v področje srospodin.iske.ra pouka. sta odločeni dve uri na leden. dočini je za vse liouk v sadjarstvu v vinouradarstvu in v kinetijskein zadružništvu določena samo l ura na rcdcn! Premalo se ie v t-jiu načrtu pretresalo pa tudi \rpra,anje kinetijsko-nadaljevalnep;a poaka, ker ni v celem načrtu ne Uuha ne slulia o splošnem kiiietijskem poiiku. ki ie za liadaljevalne tečajc pred vsem potreben. Res ie. da potrebujeino za vsa učitel.iišča naše kraljevine enotnega načrta za kuieti.iski pouk. ali ta naj bo tak. da bo iibtrezal porrebam našcga učitelistva. in sicer v dveli smereh: 1. da jih bo usposabljal za tcmeljni pmk iz kmetiistva na osnovnih in nadai.ievalnih šolah, in 2. da iih bo usposabUal za vsi)e§uo ude.istvovai.i.ic mi solskih vrtovili. In kakor na nioškili učiteljiščih, tako ie treba tudi na ženskili učitel.iiščih času [iijmernili reforni .clede iiospodinjskena ;>ouka. kar se ponovno naeiaša. pa žalibcti dozdai zastonj. Ženska .ročna dela so važna in .potrebna, toda Kospodinjskega iiouka ne niorejo nadomešcati! Iji dokler ni niojfoče j.ospodinjskeRa pouka tudi praktično izvaiati na učiteliišču. nai se r»ouču.ie sai to. kar je niogoče v šolski S('iii z \ spehom podajati. Tudi tc učne tvarine ,ic več kot dosti in se bodo temu pouku posve.iuie ure na učitel.iišču prav laliko izpohiile z učno tvarino. Tolikg jo ie! Veliko bolio se ie i:usprotno bati, da 1<(; premalo ur odločenih za ta prepotrcbni !>ouk na naših /enskih učiteljiščih! Vil. Kotuman. kmetijskl svetnik. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + ličUelisko družtvo za Prekmurje zboruj.Une 6. aktobra ob 10. uri v drž. osnovna šoli po sporedu, ki si ga določi pri zborovanju. VsakUo aaj izbere med aktuainostmi najvažnei-o. K /i»i'ni udeležb; vabi imenoni odLvra Požegar, t. č. predsedtiik. + Novonieško u^itelisko druitvo sboruie v i. i:oio 8. oktobra t. 1. ob pj\ 11. ari J.).;-« >j.!..u v deški šoli v Novem mestu'. Dncvnl red: 1. Poročiio predsediuka. 2. Poro-ilo delegatov o skupščini v Ro^. Slatini. 3. U šolikih zannudah, poreča tov. Matko. -1. Ugotovitev članstva. 5. Slučajnosti. Zaradj važnosti zborovanja in neprinicnu zveze s Trebnjem je določil odbor za zborovaui.. Novo mesto. — Prcdsednik. Vestmk meš.anskih šol. c Načrt zakoua o mešCaiiskih šolah. V ministrstvu _a prosveto se proučuje zakonski uačrt o meščanskih šolah. /astopniki niežčan^kih šol so inieli anketo. iu kateri so raz-pravljali o tookali /iakona. ki se tičcjo meščanskiJi šoi m o ineščanskošolskeiii vprašanju sploh. Poveijeaištvo UJLJ v Ljubljani ie prija\ilo k^t svoieua zast-pnika tov. D. HuuieKa, predsednika Društva učiteljstva meščaai»kih šol. ki ie bil tudi pozvan na anketo. v»d tov. lluiueka želimo, da nam poUa MOdrobuo poročilo o skieuih te ankete. — Venček o-Klasnih narodnih pesnii. Ravnateljstva nioščanskih šol. ki so se v miauioai šolskem lctu oglasila pri podpisancu zasiran »Venčka 3-glasiiih narodaiii pesmi. 111 zvczck«. pa iiiu ž aiirn aibc;u mosrel ustreči. naj bla^e volie obuove svoje nanx;ilo. Podpisanec ju nainr.j iztaknil v svoii zalojii se okroji luu izvodov omcujene uesumske zbirke 111 sedai laliko ž njo ustreže v.sa.i prvim na.¦ocaikom. Ccaa izvoda 3 K 40 h. — \ SredLsču, nieseca septeiubra 1921. - Animi Kosi. —c Statistični preeflcd mcščanshcga šolstva na bivšetn Štajerskem. \ šclsktm letu 1920/21 je bilo na bivšem Štajurskem z zas. Uekli.ško niešč. šolo šolskili sesttr v Celju vred 12 meščanskih šol (med nji n:i 5 dekliškili). Razen teh je še v Maribbru zas. dekl. :nešč. šola šolskih se.ter (vaunica). katera se pa tukaj ni \pošievala. Štiri mešč. sole so bile popolne, i. i. štirirazredne (dekl. Ptu.i. deška in obe Uekl. Maribor). "štiri so bile trirazredne, J\e dvoiazredne in dve cnorazrcdne. Na ich mc.čaaskih šolali ie bilo z vzporedni';aini 51 razredov. katere je posečalo 1941 otro^k. Pozitivni učni uspeh ie doseglo o0.2/<;. Z ozirom na uarodnost ie bilo 1422 slov., 485 nemšk.. -ostali pa druge narodiiosti. Poučevalo ie (z učitcl.iicaml / r. del, vred) 76 učnih oseb. 36 moških in 40 2enskih. Meščanskošolski izpit ima :" nioškUi ia 31 ženskih učnih moči. -—c A.nketa nieš^aaskošolskih zastopnikov v Beogradu. Na i>rizadevanje \¦o.ivodiaskeifii. brvatskega in slovenske->.;! drustva ineščanskili učiteljev ,je pozval tfinister prosvete v Beograd anketo. ki l: na.i izdelala načrt zakoua za nieščansKe šole. Na anketi so bila zastopana vsa ioslei obsto.ieča diruštva meščanskih učiteliev v naši dr/.avi in sicer ie zastopal u-jV. Mita Gjorgjevič vojvodinsko. Josip lvo\-ačevič hrvatsko. ferdo M. Vrbahčič bosausko. Sanmilo Puhiera dalaiatinsko m"Drau. Huniek slovensko društvo. Ankete so je uddeževal referent za gradj. škole Hristo Svirčevič. predseduik ji je bi1 pa -lačelmk osnovne nastave Vlado !?adojevič. Gori navedeni so se sestali v beojrrajskem Učit. dorau dne 7. sept. t. 1. ua predposvetovan.ie. \ teku enes:a tedna so dovr^ili svoje delo in.izročili na.le!)o prepisan in s tolniačem opremlien zaK^n predsedniku v nadaljno uporabo. V sredo. dne 14. sept. zveč^r so se dele.&cati vrnili domov. O načrtti zakona bo natančneie poročal predsednik slov. društva nieščanskili učiteljov na izrednem obč'..eii_ zboru.. ki bo \- začstku oktobra v Celiu. Takrat Iv.mo tudi sklepali o skuimi oriranizaciji u.itel.istva meščanskih šol v kraljevini SHS. Ker je gotovo. da se bo meščanska šola rapidno _azširila po vse.i doaioviai. ie tesne.i.a vez med nami in našinii braii neobhodno poirebna. Že danes iinamo v naši kraljevini okroglo 120 mesčanskih šol s prilično 700 učitelji ia uOiieliicaini. ki so o aelovan.iu tovarišev po drugih pokrajiaah popolnouia nepoučeni. Na vsak način potrebujemo združitve in sainostoine^a nastOjja za ck.'brobit meščanske šcle in nas .samMi. pa to brez ozira na desno aii ievo lii brez -So-Hiineiitalaosu. D. li. -c JCakor ie svo.iečasno Poiočal Učit. Glasnik ,ie vojvodinsko udtelj.ivo ijieščanskili šol sklenilo, da ae vstupi v Udružeaje Jugoslovanskeira bčit.ljsiva, no ua po uotrebi delovalo skupno s prou-soiskiai Udruženieni. Vestnik otroških vrtuanc. OiKanizacija otroSkih vrtnaric. Na druiem sustaiiiiiu vrtuaric, ki -c jc v_..l 10. t. ni. m ki je bii dobro obiskaii, se jc ustancvil odsek vrtaaric s tov. L-arga kot prcdscdtiico, tov. Sadiita, biagajničarko in to.v. Khvn lialoliovo, tajnico', Akoravno so vse vrUiaricc članicc pri uči tcljskein dru.ivu, uvideia st je potieba, da j.c ustano\i pole^- tega odsek vrtnaric, drusače ui mogoče skupno delovaiije istih. Kaatresens posameiz-no ali dve v -iitm kmju iie mora 'u^itelj-sko druStvo za eno prircj_tt: •pitUavaiija ali zastopati njene iuterese. Zato morajo biti združene, da skupno delujejo in napredujt.o. Kur tov. Čarga ni bila navzoča poroča tiij iuca, da glede vprašauja, ako bo prevzel višji iolski svet vrtnarice od socijalne oskrbe, je zvcdcla toliko, da se m.ra počakati novega pipoiačr._)a, k^'i vi.šji šolski ivet ninia donamili sredstev,-da bi mogel še ostalc vrtnariee plačevati. Poroča so tudi, da s>o vrtiiarice, katerc sj pod oblastio zaSčite dece ia mladiiie, nastavljcu.c na dnevnih zavetiščih. Dotlala se jiin jc eria ura duevno več, t. j. mesto 5 ur jih je 6, odvzeli so se jim četrtki, .krajšalc božične, vclikouoOnc in velike počittiice na štirinajstdnevne. Vzelo se ikn je stanuvaiije, hič iu kurjava, katero so imele brezplačno na svojih dosedanjih mestih. Zavotišča, v katerih bi l>ii prostor, sc uporabljajo za drugo. Uraginja narašča vsaki dan, ali •vocijaino skrbitvo to malo briga; prestavljena si na svojc mu.to in inolčati moraš. Ne misli pa socijabio skrbstvo, da vrtiiaricain, katere sona zavetiščiii iu katcriin se je velikp več ur nalo/.ilo, bi biia. liuba zvišaii plačo. Pa glejm. zavetišča v Ljub.jiiiii. Nastavljcne so učiteljske moči z učitcljskj plačo. lsto delo iina vrtnarica na zavetišču kjt učiteljica. In p^glejino plačo učiteljicu in pla-io vrtnaricu na zavetišču! Veliko -gorčenje je nastalo mcd zborovani.njein glcdc tega poročila in odsek vrtaaric Jc -kieail, da se vloži protest poioia učiieljskuga umštva aa .socijalno skrbstvo, da aiorajo iintii vrtaaricc pri socijalai skrbi iste pravice ia istc udtbaosti kot vrtaarice pri višjemu .šolskeiim svetu. Upanio, Ua bo učitcljsko društvo to podpirdo: Tajaicu predlaga kot zadajo točko zborovaaja, da irij pošijejo vsi vrtci in zavetišča po eir) ali dve deli, katera otrok sain napravi, na razstavo, ki bo drugo leto v Zagrebu. Prcdlog je bil spreiet. S.iain it bil zaiključea drugi sestaack vvtnaric. K. B. iz Jugosiavije. - Pov. UJU v Ljubl.iam je prejolo sledtče zahvale: Kancelarija N:. Vel. Kihl.ia; Po najvišjeni nalogu Nj. \'el. Kralja čast mi je zahvaliti Vam aa izjuvu odanosti. koje ste izvolili poslati Mu u inic člano.va L!druženja. Sekretar kanuekuijc N.i. Vel. Kralja K. Krstič. ¦¦-- Pokajinski nainestnik: Cast mi je, da se Vam za iskreui pozdrav prve pokr. skupšciae uč.tcljstva v Rosaški Siatini kar uajpnsrčneie zahvalim..Bog živi naše jukoslovansko učitelistva na korist ia i^rocvit uaše lepe doinovine.' vdani lvaa flribar. — Prisega Ijubljanskega učitelistva. \ nedeljo, dae 25. t. ai. se ie vršila slavnostna zaprisej.a ijublianskeKa učiteljstva kralju Aleksandru in na iistavo. Zaprisego ie izvršil okrajni šolski nadzornik Hočcvar, ki se je ob tej priliki s torlinii besedami spoaiin.ial stnni kralja Pctra l.-Osvoboditdja ter jc v jederaatiii besedah očrtal ajegove velike zaslu^e za iuKoslovanski narod. Lčiteljstvo se ie od/,\alo njcKovuaiu pozivu ia je uočastilo spuiniu LuijrleKa k.iiija s trikravnim: Slava! likiati je omenjal aastoo novega kralia Aleksaadra. iNato se ie izv"išil slavaosuii akt. — Laako ie zapnsežeao tudi v leh dueh učiieljstvo drujrih okrajev. — Fakti. ki niso fakti! ^Slovenec« prinasa 16 ,sluca.i6v, s kateriiai skuša dokazati. kako strašne krivice se gode učitel.!stvu Slomškove zveze pod sedanjo uijravo. Nava.ia pa saaio slučaje provizo-ičnih uneiiovanj. katere bodo okrajni šolski nadzarn.iki orav lahko ovrgli, brez vseh težkoč, ako le navedejo vse kompe- tente Ui razloue pri posaaiezaih -Lučaj.i] -- in bodo razkrite vse klerikalne kleveie in laži, katejim je nasedel izvršilni odbor S.'.S. la to naj bodo aajbuli kiričeči s;u. ča.ii?! Bonio pa št zavrnili vse! -- Koliko so vredui klerikalni iaktiv »Slovenec« je pisal o korupciji v višjeiii šolskcm svetu ter aavajal »fakte«. Ce* dva d))i pa je prtnesel sledečt; popravke»Koruucija \ višjeia šoiskeai svetu. Notica prjobčfciia pod tera naslovom. ai tocaa. Ua. Megušarjeva \z l^odzeinlia ai biu, imcaovanu za nadučiteljico uri S\r. J^. kobu v Ljubl;ani vsled protekcije; aierudajaa so Dila skžbcna leta. kvaliiikucij.i in .Iružinske ruzracre. — Popiavek: Pi\. 'cl; siao: Bla^ovuiite popraviti v št. 2{^, v>lovenca«. »Učitelj->ki vestnik«. ->iecl( če: »Učiteljica J. \z Ribuega ie prestavijena aieni aič tebi aič v Radeče.v< Kesaica ie. da je prestavijeaa učiteljicu jjiic. Mank__ Jenko v Rateče. ker bo intsio učiteljice v Ribnem definitivno oddauo; ta pa dobi zato kot provizorična pruvizoričuo aiesto v Ratečadi. —¦ Kaaoaik Nadrah je proiestiral v zudaji scj: višjega šolskefa sveta proti eneon siučaiu »pregaujanJa in krivice« aeke člamcc Sloinškove zvezc. Ko aiu ,ie predseUnik dal v upotflcd \be ukte, je sam pri/aal da se ie postopalo popolnoma pr«. vitno in objektivno. — loliko sp pa vreuai klcrikaliu »iaktk! — brošuro »Deianja govore« je Ueba pievesti v srbohrvaščuio. da bo srbsku lavaost poučena ia bo izvedeia. kake lcrivice so cielali klerikalci aad učitelistvoiu, kako so kcl krivično preganjali ia kakc koruatpiraae razaaere so vladale v šoistva uod kierikalho vlado. Tam so uavcdeai vsi k.oaki-etia slučaji o krivicah; ac pa upit.je klerikalcev seda.i, ki samo upiie.io o krivicaii, ae navedeio pa slučaje\, ki bi clržali. \zgled takega i>raznetju upitja ie tudi odstavek u »biovenčevega« uvoiiniKa. ki se Klasi sledeče: »Nikdar šc v aasi de_eli ai bilo izvršcaih toiiko iaieaovaai. aapralo\aaj, premeščeaj itu. iz golih straakarskih raziojfov in ne u stvarnili iateresov, kukor pod sedaajo dcmckratsko vlado. Protekcijonizeai in ac.'otizeai sta pogaala tako goboke koreniae tudi v naši upravi, da »e nam kmalu H6 bo treOa prav nič sraraovatj svetovno.naue belgraisbe ^porodice«. V tcm oziru so oU.likii.ic ziasu šolska uprava. Kai se jc nabralo že tukaj aepjavilaosti in at;zakonitosti, prebe^a vse aieje dustojaosti in pravičnosti. Kdar ni demokrat, ne dobi službe. čep.av lma 5—6 let pripr.iivualucga Uela za seboj; tlemokrat seveda dobi lepo inesto lakoi po izstoipu iz učneljišJa. Ueiiiokiratom so rezerviraae siužbe v aiestili s sreUnjimi šolaini. kUur ni (Jemjkrai. naj plaču.iQ draga staiiovuaja na dve- straai. Ukrajnini glavarjem s. ua-eio čudaa navodilu. kaku nai posiopaio v okrajaih solskih svetili. da poma«ajo dcniokjatoai ae <io pravic. ainpak do preapravic. Ce se ua pritožiš. dobi o<l \ iš.ie -oiske oblasti Ueiaokrat še eao aaiira.do. ti pa šc eao po hrbtu.«. — »De.iaaia govore« o klerikainili persekucijah. ki so .jili vršili aad učiteU-ivoni. 1'šiii so rt_Rii)U.rani aiaogi alučaji uradneca pregaujanja iii krivic^ ki jili je klerikalaa stranka s poaiočjo blomškovc zveze ugaajalu aad učiteljstvom zai-adi prepriuuija. Drugi siučaji o krivičaem aaaieščanhi ia preuaajaaju učiteljstva. su opisuni v »Udj. Tuv.«. Te slučaje aaj pitglcda iZvrsilai odbor SLS, ki je q svoji seii Une 19. septembra t. 1. izdal .ledeči KOiiiunik.: »Z velikiu. ORorceajeai.se je obsodilo postopaaje pokrajinske uprave za Sloveaiip. kl ie uveclla in podpira sisitui brutiUnega prcgaiijanja uradništva, zksti pa učitiflistvu. ki izpoveduje kr* sčanska načela, ter se je skienilo, da sc vsi slučaji uradne persekucije točno rejjistrirajo ia za bodoče beležijo v svrho. da se ob svojem času. ko se sedaaji sistem straiotrlavi, vsi krivci od najviš.iili do aaiaižjili ekseniplarično kaznujejo. Obeuoin se si-iene, da se organizira med ljudstvoin udJodlgi boj zoper te razmere. ki našt aoJstvo če.Jaljebol.i koruaipirajo.« bioaiškova zveza iri pogleda. kake slučaie o krivicali oaa a^vaia! .ake, da J"1 niura poteai ^Slovenec« preklicati — fc°l iieresničae. Kakof mistificii^ Slomškov^ zvcza »bloveaca«. tako mistificira dr. Korošca ia tako vso slovensko javnost " knvicali. ki se gode Slomškarjem. — Dr. Korošec grozi in napovedu^' maščevaiue. Na shudu SLS v Ptuju dnc 18. septembra t. i. je izjavil dr. Koroše^ sktieče: »Kakor nnandii rainister na tf0' spodarskem polju. tako ie grobokop splošne nezadovoljnosti v državi notr. nji111' ster s svcjiin postopaniem .glede državljanskih svpbošdn. Svoboda mišljenja Pn nas ni več za«:arantirana. To skušajo o& . irčinjlii in učiivijicc. uradniki iii uslužbenci ki. iinaio svetovno naziranje. različno i;l'l. demokraL.skega. Katoliško učiteljstvo iiruradništvo jiiora hoditi trnjevo pot inu^enikov. Mi .^ioboko spoštujemo te znacaine trpine ter se zavedaino svojih dolžuoiti naprain rijh _. Ko bo pdšel naš čas, 1)0 prvo. du popravimo krivice. ki se jim stdtu godijo in da brez ozira in usmiijenja Kiiziiujeiao ont. ki teptaio svobodo mišiicnja! Mi bomo spošLovali vsako drugo i(rcprič;anie. a. za one osebe, ki seda.i div laio proti našiai luideni, ne sme biti iu ne ho pardoiia! V teia uziru mora kaznovaina pravica biti slepa in brez srca!« — ous popravljanja krjvic je že prišel in \cudar še niso popravljene krivice, ki jili je napravila klerikalna stranka učitelistvu .siuiiu zaradi ;>olitičnega prepričanja. Nasi iiudje so prcvee obzirni in oreveč loialiii, du l>i poimivi.iali krivice. ki so jih klerikaki napraviii aašim Ijudem v preteklobii. Klerikalni protežiranci so pa tako raz\ u.ieiii uživati krivične p>redi>_avice. da >,c iim scda.i zdi že krivica, če $e jira ae uaodi v vsem in če ne dobe vsakega mesta za kateio orosijo, čeUJdi je muogo _,ia.e.išili koaipeientov. in ti iuiurniaturii i.osi.i_ napačna in pretirana poročiia di;. Korošcu. ker sicer im bi di. Korošec yoda.al izjav. ki jili ZKOcaJ navaiauio. ~ Ubnova okrajuih šoiskili sveiov v Sloveniii. Kukor poroča »Sioveaec«, .ie vlada začela z obnovo okrajnili šolsKih svetov, 'l'a obnova je bila že skrajno pouebna. kajti v ujili so sedeii še vcdno zasiupnitii deždnega odboira, ki ga že zdavua iii več. Tudi druei z^topuiki so bili še iz stare dob^. čcp.rav niso biii aiti več ciani dotičniti zastopov, katere so zastopaii. \ endar euknit. aa se jt; žc vlada sj-omnila, da je tudi te kwporacije prieciu obnavijati iianašnjini razmeram p_iKiaduo in o.i>jova_jaioCy_. Posebno karakleristično pa je za kjerikalno siraako, ki so bori za av.tonomijo. aa je ukuiiia. za uubo nj.ne vlude po prevratu več avtonuainih liiestnin suj^kili svctov. ni pa izvršiia navedene revizije okrajnih šolskili svetov. — Zoptstjia vzposiavitev avtonoiunt«a uiestnega šolsKega sveta v Uei.u. u ^elja i>arocajo: lJoi_rajinska u,prava v J-.uibl.iam je seaai koncno pouravila- kri\ico, ki jo it; ur. iirejčeva viada pnzadjaia celjski liicsini občiai. Vmiia le ^ciju u\ toaoanii šoisiu svct. ki sc v teii daea koaštituira. UUbiojai bo iz: župana kot predsednika. o člauov. voljenili \z občins-K3ga odbora. po 1 okrajaega šolskcgu nadzoriiika za ljudske iu aiescaaske šoie, /.iistopnika učiteijstva in 1 kateheta. — ive ,ie obnova osjaJiti ukinjenih avtoaumniii inesuiiii šolbKiii sv.etov! — (JbciasKi bvct celiski bi morai voliti pet zastopniKov\ iat-stni soiski svet. Zaradi pre.dioau naroua.ga socualista Zabkarja, ki sc K izrekcl za paki s kiorikalci. se voiitcv ic-Ji zastopntko.v v mestai šolski svet aa scji občiiibKeKa sveta dne 20. i. ai. ai aiokU iz\ri>iu. iNarodni.sodjaiisti so lioteli ;>;.ra\iti uva klerikalcu v aiestoi šoiski -svet in prepicčiu s tetn dva Rlasova aauredne. šoli ia učiteljstvu nakloaieae itruie. — Vlinister Pribičevič — o važnosti •Mrte. Dopisnik tržaškega lista »fuoki iirijatdi« ie iinel razgovor z ministrom ^vetozaroai 1-Tibičevičem, iz katerega iiosaemamo sledeče: Kaj misli vlada storiu. da popolnoma ubije avstrijski duhr1 '- Z vpiivom šole in kulture vobče in z 'učenjem države se bo ta duh izgubljal vcdao bolj. Sice_ pa ni treba misnti. da ic stari meatalitet samo med llrvatj m ^iovenci. lmamo ga tudi drugod v stari Kcueraciji. dočim se ga je mlajša skoro že popolnoina otresla. — Učitelii, ki so zaposieni v pisariiuh. Miniscrstvo za prosveto je naročilc vstni prosvetniin oblasteoi. piri katerih su zaposleni tičitelji kot uradtiiki. naj jiii i>i"'.iavijo ministrstvu za prosveto. da se '»"dt") aiogli zaposliti na šolah. — Uradai zakoii. V ministrstvu za ^onstituanto so pospešili delo za sestavo 'iradtiiškega zakona. Zakon mora biti go1(a do konca meseca. nakar se meseca ukiobra sestane enketa' Udruženja urad:i;kov. da ga prouči in poda svoje niišlje'¦^¦. Vlada bo potem sklepala o projeKtu 111 aa. prcdložila zakoaoda.inemu odboru. Pravda za šolo na Trebeljneiu. 'v"ncein laaskega in začetkom letošnjega ^oiskega leta se bije na Trebeljnem pri '^okronogu boj za šolsko poslopje. Sol^a občina trcti, da je poslopje šolska J'ist. cerkvena občina trdi, da ie cerkvena il^t. \ zemljiški knjigi je poslopje prepii;mo na corkveao las.t, šplske oblasti pa 0 tem aič ne vedo. Kej- uporablia cerkev S()|!>kc) poslopje ob nedeljah in praznikih /u razne shode in za takozvano. »nedelj- sKu šolo«. kur \n bilo za časa zadnjih vo;itev po dvakr^t na daa. in kor sc je uči.e.jstvo temu uprlo nu podJagi nareabe dc.elnc vlade z dne 19. 4. 1921 št. 116. ki uoločiije, da se smeio uporabliati učae sol-c lc za šolskc prireditve, se je cela stvar .»dlvrilu ia pravda se ie začela. Pred kakiiiii tridesciLini leti j(. bil pouk v tetn posli.j|..ju sanio \ eni sobi. druge sobe so bile za občinsko pisarno m za cerkovnikn Ker pa ic prišel ukiiz, da sme biti v _(»iskcm poslupni sanio šola. jc menda .>nčina aa cerkveni zeinlji zidala majlaio i;o_lop.jc za občinsko pisarao ia za cerkovuika. šolsko -poslopje bi se tedaj raoralo pripisati šolski občini in uuvozidana iiišicj. ccrkvi. Večina občaitov živi še v le _i nuieiiiu. da se ie tako zgodilo. kakor i_. &e ie scda.i izkazalo, jc v zeiTiljiški i-iuigi šoisko poblop.ie prepisaao aa ceri\cv. Kako se ie to zjjodilo aam je docela uo.iasno in aopojialiivo. Preiskava se aaJal.;ii.ie m rnoraa žc v kratkem izvemo -.u reztiltut. Priličnu bodi poveUaao. aa ic šolsko posJopje na Trebeljnem v tako slabeia stanju in tako nesrečno zidano, da ie za učeace in učitelje prava muka dclati _ ajeai. Polcg tega je za saažnost lako. nuilo poskrbljeno. da ie tuberkuioza a.izogibna bolezen. Siiieti ic bilo lam ,nuti koncu šolskega lcta toliko, d;t jc človek Komaj prestopal, kajti zjjodilo sc ic. da ni bila šola skoro dva meseca pouit-dena. In kaj se to pravi v raziredu. ka^ercga obiskuje daevno bl)—7U učeacev, \'j itf oni. ki ie kedaj to pokusal. Ue bo le.us tudi takp, se ne ve. lahko se pa inis.U. da bo istu. ker šola ai bila od lp. t. •ii. dal.it1 pomedena. Kako tudi. ko še osebit. ki bi to preskrbovala, ni določena. 10 dajoiao \ vedaost. da bo javnost vevltla s kakšaimi težkocami se ima učitelistvo na Irebdjnem. še v letu 1921 po Kr. rojstvu, boriti. — tnodneMii čebelarski tečaj. Na ainoKOstransku željo cebeiarjev. osobiio izn:ed imoiigeace priredi podpisani dne y. oktobra čebeiarski tecaj aa svojem doinu. ui sicer od 10. do 12. ure preaipoidnt ni od poil 2. do 5. ure poipoldne. Predmeti. Jlaviiii ojjravila. za vzimovanje, zdruze\.;n.ie. saranjcvanje rezervnega satovja, cetelarsko orodje; v koiikor b.o še čai, i/iipuščal mikroskopično razkazovauje iz čcboiao auatomijc. UUdaljeni udeiezeaci nai se blagovoiijo aeaiudoaia prijaviti raai eveatuaiiie proskrbe prenoči.šča. — Ucbcarski pozdrav! ivan Juiraačič, drž. Oob. pot. učitelj. Pošta išv. Andraž v Sl. ,'t r.. žel. postaja Ptuj. — lz me»tnega šois»ega sveta v Ljubliaui. 0 zadnji rcdni seji mestnega šoJskesa sveta, Ki sc je vršila dne 7. septeinbra 1921, smo prejei; -ltdeči; obvttstilo: Prcdscdnik iTugias: sklepč nost iu otvori sejo. Zapisnikar ogla&i bistvcin kuicncije m po-ve, kako da so bile rešene, kur se vzame "a znanje. Zapisnik zadnje rediie scic z dnc 5>. julija 1921 se brez ugovora odobri. Poručko J ptrsoiialdjah izza zadnje dobe in pu ¦•> daljših dopustih se vzame na zuaiijv. Poročilo nicstiicga šolskega zdravnika dr. Mavricija Kusa za šolsko leto 1920/21 se vzame na zaianjc m sc skltue izreči mu za trudoljubivo in vspešuo prizadcvanje v koiist šolski hisijeni zahvaluo priznanje mcstnega šolskega sveta. Prošnjo voclstva štirirazrcdnice na Barju za razširjenje v petrazrednico je višijemu šolskemu svetu priporočihio prcdlo.iti v ugodno rešitev. Prošnjo /.a oivoritcv nastavnega razreda na II. lnestni deški so-ii naj se usodi pod tem pagoj&m, če ostains te:n število razr., ozir. cddelkov s tem v primeri s pretekliin šolskkn letom neizpreinienjeno. Izvršu se imenovanja začasnega u6iteljstva iia javiuh me-tiidh Ijudskih šolah pro 1921/22. m sicer: Za 1. mestoo deSko ljudsko šolo: Aloj.ij Skrirtjar, Franc Bclin, Marija Jegličcva, Friiao Tiost, Matija Trobej tu Ljudmila Rapetova. Z.u 11 mcsttio deško ljudsko šolo: Viljem Derža], Ignacij Petje, Alojziij Mlekuž, Dmilija Dolinarjeva, Aiigela Zorževa i_i Danica Tavčerjeva; zn III. mestno deško ljudsko šolo: Štefanija CehKljunova Ln AmaiHja Kališeva; za IV. mestno dcško ljudsiko šolo: Ivan Repovš; za V. mestn) deško ljudsko šolo: Stanko Rape; za šišensko diško liuusko šolo: Pavul Herbst, Amalija Cepudrova, Rada Lukanova in Milena Pehanijeva; za I. mestno dekliško ljudsko šoilo: Aaa Likozarjeva: za III. mestuo dekliško ljudsko Solo: KarU ijiukovčcva, Zofija Pcterlinova in Bcrta Valcitovit; za mestuo pomožuo šolo: Angela Vodeicva m Maraja Pirčeva; za inestno dn&vno zavctisču Na prulah: Cirila Golševa in Viktorija Bratii.a; za dnevno zavatišče na 11. me.tiii deškl ijudiski šoli, o-ziroana v Sv. Florjana uiici: Slav;c;i Vencajzova in Marija Herenova. Za raizpisana učna mesta troje stalnih učiteljev srbohrvu ščinc ua mestnih ljudskih in meščanskili šoKtii se staivijo terno nasveti. Poročili okrajuega Sol.kega nadzornika o okrajnih učiteijskih kontcrencah za osnovne žole ijubljanske m za mcščanske Sole v bivši Kranjski pro' 1920/21 sc vzame na znanie in predložita vlšjemu šolskemu svetu v odobrenje. Ceciltji Skubičevi, stalni učiteliici na II. mestni dekliški meščainski šoli, '2- reči je na lepo uspell in z marljivini trud'»n prirejoni razstavi ženskih ročnih del ob zaključku &ol&kega leta 1920/21 pohvalno priznan)!. mestnega šolskega sveta. Prof. Fr. Jerama, ki ic obdižaval ob koncu šolskega leta pedagaškadidaktične tečaje o metodikl računskega pouKa, v osnovnih šolah, ki se jih je udeležilo sikoro vse učiteljstvo osnovnih in meščansklh šol ljubljanskih na državmi realki in pri ss. uršulinkah v Ljubljani in skofji Loki, v pripoznanje izvanredne požrtvovalnosti in zelo vspešnega truda priporočiti višjeunu šolskemu, svetu za pohvalno priznanje. Potem, ko se reši še vei iiitennih vpiašanj pedagoške ali administraiivne vseb!ns ia sklepa o nekem disciplinarnem slučaiu, zaključi predsednrk sejo. — Žiri. \ Gospodu jc zaspala lovaii.<ica gospa Tinka Rejic-Tepina. S pokojno- ie izgubila žirovska šola pridno, vestno in vzorno učiteljico. Nai v miru počival — lisposobljenostni izpiU za obče liudske in za meščanske šole ptred državno izspraševalno Korais<io v L j u b 1 ] a n i se prično v petek, due 4. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje se aaj pošheio pravočasao potom okfaiaih šolskih svetov. da bodo do 25. oktobra v rokali izpraševalne komisiie. — Naredba, s katero se določajo b^l&zui ia teiesne In dušcvne napake, kl izključujejo od učiteljskega stanu. Dodatno k naredbi o sprejeinaiijii gojencev in gojenk na učiteljiščih (Uiadni list »t. 182 iz leta 1921., odstavek B )., alineja 2.) se objavlja seziianick bolezni iii duševnili in telesnih napak, sestavljen po zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani, ki izključujejo gojenca alj jjojenko od učiteljskega stanu. Te bokzni in napake so: 1. Vse moono izražene spake na glavi. 2. Vsi defekti na lobanji; kos-tne vdrtine, kostne brazde, ki provzročajo pritisk na možgane. 3. Na obrazu in vidnih delih vratu: vsa telesna znainenja in vse nove tvorbe, ki izirazito pačijo obraz in vrat. 4. Kronični Tio convulsiv. 5. Naglušnost, pri čemcr ie osobito paziti na prirojeno naglušnost. 6. Kronično giiajno vnetje v ušesu (polipi). 7. Kratkovidnost i>reko 7 D. 8. Vsc patološke izprjeinembe ina trepaln|icali, ki inotijo vid in provzročajo kroiiitne očesne bokzni. 9. Kronično patoliške izpremeanbe npsaiegi solzovoda. 10. Kranični trahom, k_onK:ne ^olezni roženice, šarenice, leče, zrkla in retine, rnocn: škiijenje, tresenje očesnega jabolka (nistagem). 11. Močno izražcne spakc iiosu i-n kroničnc bolczni v nosu, ki provzročajo neraziočno goviorjunje, otcžujejo dihauje, ozena. 12. Zajčjc iistnice, razpoke v nebu. 13. Nerazločuo govorjenje in iecljanje. 14. Zelo slabo zobovje, ako se Kandidat ne zaveie, da si ga da takaj papraviti. 13. Zelo niočno izražena golša, osobito ako ovira diiianje. 16. S_rofulozne žleze, brazde in iistule. 17. Vse spake hrbtenice in z njimi zvezanc d^iunnitete. 18. Ka-tarji pljučnih vršičev: jetika, razširjanje kroničuc bolezni pljuč -in porebrnice. 19. Vse organične srčne bolezni in bolezni ži!: vse izrazite srčne nevroze. 20. Vse kronične bolezui trebušnili organo-v (jetra, želodec, ledvico, vraiiica, čreva itd.). 21. Vse trajne patološke izpremeinbe na moškili spolovilih, ki lahko trajno šikodujejo z.dravju, in pa one, ki bi liiogle vplivati na značaj kandidatov (anohizetn, kriptorluzum, dvospolnik — hennafrodit). 22. Vsc kronične patološke izpremembe na rokah, nogaii in aa členkih, kj avirajo pravilne funkcije ekstremitet in ki tvoa'ijo očividne spaike teh udov. 23. Vse kronične boleznj krvi, limfe, sladoseaiost, vse ablike ietike. 24. Kronične, neozdravne kožnc bolezni, 25. Vse močno izražene nove tvorbe, o katerih ni upati, da bi se mogle odpraviti. 26. Vsu živčne bolezni, med njimi tudi izrazita nevrastenija; paziti je osobito na padavico. 27. Vse duševne bolezni. 28. Vsaka telesna slaba razvitost kandidatov in kaiididaainj (inlantiilizem). Po tem ptravilniku se rnora preislcuioči zdravnik strogo ravnati; ako pa je ugotovljena le ena izaned navedenifi bolezni ali telesnih, oziroma duševnih napak, se mora dotični učenec (učenka) brezpogo]no odkloeiti. Telesna preiskava naj se izvršuje pred sprejemniin izipitoin in k temu izpitu naj se pripuščajo le tisti učenci (učenke), ki jih je šolski zdravnik spoznal za sposobne za učiteljski poklic. Ta.preiskava se mora izvršiti pri vsakem spreiemu, ui sicer tudi pri sprejeinu v višje letnike. V tem smislu se fzpre>minja, oziroma izpoipolnjuje odstavek B ]., aline.ia 2. zgoraj onienjenc naiedbe \i XIX. seje \iš,jega šolskega sveta. V četrtek in petek dne 22. In 23. septeanbra t. I. se le vršila seja vJšJega šolskega sveta. Predsednik gospo dr. Stan. Beuk je otvor.1 se.o ob 8. uri ter ugotovjl sklepčnost. Za overovatelja zapisri-ka ie imenoval gosp. Adolfa Ribnikarja, šefa oddelka za sociailno skrbstvo in prof. Jerana. Zapisnik zadnje seje se \t odobril. lnterpelaclje in samostojnl predlogl. Kanontk Nadrah se ie zgražal nad lepiip govorom višjega šolskega nadzornika Gangla, ki ga je imel na I. pckrajinski skupščmi v Rogaški Slatini, vprašal predsednika, alj je Gangl po tern govoru še mogoč na svojem mestu, kaj hočt ukreniti, da se taki govori ne bodo več ponavliali ter predlagal, da se inteppelacija odsto^-j pokrajimski učni upravi. Predsednik ie pou<iil interpelanta, da ta zadeva ne spada pred tornni višjega Solskega sveta in da ne pripusti o te.ri nobene debate. Raivnatelj Jeile-nc je predlagal, da se .nterpelacija položi ad akta, čemur je plemim pritrd.il. Dalje je vprašal gosp. kaaionik Nadrah, zakaj sta se sestri učiteljicl Oča_arjevi razrešli službe v Hrastniku, češ, da je tako postopanje pravi škandal v pravni državi. Gosp. Nadraih je dobil od gos>p. predsediiika in ravnatolja Gnusa tak odgovor, da se bo v prihodnic pač premislil, pieden bo šel na lim svojim bre/vestnim informatorjem. Potem je predlagal, da naj se raziveljavi imenovanje gospe Dostal-Lundrove, ki je bila na zadnji seji imencnvana za stalno učiteljico na osnovni šoli v Spodnji Šiški, ker se je po njegovem mnenju napačno glasov-alo. Vladni tajnik gosp. dr. Majcea je doka,.al interpclantu, da se je glasovanje izvrSilo popolnoma pravilno, in gosp. Nadrah se ie »udal-. Slednjič je predlagal, da naj se urede veroutiteljem na_rade za nadure. Predsedstvu se jcnaročilo, da sestavl do prihodnje seje tozadevni naSrt naredbe. Tekoče zadeve. Nato so poročali poročevalci o tekočih zadevah, ki so se izvršile od zadnje seie. Kdor .c položil zrelostnl izipit v ioozeimstvu, iitjora narcditi dopolnilmi izpit. Na šolali vseh kategoi iodpade šolnina in vse driige takse. Uredba pouka v petju in glasbi na učiteljiščih se je izvršiLi po sprejetem predlogu na zadnjd seji. V Ribnlci se ukine I. razred meščansk« šole, ako se nc sporazuinejo merodajni čLnitelji, da bi prepustiii učne sobe v poslopju osnovne šole. Predsednikl nc-katerih okrajnih šolskih svetov niso vablli nn seje nadzornikov za meščanske šole, tako da »c je sklepalo tudi o zadevah meščanskih šol bre/. zastopnikov istih. Zanimivo ie bilo po_o5ilo o lepo uspelih telovadnih tečajih, ki sta se bila priredila v minulih počitnicah v Liubljani za učitelje, v Mariboru za učiteljice. V vsakem tečaju je bilo Po 38 udeležencev. Na zadnji seji višje^a šolskega sveta se ie sklenilo, da se zatvori gininazija v Mursfci Soboti. Sklep še ni p&trjen Ui gimnazija se ie letos zopet otvoriia. Narnestilc so se ondi nekatere mlade vnete učne mo5i. Ravnateljstvo ie posJalo prav ugodno poročili). Inienovanje srednješolslcih učiteljev se še ni 1/vršilo. Na srednjih šolah je veliko pomanjkainio profesorjev za realije. VpraŠanje nameščenja telovadnega učitelja na giTrmaziji v Kranju, še ni rešeno. Nemška državna gimnazija v Ljubljami se preo&nuie iv realiio gimnaziio s slovenskim in nemškta učnim jezik_ni. Vse tri gknnazije y. Ljubliani se bodo odslej imenovale: Državna gimaazija^ I. državna reabia gimnazija, II. državjia realna gimnazija. Na zadnii s-eji vlšjega š!<lskega sveta so se napraviili ^ede Prekmurskesa šolstva važni sklepi. Nekateri so se že izvršili, drugi so se poslali na višje mes.to. Poročevalec je kazal na nevarnost nadprodukcii ¦ učiteljic. Treba bo v tej nujni zadevl storiti potrehiie koraike. Posebno učiteljic za ženska roina dela je mnogo proveč: nad 70 jih nima _lužbe, ker ni mest zanje. Dalje se je poroSalo o .lekaterih pre.nestitvah in dopus-tih. Mestai šolski sveti v Celju, Mariboru Ln Ptuju so se zapet upostavili. Nato je sledilo poročilo o nadzorovanju šol v Ormožu, Središču, Ptuju, Hajdini pri Pti'ju, teznu, Rušah iji Studencih pri Polianah. Učiteliska imenovanja. a) Na meščanskjh šolah: Za raivnatelje ua nic_6anskih šolah so ira&novani: Ivan Magerl jia .Icsunicah, Josip Oorišek v Dol. Lendavi, Ferdc Šentjurc v Slov. gradcu, Janko Korše v Murski Soboti, Fraii Hribernik v Šo_tanju. Za drugih Scst razpisainih mest za strokovne učitelje na .ksenicah ni bilo prosilcev. Dekret Marije Trobeieve, učiteljice za ženska ročna dela na osnovni šoili v Šoštanju, se razširi tudi na meščansko šolo. b) Na osnovnih šolab. Za nadučitelje, ozir. inidučiteljice so bili imenovani: Gustav Rejc ua Va&ah, Rado Janežič na Polici, Ivan KržišnLk v Žnžemberku, Jullj Mayer v Zg. Tuhinju, Dragotin Gregorc v Toplicah pri Novemmestu, Fran Gruden v Stoplčah, Leopold Schalda pri Sv. L-ovrcncu v Sl.g or., ValentLna Kauklerjeva m. dckuškii šoli v Ptujski okolici, los. Reichmann v Sromljah, Fortunat Jelovšek v Libojah, LudoviK Potočnik v Storah, Fran Gostinčar na Zidaneiii tnostu. Učltellske službe so doblli: Anton Nanuf v Pečah, Antonija Ramovševa v Kranjski gori, Melita Šivičeva na Breznici, Vilko Menart in Marija Pavlovšičeva v Radovijicl, Anica KovaCeva v Višn.l gori, Olga Del Cottova v Zalcu, Pavla Pelko - Sušteršičeva In Juli!ia Prestorieva v Toplicah pri Zagorju — 2 službi se tu vnovm razpišeta za moške prosllce — MarUa Pečlinova in Antonija Fabjanova v I Zagorju ob Saivi, Terezija Rodetova in Miia i 1-ifciik - Aruiiičeva v Šniaimem pri Litiji, Matriiu j Zakiraj&kova v Ribnum, Alojzij Ceraigoj na deiki asuovni šoli v Kamniku, OUlija Zemljakova v Toplicah pri Noveni mestu, Marica Cizerl - Straadova pri 5v. hJarbari v llaiozah — 2 .lu__i se tu vnovii razpišeta — Ludovik Burja pri Sv. l.ovrencu v Slov. goi_, AlbLn Stritar na de^ki i« Roza Ramllova aa dekliikl osnovni -oli v lJtujs*_. okolici, .rrau Ramšak pri Sv. Urbanu pri Ptuju, lda ToiuHnčeva v (Jlobokeni, Aiia čepiu\V_utova v Št. Janžu na Dravskem polju, Jeiica Klacerjeva v Ribaici na Pohorju, Slavka Beli._tk - Herjsava pri VeL Nedelii, Vekoslav Oobcc, 1 ran 2a_ar, Karel Vizjak, Ivo Petrak Ln Martin -litiue ua okoii.ki ioli v Cclju; na tej š-oli ostaae še uadalje Miaka (.iradišuikova. Oddaja uadučiteljak« slu-bc na tej ioli se je odstavila _ daevnega icda. Dalje so dobili slu.be: Igaacii Pcjcha in Marijaiia Požarieva v irankoiovei:.. Jo-ipina DrstvenSkova v Lo_avcu, buaoji ' Petrovič v Ljubečnl Marija Zdolikava v Žmariueai v Kaiai dolini, Marijana Potofiuikova v Teharjili, Alira Jaukaviteva v Vojiuku, D.ago Droieuik v Laikeui, Miroslav Su&nik v Trbovljali •- 2 učiteljski sluibi aa Ueiii osuovai šoli v i'rbuvljah - Voae se vuovič razpiSeta — Juliia Pšenkaiik - Petrinčičeva ua Zidaue-ai aiustu, Alajiij Luiin in Šteianija OinladiKieva v Braslovoah, Marija. Koluikva ua Pokeli, Aua Kapu-sStuhova aa Blauci, Marija Veaia&kova v Uoruieia gradu. Nadutiielj Rudoli 2aidar6i<_: ia učiteljica Ana SctunRlkchnerjeva na Dobrai sta rosiBuirala aa svoii mesti. Katehet Zajec _e pridcli I., katehet Legat pa IV. m.stni deiki osnovm šolu Nameščenie uiheljic za vea&* roina deia. Za _čitel)ice za žeivska ro6na dtla so itneaovaue: Zora ilitiieva za Sr«li_>C:e, Aagcla Kriiamčeva za Leinberg - Kostrivuico - Sladko goro, Aua Pesievškova za SHvnico - Dobravce, Ivana Ripijeva za Vransko. Nekaj učiteljskih inest se vaovič razpiše, uekaj oddaj je bilo oUstavljeuih z dnevnega reda. Spremembe v okrajnem šoiskem nadzorstvu. Spreraenili so se nekateri tropredlogi za inieuovauje okrajnih Solskih nadzornikav za usoovne Sole na bivšem Staj«r&kem iu v Prekmurju. Dtsclplinarue zadeve. Rešill sta se discipliuami zadevi Aae Tillyjeve, učiteiljice v 2vircah in učiteljice VVurzbai.hove na Trebelnem. Gr&čina kot ueobvezni predmet na realnlh Slmoazljali. bklene se, da se uvede grš&ina kot ne!)l<vezni učni predmet na realndh ginmazijali od IV. razreda dalje, ako se zglasi zadostao število iičeucev. Pou^čevalo se bo v treh tečajih, v prvejn teiaiu po 4, v drugih dveh po 3 ure aa ttdea. Pouk iz srbobrvaščine v nižjih ra_trcdih sredajlh šoL Sklenilo se je, da se iivede že z letošnjim šolskim letam obvezni pouk v srbohrvašičiitii v nižjih razredili vseh srednjlh UA po eno uro na teden. Najbližje sorodstvo na iolab. Viiji šolski svet je bil izdal naredbo, da w: snie na šoli, kjer je oče nadučkelj, službovati siu ali hči. Ravnatelj Jelenc je predlagal, da naj sc ukine ta naredba. Po dalfši debati se sklen«, da se vpraša za rnnenje okrajne šolske nadzornike. Lstaiiovitev nove osnovne šole. Sklene se, da se ustaaovi enorazrcuiu. osnovna ioda na Golem občina Vodice. Pre-Olanje. Pritrdi se predilogu, da se nekatere hišae številke iz Ribnice, Sv. Antona in Vuzeaice prešolajo v Vuhred, vas Brezovica ia Zaderc pa v Čeplje. Razšifitev osnovnib šoL Skleae se razširiti nastopne Jole: v Boštaaju iz Stiri v petrazrednico, v Št. Juriju pri Oiosupljcm iz dvo v trirazrednico, v Ciorni'n Sušicah iz ene v dvorazrednico, v Št. Lovruncu — okraj Novo mesto — iz dvo v trirazrcdnicn, v Vodicah iito, v Gribljah iz ene v dvora/re.nico, v Rogatcu iz tri v štirirazrednico, dekliška šola v i rbovljah iz pet v šestrazrednico, deika šola v Trbovljah iz šest v sedemrazrednico, Fara vas iz dvo v trirazrednico, v Gorjah iz štiri v šestrazie<lnico, v Vellkih Laščah iz pet v šes,razrednico-, v Starem trgu iz dvo v štirirazredaico, na Viaici iz tri v petrazredaico, v Toplicah pri Zagoriu in v Zagorju ob Savi se razSirla Soi; v osemrazrednici. Sistemiziranie stalnih slu/b učiteljic žensklh ro^nih del. Na aovo se sistemizirajo službe uoite.jtc žeaskih ročnih dcl pri Sv. Marku niže Ptuja, v Metliki, Grižah in Domžalah. Slstemizlranje katehetske«a mesta. Na deški osnovni šoli v Novem mestu se sistcmizira stalao meito veroučrtelja. Sklepanje o prošnjaii za reaktiviraiiie. Ana Suhadolc - Pourjeva in Aaa I.enarčiCVadnjalova prosita za reaktiviraaje. 1'rašjija pi ve se zavrne, druge ugodi. Predlogl za stalno vpokojltev. Za stalno viKikojitev se predlasa na ^išje mesto: Maiija lk'nioto\ a, učiteLjica \ iMoknmov.u, .laako Vrczec, nadučitelj v Ribtiein: Josii>ina Malec - Kaliiiiova, učiteljica v Ljubljani; fr-ias. tloRler, naditčittlj v -lalcarjili; Fraa Dcmioli, uiiteli v Boštanin: .losip Droveaik, Jolskii vodia v P»krčah; Josip Perz, nadu5itelj v I.ivoldu; Marija i omčeva, učiteljlca v Kraaju; Ana Kiavanja - Tnrš>iŁeva, učiteljica v Lirnbušii; Josip Cugmus, šolski vodja v Plešivcu; Marlja .lag;dič - Seličeva, učlteljica v Št. Lovrencu pod Prežinorn; Mari.a Skazova, učiteljica v Velen)«: Mariia 1-iezl'ai - Michljeva, učrteljica na Vlču; Pianc Kološvar, učitelj v Tečanovclh; Marija l^icskovič - Črčkova, učiteljica v Mariboru; Iva aa Turiu - Zupaaova, učiteljica v Mostah; Olga Novak - Majcnova; začasao vpokojena učiteljica, Josip Ballč, učitelj na Primskovem; Josip Brezigar, nadučitelj v Ljubljani; Nikolaj 2agar, prof. aa državni gimnazlji v Mariboru. Stanovanjiska beda. Profesor .leran ie stavil predJog, da naj s<; viJji šolski svet obrrie na predsedstvo pokraiiaske apravc s prošnjo, da naj nujno odpoaaarc nezaosni stanavanjsiki bedi, v katero ie obsojeaa cela vrsta profesorjev ia učilcl]ev. Predlog je bil' soglasno sprejet Proslava spomina kralja Petra Osvobodltelja Po šolah. Ruvaatelj Gnus je predlagal, da sc prusluvi po vseh šolah spooitn kralja Petra Osvoboditelja, ker se to ob počitnicah ai aioglo zRoditi. Predlos se sprejme. Za podpisovaaje državnega posojila. Dalje predlaga isti predlagatelj, da. aaj se aaroči učiteljstvu, da opozaria nairod na pat'iotično doilfnost podpisovanja državaega posojila Tttdi ta predlog se jc odobril. S tem je bil dnev" ; cd izčr;:aii ia prcdscduik dr. Beuk ]e zakliačil _cjo.