St. 49
Te'raj VI,
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T
JlMb.
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trt do in »abete o poludne. Cena sa »m leto je 4* gld., za pola leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne Itevilke se dobivajo nri opravnUtvn in v trafikah v Trite po S kr., v Serlcl in v A)Mvičiai po O kr. — Narodnim, reklamacije m inserate prejema Opravniitv« *vla Zonta S«.
Vsi dopisi ae pošiljajo Uredništvu »vla Terreate« Nuova Tipognifiajvnak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebno vrednosti se ne vračajo. — Jnser.iti (razne vrsie naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ee plačuje za vaako beeedo 2 kr.
Volilcem v Istri in na Goriškem!
Na soboto klicani so volile! kmečkih občin v Istri in na Goriškem, da volijo svoje poslance v deželni zbor. Istrskim rodoljubom i volilnim možem naše stranke znane so osobe, katere imajo voliti. Gotovi smo tudi, da v Istri noben naših volilcev ne odpade ter da pojde tam vse lepo sloino in tako, kakor to zahteva čast naroda. Ali rodoljubom je pri vsem tem treba biti opreznim, ker našega kmeta bodo la-boni do zadnjega trenotka motili in slepili, kakor to tako dobro razumejo sosebno Karnjeli. Slovanski vo-lllci v Istri, ne dajte do sebe tem sovražnikom, ki bodo na dan volitve okolo Vas krožili in Vas lovili na sladke besede in obljube; zavračajte jih odločno z besedo: Mi nočemo izdajati svojega roda, svoje vere, svojega cesarja! Ako ostanete vsi možje, s ponosom bode gledal na Vas vsak Slovan, ker ako pridobimo to pot le 3 ali 4 poslance več, nego smo ji ti dosedaj imeli v Poreču, bode to lep začetek naše pobede v Istri. —
Mnogo poročil in dopisov smo dobili iz Goriškega, iz katerih razvidimo, da tam ne kraljuje prava •loga. Na Vipavskem so mnogi odličui rodoljubi razžaljeni, prav tako na Krasu, mnogo se tožijo o netaktnosti nekaterih voditeljev. Nikder na Gorišitem ne pojde torej v soboto mirno in brez boja mej narodnjaki samimi; morda edino v Sežani ne bode prepira, ker so se nekda Kraševci uŽe popolnoma zedi-nili za dr. Abrama In Rajmunda Mahorčič-a.
Mnogo pritoŽeb je doSlo na nas, mnogo ostrih dopisov; a vse te dopise smo odstranili ln prostor smo dali v inseratnem delu le onim podpisanim pritožbam, katere se nanafiajo na osobno opravičevanje. Mi smo letos precej od prvega začetke zavzeli gled6 volitev na Goriškem stališče neutralnosti, ker nismo hoteli prepirov z drugimi listi; naSe menenje je Še danes, da se GorlBki volilci mej seboj poravnajo in konečno vendar kolikor mogoče volijo soglasno take kandidate, o katerih so prepričani, da so zvesti sinovi majke Slave, ob enem pa tudi sposobni za take posle, negledft na njih stan« V soboto se snidejo volilci v Gorici, v Tolminu in v Sežani. Pust* naj na strani vse osobne mržnje in naj se zedinijo za take kandidate, za katere je večina, ako so prepričani, da so ti kandidatje tudi dobri rodoljubi, polteni, značajni in zadosti zmožni možje. Nafia iskrena želja je. da ne bo boja, ampak da na voliščih zavlada potrebna sloga.
Sliši se tudi, da je vsled nekaterih neprevidnosti
Podlistek.
(Spleal J. Turgeiyev, preložil M. M&lovrh.)
(Dalje.)
xu.
Minoli ste dve leti. Bilo je meseca marcija. Na pomolih svojega gradiča je sedela Aleksandra Pav-Iovna, a zdaj ne več Lippina, nego Ležnjevka; nekaj pred enim letom je dala svojo roko Mihajlu Mihajliču. Kakor prei, tak6 je tudi zdai še vedno mila, samo malo je odebeleia. Pred pomoli, s katerih držć stopnice na vrt, šetala je dojilka z lepim otrokom v naročji. Dete ne upije, nego sesa vprezno svoj prst in se na vse strani ozira. Da je to dostojen sin Mihajla Mibailiča, vidi se uže zdaj na njem.
Poleg Aleksandre Pavlovne je sedel na pomolih stari znanec naš, Pigasov. On je prilično posivel, od kar smo se ž njim zadnjikrat videli; postiti je manjši, a govoril je ko da piska, ker mu je jeden prednjih zob izpal; to piskanje je povečavalo še gi-izljivost njegovih besed--Sovraštvo do sveti ni manje, samo
08tr6sti mu je nedostalo in ponavljal se je česče nego prej. Mihajla Mihajliča ni bilo doma; čakali so ga na čaj. Solnce je bilo uže zašlo. Tam, kder je ono k počitku leglo, videla se je na podnebji bledo-pozlačena pr6ga; na protivnej strani ste se videli dve progi:
J rva, nižja, bila je siva, druga, višja, plavkasta. Vse aže na trajno srečo ...
Kar naglo se zasmeje Pigasov.
»Čemu se smejete, Afrikan Semenič?« vpraša ga Aleksandra Pavlovna.
»Tako ... Včeraj sem slišal nečega seljaka, ko je svoje; ženi rekel... ona je preveč govoriia — ne brundaj!... To me je močno razveselilo. Ne brundaj! In res, čemu brundajo Žene? o čem naj žene razso-
od neke strani nastal raspor mej velikimi posestniki na Goriškem. O tej stvari bomo še kesneje govorili; a uže denes kličemo velikim posestnikom, naj se zedinijo mej seboj, naj bodo oprezni, naj popravijo ako je kake poprave potrebno; a n?»j nikar ne pusti, da bi narodni nasprotniki zaradi njihove nesloge pretrgali naše uže sklenene narodne vrste.
Domače diferencije poravnajmo mej soboj, a na zunaj bodimo edini. Tega se tudi nadejamo od velikih posestnikov, ki so ob enem tudi zastopniki slovenske inteligence na Goriškem !
Pogled v Turčijo.
Oni papirni koš, nazivan berolinska pogodba, predpisiva gnjilej Turčiji dolžnosti, osobito pa jej nakazuje reform, koje mora izvesti v Armeniji in drugih deželah otomanskega carstva, — i to, da bi za nekoliko časa odstranil iz političnega obzorja vsako-jaki uzrok, ki bi mogel vshodno prašanje na dnevni red pritirati. Rusija, kakor opravičeno po toliKih slavnih zmagah v Armeniji in na Balkanu, ni bila zadovoljna takovimi prilozi; ali zapomniti si je treba, da to živenja nezmožno otroče je bilo porod po« krŠčenega Žida Beaconsfielda, kojega so se krčevito opriiele različite države, podpisane v pogodbi sklenem v Parizu.* baš nekakovim vidnim znamenjem zadovoljstva i prepričbe Nemčija in Avstro-Ogrska.
Znano nam je, da mejnarodna komisija vshodne Rumelije je skončala svoj projekt prenaredeb, ki se morajo zajedno izvršiti po vseh delih tur&kega cesarstva. Komisija imejoča v rokah te zadeve, sestavljena iz prvih turških dostojanstvenikov, kakor Edhem paše, ministra notranjim zadevam, Assim paše ministra pravosodju, Akif paše, ministra državnemu svetu, koji se čestokrat zbirajo pod predsednifitvom velicega vezirja.
Nekakova posledica temu je bil te dni pohod v Stambul Hassan paše in Tussan paše državnih namestnikov Van-a in Erzerum-a, in to, da sevporabi navzočnost obeh visokih namestnikov, dobro pozna-vajočih razmere provincij, v katerih vladata mestu sultana. Kakor piše »Vakit«, bosforski glasonoša, komisija je uže skončala svoje delo, koje je uže predložila nia cesarosti sultanu v odobrenje. V mlnolih časih bi javno menenje bilo obsodilo takovo dejanje i ga imenovalo podlim, neumnim, sedaj ga pa »mu-tatis mutandis« slavi, vzvišuje izrodom visoke politične vede, vlade — koja samcata hoče od sebe od-vrnoti ono nedelalnost; — dasi mera po drugih jej
jajo. — To veste, da o navzočih ženah ne govorim. Naši predniki so bili pametneji od nas. Po pripove-danji je sedela nekoč lepotica pri oknu, na čelu jej zvezda, a ona ni črhnoti ne sme! Tako je pristojno i dan denes. Leno vas prosim, sodite same, če prav ne govorim; pred nekaterimi dnevi mi je rekla neka 80Bedinja kar v zobe, da se jej ne dopada moja tendencija! Tendencija! Ne bi li za njo in za vsako drugo bolje bilo. da bi pri kakoršnej koli srečnej naredbi prirode svoj jezik zgubila.«
»Vi ste vedno oni isti, Afrikan Semenič; vedno psujete nas uboge ženske .. . Giejte, meni se zdi, da je to vaša nesreča in milujem Vas .. .«
»Nesreča? Kako ste mogli kaj tacega reči! Prvič po mojej sodbi so na sveti samo tri nesreče: po zimi sedeti v mrzlej sobi; po leti nositi ozke škornje in v sobi biti, kder upije kako dete, ki se ne sine posuti s perzijskim prahom; a drugič, postal sem jaz tako krot&k, da me vsak lehko ovije okolo prsta. Tako lepo se vedem!«
»Da, lepo se vedete; marsikaj se o tem vašem vedenji Čuje! Baš sinoči vas je tožila pri meni Helena Antonova.«
•Glej si, glej I I kaj vam je, prosim vas, govorila o meni?«
• Govorila je, da ste ves dan na ves njen razgovor vedno vpraševali: »kaj? kaj?« in to sd svojim piska-jočim glasom!«
Pigasov se začne smijati.
»Mar ni to krasna misel, Aleksandra Pavlovna?«
»Divna! More II človek biti s žensko tako ne-uljuden ?«
»Kaj? Helena Antonova je po vaše ženska?«
»A k«j je po vaše?«
»Boben, draga moja, navaden boben, po katerem se tolče s palčića mi...«
»A res!« seže mu Aleksandra Pavlovna v besedo. »Ali se Vam sme čestitati?«
namerjena, nič ne de! saj je prav nje politično cin-canje in zavlačanje stvari na dolgo, ki jo je dozdaj Še vzdrževalo — to je pravi paradoks, prestrojen v politično vedo, ki je več potov Turčijo otel pogube. Oni. koji poznajo ta novi projekt, trde — da kakor je izišel izpod turških prstov, vsakako 6e povoljno diši po liberalnosti in, da mu je na čelo pritisnen pečat časovnih razmer?! Institucije, koje pa ne smejo biti prenapete, nekakova so tekočina, iz koje se izvaja ona moč, ki more še za nekoliko časa obdržati na nogah državo, in če pregnjila Turčija hoče Se nekoliko Časa daleč od sebe držati oni polom, ki njeni obstoj »na biti, ali ne biti« postavlja: morala bi izvesti ozbiljnih in trpežnih prevredeb i prenaredeb. Morala bi se vsa posvetiti no"im močem, da bi jo utegnole Še navoditi do nekoje dostojanstvene stopinje mej vladami, — do pravičnega vladanji — In tako bi postala »faktor« napredka svojih podložnikov. Tako modruje »Vakit«. Moremo-li pričakovati od doba buč, ali od buče želoda? O Turčiji moremo izreči, kar izrekamo o preminollh: Nil nisi bene.
Turčija bi morala za vedno slovo dati geslu: aut 8imus ut stimus, aut non simus. V Albaniji mora pobijati Dobunjene gorske rodove, hrepeneče po svobodi. V Armeniji vsemi silami zatira domorodni Čut mirnih Jermencev — goječih nado — da preko kav-kaških gor na čilem konjiču skoro pridirja oni, kojega »idealno« imenujo »rešiteljem.«
Na Kandiji zelo vre. Turčija sloni na ognjeniku. Javna varnost je zginola. Brzojavne žice nam naznanjajo, da so razbojniki iz roda Zeibukov v bližini velicega trgovskega mesta Smirne v Malej Aziji zaplenili 15 osob imenitnih obitelij, in za nje zahtevajo nezaslifiano odkupnino. Ko je ta strašna novica dospela v Carigrad, pretresli so se turški visoki državniki; veliki vezir skliče zbor veljakov. Mej obravnavanjem zbora, Ghildiz je bil v vednein občevanju z državnim zborom in ta pa z Aarif pašo namestnikom v Smirni i nia okolici, stvarjajočej del ajdunskega vilajeta. Naslednji dan se je sklical državni svet v drugič, i to pot — pod predsedništvom nja cesarosti sultana samega. Sklenoli so, po turškem običaju, ozbiljnih ukrepov — velikih vsot so odredili na glavo vsacega razbojnika — smrtno kazen onim, ki tem lopovom id6 na roke — da, cel6 preselitev vseh bi-valcev onih vasij, ki razbojnike hranijo, in koji se niso postavili z orožjem v bran proti hudodelcem itd. • Vse lepo in dobro«, dejal bi Kranjec, da le ne bi romalo v arhive in tam ostalo za pičo moljem — kakor je osmanska navada. Tudi evropska kolonija v Smirni ni mirovala. Istočasno so se zbrali v posve-
»Čemu čestitati?«
•K srečnemu završetku vaše pravde. Glinovski gozdi so zdaj vaši.«
•Da, moii,« odgovori Pigasov kratko.
»Toliko let ste se zanje poganjali in pravdali, a zdaj zopet niste zadovoljni.«
»Čujte, Aleksandra Pavlovna,« izpregovori tihim glasom Pigasov; »ni je slabeje in neumneje stvari na sveti, nego je prekasna sreča. Zadovoljstva Vam tako ne prinese, a kraj tega vam jemlje pravico, vrlo dragoceno pravico — psovati in proklinjati osodo. Da, da, gospodiČina, buda in kukavna stvar je — kesna sreča.«
Aleksandra Pavlovna pokima z glavo.
»Dadilja,« reče služkinji, »mislim, da bi za 'Mica dobro bilo, da gre spat. Daj ga sem.«
Aleksandra Pavlovna se je začela baviti sč svojim sinkom, a Pigasov gre, režeč se, na drugo stran balkona.
Mej tem se prikaže na cesti Mihajlo Mihajlič v svojem vozički. Pred konji skačeta dva velika psa, jeden je rumen, drugi siv. Ni Še dolgo, kar si jih je Ležnjev kupil; Živela sta v nerazločljivej zlogi. Na vratih se prikaže zdaj stara domača psica, odpre usta, kakor da hoče zalajati, ali samo zazčva in se vrne mirno v svoj kot.
»Ugani, Saša,« kričal je Ležnjev svojej ženi iz daljine, »koga ti dovedem.«
Aleksandra Pavlovna ni na prvi hip spoznala mladega človeka, sedečega poleg njenega moža.
»A! g. Basistovi« vsklikne ona naposled.
»On! oo !« odgovori Ležnjev, pa kake radostne vesti prinaša. Daj, pomisli kaj, lehko uganeš.«
Nekoliko trenotkov na to prideta Ležnjev in Ba-sistov na pomole.
»Hura!« vsklikne Ležnjev in objame svojo ženo. »Sereža se ženi!«
»S kom?« vpraša hitro Aleksandra Pavlovna.
EDINOST.
lovanje vsi peneralni konzuli evropskih velesil, ter sklenoli — da, zaukazali sofrancoskej ljudovladi, naj imatpripravijeni dve oklopnici sredomorske flote. Kakor M nam vidi, sultan je za trdno sklenol sedanji turlki red prenarediti, in Turčinoljubi pravijo, da to bi bil uie kedaj izvršit — da ne bi mu dvorjanstvo, tako-svana kamnrilja, stavila na pot vsakojakih ovir. No, vzhod je bil in bode raznošaren! Nekakov parlament na otok« Kreta je uže pričel svoja zasedanja. Generalni guverner Photiades paSa je otvoril prvi letošnji zbor nagovorom, pravijo, da jako suhoparnim, v kojem ni niti omenjal predlogov uže minolo leto v zbornici od kristijanskih poslancev podanib. Kristijanski poslanci pa so zeiinjeni sklenoli od teh niti za las ne odstopiti, naj se zgodi kar hoče — in to v interesih domovine.
Glasovitega apostla Rumelije Margarin, ki je toliko Časa prehajal po Epiru, Tesaliji in Maceioniji kar sipaje zlato — tega junaka, o kojem so toliko pisale tiskovine turške, bolgarske in grške, zasegla je turška moč v Monastiru — kot kalilca javnega miru. Pri njem so našli jako obširno dopisnico v rumun-skem jezici, in iz nje so pozveli, da je ta junak v korespondenciji s prvimi političnimi možmi v Buka-reštu na Rumunskem. Kakor se poroča iz Albanije, Turki še niso zmagali Kastratov in drugih gorskih rodov v krvavej bitki — ali mi porečemo s pesnikom, da jih ne bodo nikoli premagali. Zgodovinska resnica velja o teh, kakor o hrabrih sokolih Črnegore: 500 let uže jih Turci zmagujejo in še jih niso premagali.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunajskemu deželnemu zboru je šolska novela tako huda rana, da je ne more preboleti. Odsek, izvoljen, da preišče nje vpliv, sklenol je resolucijo, da je šolska novela škodljiva, i naj se občinam naroči, da škodljive vplive manjšajo in odvračajo ; dalje je ta odsek nasvetoval, naj deželni zbor prihodnje leto zahteva po ustavnem potu, da se šolska novela prekliče.
Pri obravnavno posilnej delalnici so kar bombe letele na vlado. Zupanov namestnik Steudel je tožil, da se vlada za Dunaj nič ne briga, ampak le gleda, kako bi mu škodovala. Za davke smo dobri, kadar pa gre za potrebe mesta Dunaja, takrat se sklicuje na slabe finance. Potepuštvo je neznosljivo, vendar vlada neče privoliti potrebnih sredstev za posilno delalnico. — Ako bi vlada dovoljevala sleparske banke, potem ne bi bilo toliko tarnanja.
V	Splitu so vstali zadnjo nedeljo, ko je igrala muzika, zopet veliki neredi. Italijanska stranka hoče na vsak način v Splitu vladati, i ker z lepa ne gre, dela nemire ter napada in sramoti dobre narodnjake m državljane. Potem pa upije v svet, da je ona zatirana ter kliče na pomoč vlado, tisto vlado, zoper katero na vse kriplje dela. To je res sramotno.
Na CeSkem ustavoverna stranka vedno več tal tudi mej Nemci gubi; Nemci so se naveličali ved-nega draženja in hujskanja ter izrekajo, da hočejo s Cehi v miru živeti, ker jim razpor le škodo dela, dobička pa nobenega ne donaša. Vsled tega so vrste ustaverne stranke vedno redkeje; Hrbst i njegovi pristaši to Čutijo ter strahom gledajo v bodočnost.
V	Nyiregyhazi na Ogerskem se je včeraj začela pravda o moritvi krščanske deklice Ester Solmosi v Tisza-Eszlarju. Ta moritev, ki se pripisuje judom, zbudila je veliko osuplost široko po svetu; ieto in dan so bili časniki polni o tej zadevi; upamo, da sodnija resnico na dan spravi.
Vnanje dežele.
Carjev ukaz izreka priznanje moskovskemu županu CiČerinu kakor udu komisije za sezidanje spa-
»E, z Natalijo, s kom bi se pa drugače 1 Ta prijatelj je prinesel glas iz Moskve, a tebi še posebno pismo ... Guješ li Mihec?« dodd temu govoru in si vzame sina na roke, »strijc se ti ženi!... Glej si to nesrečno flegmo! samo strepalnicami naznanja, da me u meje!«
»Dete bi rado spalo,« reče dojilka.
»Jaz,« izpregovori Basistov, stopivši bliže k Aleksandri Pavlovnej, »jaz sem priSel iz Moskve po nalogu Darje Mihajlovne — da račune do dobrega pregledam. A tu je VaSe pismo.«
Aleksandra Pavlovna odpre hitro pismo svojega brata. Pismo obseza le nekoliko vrsi. V prvej radosti javlja, da je snubil Natalijo in dobil i njeno i materino dozvolje, nato obeča prihodnjič več pisati in objema in poljublja vse vse, kar je znanega doma. Vidi se, da je pismo pisano v prvem navdušenji.
Proti večeru sedejo vsi k čaju. Basistova so ob-suli z raznimi prašanji, kakor z dežjem. Vse, celo Pigasova je razveselila ta novica.
»Razjasnite nam,« prosi Ležnjev Basistova, »kaj je z nekim gospodom KarČaginom; sem do nas prišli so glasi o njem. To je gotovo le prazno besedičenje.
(Karčagin je bil lep, mlad človek — modni lev; držal se je neprimerno veličanstveno, a v resnici ni bil to živ človek, nego lastna svoja statura narejena po občih doneskih).
»Ne, to ni prazno besedičenje,« odgovori Basistov lehko smešeč se. »Darja Mihajlovna mu je bila močno naklonjena, ali Natalija niti slišati ni hotela o njem.«
»Jaz ga tudi poznam,« reče Pigasov; »to je bol-van i nič druzega.«
»Mogoče,« odgovori Ležnjev; »ali v svetu igra le veliko ulogo.«
»Vse eno, naj mu bode,« vsklikne Aleksandra Pavlovna. »Ah, kako me veseli sreča mojega brata! A Natalija, jeli radostna, Brečna?«
»Da. Ona je mirna kakor zmirom; saj jo poznate«.
Večer je minol veselo ▼ živem razgovoru. Naposled sedejo k večerji.
siteljske cerkve. — To je najboljši odgovor onim mnogobrojnim Časnikarskim poročilom, da je ĆiČe-rin prišel v nemilost pri carii, ker je naglašal ustavo v nagovoru pri sprejemu carja.
Vsi zastopniki tujih vlad pri kronanji ruskega carja so dobili v spomin kronanja zlate, srebrne, ali bronaste svetinje.
Crnogorski knez se je zadnji četrtek v Petrovem dvoru poslovil cd carja in carice ter v saboto odpotoval ; on je prišel 18. t. m. iz Rusije na Dunaj, kder se nekoliko dni pomudi'
Nekdanji tariavski vrhovni Ikof Felinski je dospel uže v Rim; 15. t. m. ga je sprejel papež.
Slavnega poljskega pesnika Kraievskega so 14. t. m. v Berolinu zaprli. To je zbudilo veliko osuplost, ker je ji letni starček znan poštenjak in obče čislan mož. Pravijo, da je policija uže več dni na njego-vej vili pri Draždanih, kder je stanoval, ostro nanj pazila in da je bila pri njem hišna preiskava, vsled cesar so ga v Draždane odpeljali. Ugiba se marsikaj, počil je glas, da je sumljiv vohunstva v prid Francoske, kar se pa od druge strani zanikuje, kakor neverjetno od tako čistega i znaČajnega moža; trdi se tudi, da je pesnik žrtva nečega umazanega človeka, ki se je maščeval ter ga oČrnol zato, ker mu pesnik ni hotel denarja dati.
Komisija nemSkega državnega zbora, katerej se je izročila cerkvena predloga, sprejela ie to predlogo v drugem čitanji s i3 glasovi proti 8.
V	Parizu so 17. t. m. obhajali Oaribaldijevo spomenico. Pri tej priliki se je mnogo govorilo o fran-cosko-italijanskem združenji. Poslanec Donville Mail-lefcu je izrekel željo, naj se Garibaldiju postavi na francosko-italijanskej meji spomenik, ki bode simbol francosko-italijanskega združenja. Crispi in več drugih italijanskih poslancev je telegrafično pozdravilo ta sklep.
Špan j tka kraljica je prišla 16. t. m. zjutraj v Monakovo, na večer pa na Dunaj odpotovala. — Govori se, da se dolgo ne vrne na Spanjsko ter da so temu uzrok rodbinske razmere.
V	okolici mesta Xeres na španjskem je napravila »Crna roka« veliko škode s tem, da je v nogra-dih trte poruvala.
Dublinska policija je prišla na sled družbi, ki se je zarotila, da umori vse, ki so v zadnjej pravdi pričali zoper obsojence.
Angleški Časnik »Standard« je razglasil anam-skega cesarja pismo na kitajsko vlado; v tem pismu cesar pripoznava vrhovno kitajsko gospostvo in prosi pomoči zoper Francoze.
S Filipinskih otokov so prišla poročila, da so domačini tam Angleže, ki so se naselili na vshodnem bregu otoka Borneo, napadli in pomorili. — To d& Angležem nov povod, da si osvojć vse tamošnje otoke ter postanejo gospodarji v Oceaniji.
Kitajski poslanec Cang je prišel 18. t. m. v Pariz; počil je glas, da vlada mej francosko in kitajsko vlado velika napetost in se je bati, da se diploma-tično občevanje pretrga, a pariški vladni krogi to zanikujejo.
Prtiiki lah Nasr-ed-din je evropskim poslancem rekel, da k malu zcpet obišče Evropo ter da obišče tudi Avstrijo in Ogersko.
Protestantski misijonar Schroeder je bil umorjen v deželi Zulu.
Dopisi*
Iz Divače, 17. junija 1883.
{Spomladanska letina in novo osnovana tukajlna mesarska prodajalna tarifa). — Pri nas na gorenjem Krasu je letos zelena narava po dolgotrajnem mrzlem
»A, res,« vpraša Ležnjev Basistova in mu nal^e časo, »ali ne veste, kde je naš Rudin?«
»Kde je vprav zdaj. ne vem. Lansko zimo je bil prišel za nekaj Časa v Moskvo, od koder je z neko obiteljo odpotoval v Simhirsk; nekaj časa sva si do-
ftisovala; v zadnjem svojem listu mi je javil, da ide z Simbirska, kam, mi ni del, in od te d6be ue vem nič o njem.«
»Propade ne!« reče Pigasov. »Kadar bode treba, sede in bo govoril; vselej najde nekoliko bedakov, ki ga bodo gledali, slušali ga in mu novce posojevali. Pamtite dobro, on umre v CarevokokŠajsku ali Cuh-lomi — na rokah kake stare device, ki bode mislila: to je najienijalnejši človek na svetu ...«
»Vi jako drzovito o njem govorite!« opomeni poluglasno in nejevoljno Basistov.
•	Kako to?« odgovori Pigasov; »pravično, popolnoma pravično govorim. Po mojem menenji je on ba-jaco in druzega nič. Pozabil sern vam povedati,« obrne se Pigasov do Ležnjeva, »da sem se vpoznal z onim Terlahovom, ki je z Budinom šel čez mejo. Moj Bog, kaj mi je ta vse pripovedoval o njem; Vi bi tega še ne verjeli — mdra je to, prava mdra. — Zanimljivo je to, da vsi prijatelji in spoštovatelji Rudino vi postanejo pozneje njegovi sovražniki.«
»Prosim, da mene ne štejete mej te prijatelje!« reče hitro in ostro Basistov.
»E Vi, toje nekaj druzega. O Vas tu Še govora ni«.
•A kaj Vam je pripovedoval Terlahov?« vpraša Aleksandra Pavlovna.
•	Mnogo mi je povedal, ali jaz si nisem vsega za« pamtil. To pa je najbolje.
»Neprestano se razvijajoč In razvijajoč (go?p6da se vedno razvija; drugi na priliko prosto ali spe ali jed6, a gospoda je v momentu razvoja spavanja ali uživanja; ni li tako, gospod Basistov, ha?« Basistov ne črhne, ni besedice.)... In tako enako se razvijajoč, pride Budin po filosofiji do zaključka, da se mu je treba zaljubiti. On se začne ozirati za predmetom, dostojnim tako divnega zaključka. Fortuua
vremenu jako lepe upe zbudila, ako nam ▼ kratkem času milostljivi Bog potrebnega deija da. Dozdaj ee je pri nas vresničilo prerokovanje glasovitoga vremenskega proroka Mathieu de la Drdme, kakor je bilo uže večkrat v Edinosti naznanjeno.
Za seno bode letos sploh srednja letina, zaradi pomanjkanja dežja, ali vendar nekoliko vefi od lanskega leta. Krompir in sočivje se do sedaj še lepo po njivah vzdržuje, Bog daj tudi za naprej, da bi nam obilno potrebnega dežja dodelil. Žito sploh tudi tukaj lepo kaže, razen kesne adventne reži, katera je zarad zimskega mraza preredka postala.
Omeniti vredno je tudi o tuk. prodajalnej tarifi mesa, katero je na novo naš mesar osnoval.
Cakil sem namreč uže dolgo časa in potrpel z namenom, da se kak dopisnik v enem ali drugem časniku oglasi o tej zadevi, ali ker ga ni od nobene strani bilo, odločil sem se zarad poštene vesti, da to stvar nekoliko pojasnem. Prodaja se tukaj v doma-čej mesnici na dva kupa meso, za železničarje po 48 kr. kilog. in za domaČe vaščane po 52 kr. kilog. — Vpraša se tedaj, ali je to pravično, da domaČi ljudje za takoj gotov denar za 4 kr. kilo draže plačujejo, nego ptujci železničarski, ki navadno meso na upanje do konca meseca jemlj6 in še le potem plačajo. Prigodi se pa tudi večkrat, da je eden ali drugi mej tem na drugo mesto, Bog ve kam, prestavljen, in da ga mora potem mesar še le po sodnijl k plačilu primorati.
Tedaj ali ni greh, da morajo domačini za gotove denarje meso dralje plačevati, nego pa nemški ptujci? — Ali je to narodna sloga mej domačim ljudstvom ? — ali je to mar narodno-gospodarska ljubezen do svojega bližnjega?
Iz PulJ«, 18. junija.
Čudne reči se gode v našej tuŽnej Istri. Pri volitvah volilnih mož v našem okraju je blia strašanska agitacija od strani Lahonov, vpotrebljali so vsa sredstva in naš narod cel6 z denarjem demoralizo-vali. Pri vsem tem pa Še utegnejo zmagati^ naši kan-didatje, da se le v zadnjem trenotku kedo ne izneveri ; izdajstvo je pri takej prekan jenosti naših nasprotnikov uže mogoče.
V mestih Pujj in Vodnjan prodre morda tud! naŠ kandidat dr. Stanič, ako c. k. mornarica zanj pritisne. A kakor se sliši, ukazano je mornarici, naj se ne vdeleži volitev. To pa skoraj ni verjetno, kaj t* to bi bilo skoraj toliko, kakor mirno gledanje šopirjenja Irredente. Kajti če ne bode izvoljen dr. Stanič, zvest, navdušen avstrijski patrijot, pa postane posla* nec Irredentar. Povsod se vladni komisarji pri volitvah, če prav nam ne ugodno, pa vendar kolikor toliko nepristransko vedć. A na otocih, kder glavari siloviti Eluscheg, tam se gode te dni reči, ko spominjajo popolnoma na nepravne razmere. V mnogih krajih so volili in ker je zmagala naša stranka, zato je vladni komisar, nek Forza, izjavil, da volitve niso veljavne, ker dotični izvoljeni nemajo absolutne večine vseh volilcev dotične volilne skupine.
Tako na priliko so morali v Verbniku 3 krat voliti, a ker so vsakikrat zmagali naši, uničila se je volitev in razpisala druga na 20. t. m. Na enak način so ravnali še v več drugih krajih. Postava veljeva, da ima pravico voliti tisto Število volilcev, katero pride na volišče, recimo, da je v enem kraju 100 prvotnih volilcev in da jih pride volit le 50, Po načelih g. kom. Sforza ta volitev ni veljavna, in ko bi kedo dobil tudi vseh 50 glasov, ker absolutna večina od 100 je 51: Da se take reči gode, to je skoraj neverjetno: a Istra in Bosna? —Odšlo je vsled tega uže kakih 6 telegrafič-nih protestov na tržaškega nemestnika in «Naša Slogan je zarad tacega slučaja tudi interpeltrala nj. eks. barona Pretis-a, pa je bila zaplenjena zarad tega. Smemo li upati, da kaj pemorejo protesti ?
mu je mila. Upozna se z neko Francozinjo, izvrstno modistiko. Stvar se je dogodila v nekem nemškem mestu na Reni; to si je treba zapomniti. Začel je k njej prihajati, nositi jej knjige in govoriti o prirodi in o HegeJju. Kako je bilo modiistiki pri srci, morate si misliti; smatrala ga je za astronoma. Vzlic temu, akoprem on ni, Bog si Zba kakov, pak je imel srečo; ker je bil tujec in Rus! Naposled ukrene sestanek, poetičen sest&nek v gondoli ua Reki. Francozinja privoli, obleče se praznično in se odpelje na reko. Tako sta sprovela dve uri. Kaj mislite, s čim je izpolnil te dve uri? Gladil je Francozinjine lase, zamišljeno v nebo zijal in modistiki nekoliko kratov rekel, da jo ljubi z očetino ljubeznijo. Francozinja se zaljubljena vrne domov in — pov^ vse to kesneje Terlahovu. — Tak Vam je t< gospod Rudin.
In Pigasov se je začel smijati na ves glas.
»Vi stari ciniki« vsklikne jezno Aleksandra Pavlovna; »jaz se vsak dan bolj prepričam, da ni oni, ki Rudina najbolj sovražijo, ne mog6 nič slabega o njem reči.«
»Nič slabega ? Ali moj Bog, večno njegovo ži-venje ob tujih troških? njegovi dolgovi? — Mihajlo Mi-hajiič, skoro bi rekel, daje i Vam kaj dolžan?«
»Čujte, Afrikan Semenič!« povzame Ležnjev in svojega gosta jako ozbiljno motri; »čujte! Vi veste in moja žena vi tudi, da jaz sleherni čas nisem Rudina baš ljubil, da sem ga cel6 ostro sodil. Vzlic temu (tu nalije Ležnjev svojim gostom polne čase šatn-panjca) Vam predlagam to-le: poprej smo pili v zdravje našega dražega brata in njegove neveste, a zaj pi-jmo v zdravje Rudinu!«
Aleksandra Pavlovna in Pigasov pogledata začudena na Ležnjeva, a Basistov se ves strese od radosti in zarudi do ušes.
»Jaz ga najbolje poznam, tudi njegovo slabosti so mi znane. One tem boli na oči padajo, ker Rudin ni človek, ki gleda na malenkost.«
»Rudin je — genijalna natura!« vsklikne Basistov.
(Dalje prihodnjič.)
Priloga
»Edinosti« st. i 9. 20. junija 1883.
Porečki kreditni zavod in Podgradska okrajna posojilnica.
Govor g. Slavoja Jenko na taboru v Brezovici, dne 3. junija 1U83.
Častiti tabor iti \
Govoriti mi je o nnŠih denarnih razmerah.
Razne so nadloge, ki tarejo kmeta. Posebno na$ kmet jih nosi težko breme. Dovolj ima kamenja, a malo zemlje. Vremenske nezgode mu tudi ne prizanašajo. Grenka mu je skrb za vsakdanji kruh. Skrbeti mora, kakor drugi za-se i za družino, a pridelek zadostuje komaj za nekoliko mesecev. Treba davke plačati, treba drugo odrajtovati in mnogokrat vidimo, kako gre voz za vozom seua v Trst in na Reko, namesto da bi se to seno doma porabilo, živina krmila, katere je premalo v teh krajih, katera pa bi dober dobiček dajala. Ta bi kmetu najbolj pomogla, da bi jo redil toliko, kolikor more. — Zaslužki so redki in ako tudi ti odmanjkajo, nastopi neizprosljiva revščina. — Največje breme pa, ki tare kmeta, je stara navada, katerej po vsej pravici lahko rečemo, da je železna srajca I Da, stara navada, ta mnogo škoduje; kakor je delal ded, tako za njim oče in tako tudi sin uči svoje mlaje. Ne bi hotel trditi, da naši predniki niso imeli dobrih navad. Imeli so jih in tudi one, katere zdaj spoznavamo za slabe, zadostovale so nekdaj. Nego kolo Časa se vrti in kdor ga ne more ali neče dohajati, propada bolj in bolj.
Pogledali smo tedaj površno v razmere našega kmeta in ako nekoliko pomislimo, pridemo do spoznanja nastopkov. Ne seiem do podrobnostij. O tem bodo govorili danes gospodje, ki so posebno zvedeni in strokovnjaki v kmetijskih zadevah. Omenjal sem
Iih površno samo za to, da se bolje umeje stališče, catero zavzemam proti posojilom porečkega kreditnega zavoda, ali po domače rečeno, proti posojilom porečke kase.
Prva posledica slabih razmer, v katerih Životari naš kmet, je dolg. A dolgove, oziroma dolžnike, treba razločiti v več vrst. Posebno treba gledati na to, jeli tisti, ki dolg naredi, tudi zmoien, povrnoti ga. Ako ima kmet tako posestvo, da v dobrej letini preživi sebe i svoje iz pridelkov, iz dobička pri živini, pri sadju Itd., ne bode mu delal dolg posebne škode, vsaj uniči ga ne. Naredil ga je v slabej letini ali v kakej drugej nesreči, mogoče tudi, da se nesreča ponavlja, ali naposled se obrne vendar kaj na bolje. Skrben dolžnik omeji svoje potrebe in konči se izkopa iz zadrege. Ali tacih je malo, jako malo.
Več jih je druge vrste, o katerih navadno pravimo, da prekladajo breme z rame na ramo. Zabredejo v dolgove, včasih nepremišljeno, da-si bi mogli pozoati svojo možnost. Bojim se, zelo se bojim, da V ta razred uvrstimo največ onih, ki jemljejo denar iz Poreča.
Stanie nekaterih kmetov ie zares žalostno. Ako so zadolženi na vse strani, ako so njih upniki oderuhi, ki nemajo ne vesti ne srca, ako imajo poleg vsega tega izplačevati mnogo tako imenovanih «par-tov«, ako imajo na vrh veliko družino in zaporedoma slabe letine, onda morajo propadati. Kdor se potaplja, zgrabi vsako slamico, da bi se rešil. Naravno je tedaj, ako taki nesrečneži prosijo posojila pri po-rečkej banki. Pogoji niso slabi. Za 3o let In pol znaša anuiteta 6 od sto. Drugače rečeno: Vsako leto plačuje dolžnik po 6 gld. od vsacih sto in v 35 letih in pol je izplačan dolg in obresti. Ali predno dobi posojilo, so stroški veliki, posebno ako je na njegovem posestvu uknjiženih starih dolgov in ako dotični Še ni prepisan, ako nema potrebnih pisem ali dokumentov v rokah in jih mora še iskati, ako mora tudi še prej iskati kake osebe, o katerej ne ve, ali je mrtva ali živa in kde prebiva. Za to treba cel kup kolekov ali štempljev. Jaz nečem s temi razlogi podpirati ta-cega nereda, nego sem posebno za to, da se, ker ve-čjidel obstoji, tudi odpravi. Nego počasi se mora odpravljati. Vsakj leto nekoliko. Ako se pa išče denarja v Poreču, treba vse na enkrat odpraviti in troške ob enem plačati. Potem treba katastralni izpis in na podlagi tega se ceni posestvo. Ti troški tudi niso majhni. In ko je uže posojilo privoljeno, treba Še dolžno pismo delati in novo intabulacijo izvršiti. Potem, ko ie vse v redu, kakor to zahteva popolna varnost, izplačljivo je posojilo. A porečki zavoi nema denarja, nego izplačuje svoja posojila z dolžnimi listi.
Ker pa ti dolžni listi nemajo nikake vrednosti za onega, ki želi dobiti gotove denarje in ker bi se tudi kaj lahko dogodilo, da bi bil kateri, ki se v tem ne spozna, prevarjen, zato banka sama preskrbuje menjavanje, ali boije rečeno, prodavanje teh dolžnih listov. Proda jih pa po vrednosti, katero baš dosežejo. Proda jih po tako imenovanem kurzu, ki je imel do sedaj navadno visokost 96. Pri vsakih 1U0 gld, zgubi toraj dolžnik zopet 4 gld. Vsi ti troški in zgubi vsled kurza vkup računani tedaj niso majhni in anuiteta se vsled tega zdatno zviša, posebno občutljivo pri manjih posojilih. Ako si hoče n. p, kdo izposoditi 300 gld. in ima nesrečo, da je njegovo posestvo v takem neredu, kakor sem ga prej omenjal, kar je navadno, narastejo troški najmanje na 50 gld. Namesto 300 gld. dobi v istini samo 250 gld. In od 250 gld. plačevati mora po 18 gld. na leto ali v odstotkih po več nego 7%. Ugovarjal bi mi kdo, da denar vendar ni drag, ker v 7. odstotkih zapopadeno je tudi povračilo kapitala. In jaz mu pritrdim, Ali pomisliti zopet treba, da traje povračilo celih 35 let in pol 1
Dolgo je to. V tem času nastopi lahko nov gospodar, mogoče tudi tretji. Ti morajo prevzemati breme. Vsakdo pa ve, da so troški veliki, kadar dobi posestvo novega gospodarja. Poleg druzega plačati treba dotične pristojbine, tako imenovane takse : Te združene s povračilom banki pa lahko ugonohe dolžnika. Vzemimo tudi slučaj, da ima gospodar nesrečo, bodisi pri živini ali pri pohišju ali na polji — vsi ti
slučaji se kaj radi vrste pri nas — kako vse premore? Bmka pa ne bole odlašala z izterjevanjem, nego držala se bode strogo dogovorjenih pobojev. Terjala bode redno povračilo po pogodbi. Dolžnik bode iskal zopet pomoči drugde, prodajal bode po slepej ceni, dokler bode Še kaj imel, kakor se je žali-bog uže pri prvin obrokih ali rutah dogodilo in ko ne bode več kaj prodajati, pride zopet v kremplje brezvestnim oieruboin. Razloček bode samo ta, da bode njegovo stanje morebiti slabše, nego je bilo pred posojilom. In zopet zaropoče boben in zopet bode ledna družina postavljena iz svoje lastnine p ed vrata 1 Nesreča se pripeti lahko dobremu gospodarju. Ako pa je nemaren, vršilo se bode vse bolj hitro.
Ogledali smo si gospodarja, ki je bil tako rekoč prisiljen iskati pomoči v Poreču. Ustavimo se nekoliko pri onem, ki nema prav tako silne potrebe, ali pa ki vzame mnogo več nego potrebuje. Tak dela lahkomišljeno, kajti nalaga si t-žave brez koristi. Pri-četkom ostaja mu denarja, labkomišljeiec s prva tudi bolje živi, nego je bil navajen, razvadi se, a denar mu gine in pride dan, ki prinese trdo skrb. Razvajenemu človeku pa je zelo težko priti zopet v stari tir in tako zabrede, da sam ne ve kedaj.
Mislilo bi se, da so redki oni, ki vzamejo nad potrebo. Vendar ni tako. Iz poročila porečkega kreditnega zavoda je razvidno, da se je v času, odkar banku deluje, do konca lanskega leta — tedaj še ne v 2 letih — dovolilo in izplačalo 71. prosilcem Pod-gradskega okraja 44,800 gld. Od tega posojila je izplačala banka za davke, zemljiško odvezo in intabu-liranim upnikom vkup 12.50J gld. Tedaj je prosilcem ostal vendar visok znesek 32,300 gld. Povprek računano, ostalo je vsakemu nad 450 gld. Ako od tega zneska odbijemo za prve troške in za take dolgove, ki niso bili intubuliruni, kateri pa včasih celo ne pridejo do plačila, ako od tega zneska, pravim, odbijemo primerno svoto, ako nadalje pomislimo, da smo povprek računali po 450 gld. na vsacega, da pa je v isti ni ostalo nekaterim po mnogo več i drugim po manje, tedaj lahko sklepamo, da se je mnogo preveč denarja izposodilo. Zalibog, da se ta denar, ki je bil nad potrebo izposojen, ni vselej porabil za nakup živine ali polja ali za zboljšanje zemljišč, nego izginol je včasih, da dolžnik sam ni vedel ni kako ni kedaj.
Načrtal sem v kratkih potezah svoje pomisleke nasproti takim posojilom. Na jednej strani so dobri pogoji, denar je ceno in za dobrega, prav trdnega gospodarja tudi ni nevaren; na drugej strani pa dolgoletno povračanje, slabe razmere našega okra|a, cela vrsta nesreč, katerim se ni moč ubraniti, strogost izterjevanja — vsi ti pomisliki odtehtajo na-merjavano dobroto.
Moja misel je tedaj, da od teh posojil splošno nemamo pričakovati dosti dobrega. Bojim se, da bode
Erodana kmetija za kmetijo. In kaj bo ostajalo nego eraška palica? Izposojevanje pa je doseglo v mi-nolem letu baš v naš^m okraju tako visokost, da je mej 16. sodnijskimi okraji Istre glede števila prosilcev ta okraj drugi. V minolem letu se je oglasilo namreč iz podgradskega okraja 85 posestnikov, ki so zahtevali posojila v skupnem znesku 69,500 gld. Vse te prošnje se niso lani rešile, ker se jih je mnogo oglasilo proti koncu leta. Rešile so se pa letos ali se še bodejo.
Kot posebno zanimivost omenjam, da se Čiči vrlo malo brigajo za talca posojila; nasproti se pa iz nekateilh druzih vasij gospodarji kar zaporedom oglašajo.
Naše razmere so take, da je na vsak način zdatna pomoč zelo potrebna. Okraj naš podpirati bi se moral od več stranij. Vlada stori lahko največ, tudi deželni zastop v mnozih slučajih. Zavezani pa smo tudi sami nase, kajti pravi se: pomagaj si sam i u Bog ti pomore.
Posebno dosti bi koristila cena in nagla posojila v manjših zneskih in za kratek čas. To se bi doseglo z okrajno posojilnico in hranilnico. Ni mi znano, da bi bila v Istri uže ustanovljena kaka kmetska posojilnica. Potrebne pa bi bile osobito v našej deželi, kder se po nekaterih krajih kmetje na posebne načine kar izsesavajo. Večini zato tudi ni znana osnova tacih posojilnic. Dovoljujem si nekoliko o njih spregovoriti.
Najprvo poudarjam, da bi prihajala korist od take posojilnice vsemu okraju. Dobiček, denar bi ostajal doma mej ljudmi. Odpomoglo bi se tako nekoliko pomanjkanju denarja v okraju. Posameznim gospodarjem pa bi bila taka posojilnica še posebna dobrota. Pride nagla potreba, meri s.j kmetu kupiti živinče ali kaj druzega po ugodnej ceni, sila je davke plačati, a on nema denarja. V 3, 4 mesecih bi ga imel, ali prav zdaj ga nema. ko bi inu bil najbolj potreben. Koliko poti ima, koliko zlatega času zgubi, predno pride do denarja. In ako ga dobi, navadno je tako posojilo jalto drugo. Du bi pa imeli posojilnico, prišel bi v naglej potrebi k njej in pripeljal bi seboj enega ali dva poroka, kakor bi pravila zahtevala. In dobil bi brez posebnih težav malo posojilo za nekoliko mesecev z dobrimi pogoji. Dolg ne bi se intabuliral, nego dolžnik bi podpisal samo menjico ali dolžno pismo.
Ustanovitev take posojilnice tudi ni tako težavna, kakor bi se mislilo. Nekoliko zmožnih rodoljubov bi se zbralo, podpisali bi nekoliko deležev z i prvo potrebo in v kratkem bi pripravili vse, da bi se z delovanjem kmalo začelo. Povabili bi potem gospodarje, du bi pristopili. Vsak ud vložiti mora vsaj po 1 delež. Ta bi se lahko nizko določil, recimo na 10 gld. V tem obziru obstoje velike razlike mej posameznimi posojilnicami, ker si vsaka določi visokost deleža tako, kakor baŠ razmere nanesejo. Nekatere imajo deleže po 100 gld., druge po 50. iPosojilnica v Sevnici na Štajerskem celo samo po 5 gld. Ta vloženi delež pa ni zgubljen ali darovan, nego je samo nekako posojen. Kdor ga vplača, ud je posojilnice, delež pa
ostane njegova lastnina in on dobi celo obresti od njega.
Sploh se taki zavodi posebno na Štajerskem lepo razvijajo, zadnja letu tu li na Kranjskem in celo na Koroškem. Zakaj bi tedaj Istrani zaostajali, ko vendar vidimo, kako korist imajo imenovane dežele od posojilnic. Ozrimo se k bratom Čehom in videli bodemo, kaj so uže vse dosegli z njimi. Istranom bi bile posojilnice posebna potreba.
Posojilnica pa ima tudi drugo dobro stran, ona je tudi hranilnica. Ako kdo prola kako živino ali kaj druzegu in denarji ne rabi, škoduje, da mu v škrinji leži. Denar v Škrinji je mrtev. Ako ga pa vloži v hranilnico, ima dobiček od njega. Dobi ga, kadar hoče nazaj in zraven tudi obresti.
Poživljam tedaj v prvej vrsti zvedene rodoljube: zberimo se v o ibor, ustanovimo posojilnico in koristili bodemo našemu brižnemu kmetu. Pomagamo mu, du se postavi na svoje noge, da postane neodvisen, ponosen, sainosvesten. Zaupal bo v svojo moč in ne bo več poslušal in čistil vsacega zapeljivca. On nam bode gotovo hvaležen.
Poslano.*)
Iz tolminskih hribov, 14. junija.
Da se o priložnostih volitev deželnih poslancev sestavljajo volilni odbori, kateri sklice-vajo volilee v shode, da jim ustmeno in tudi o javnih listih priporočajo postaviti narodne andidate, to je zares potrebna navada. Toda to priporočilo mora imeti tudi svoje meje in ne sme jemati volilcera samostalnosti, ako se noče volilcev terorizirati.
če tudi priprost kmet, moram vendar s tužnim srcem konstatirati, da se nam hribovcem tolminskega okraja prav tako gaja, kajti dotični odbor goriSki jc v gorah prav tako ravnal, kakor na Krasu.
Da bi bila pa zmaga gotovejša, iztuhtal si je tudi način, po katerem bi so spodrinol mož, ki ima velik upliv. Očrniti ga jo treba, kar je mogoče, da se le zaželeni namen doseže.
Ako bi se reklo kaj zoper kakega nasprotnika slovenskega naroda, transeat; osebnosti pa niso nikoli dopustljive in če jih javni list piše, dokazuj o s tem le svojo netaktnost in nepolitičnost.
Predzadnja «Soča» ni zadobila toraj posebne časti s tem, da je napolnila svoje predale z grdimi napadi proti g. Devetak-u dosedanjemu deželnemu poslancu in županu tolminskemu in Se celo pri tukajSnih pičlih naročnikih «SoČe» je napravilo to prav slab vtisek, in to tem več, ker je notorično, da g. Devetak kot župan in načelnik cestnega odbora slovensko vraduje, da je od začetka ud tolminske čitalnico in da je nedavno založil tolminsko slovensko zgodovino.
Vse to je nekemu listu dobro znano in posebno bi moral imeti on z neizbrisljivimi črkami zabilježeno, da mu je pred okoli 4 leti g. Devetak v zadnjih zdihljajih prihitel na pomoč s tem, da je se svojim vplivom v Tolminu nad 20 naročnikov nabral.
Grda perfidnost je toraj imenovati g. Devetaka narodnega nasprotnika, kajti onega se smo po svojem dejanji vStevati vsaj mej narodnjake take vrste, kakoršen je nek odvetnik, kandidat za dež. zbor, kateri večinoma le nemSko vraduje.
Ako bi pa bilo dopustljivo in ako bi se hotelo poslužiti vsakoterih sredstev — kakorSne «Soča» v dosego svojega namena vporablja — lehko bi se o nekaterih nasprotnikih celi romani pisali, iz kojih bi se mej drugim tudi razvidelo, da jo marsikatera zibelka na skrivnem tekla in da je tudi kak drug preživel grenke ure, pa je k ljubu temu spoStovan in veljaven možak! (Užo umejete, kaj ne?!)
Namen mojih vrstic ni priporočati dosedanjega poslanca g. Devetaka in nočemo sploh delati zdražeb, ni needinosti, ampak izraziti smo hoteli kot volilci le svojo odkritosrčno mnenje, da se nam kmetom kaj Čndno dozdeva nepolitično postopanje «Soče». Volitve naj bodo svobodne, spodbuja k vdeležitvi jo dopustljiva in potrebna, ta mora imeti pa tudi svoje meje in ako se kdo očivitlno ponuja in vsiluje, pravimo mi kmeti po domačo, da je to «srajci» podobno, posebno pa če so ve, da gre le za letno plačo od 1200 gld. v deželnem odboru!
Nekoliko kmetskih volilcev.
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured.
Izpod Čavna dne 17. junija.
Zadnja Številka goriške »Soče« je objavila kandidate za goriški dež. zbor s podpisom pomnoženi voliini odbor. Naš namen ni, spuščati se v podrobnosti volilnega oklica ; a ne moremo si kaj, da ne bi o tem par besedi spregovorili ; zatorej te, draga »Edinost«, prav uljudno prosimo, objavi te le vrstice,* ker vemo, da naš lokalni list »Soča« vse to, kar ne diši po nekega gospoda okusu, v koš vrže. Evo k stvari: Koj ko se je na Goriškem zvedelo za bodoče deželnozborske volitve, osnoval se je ožji, recte skrivni odbor. — Gospodov odbornikov nočemo imenovati po imenu ; zadosti je, če rečemo, vsi ti gospodje manj ali več vendar so došli iz kmetskoga stanu in tudi žive od truda kmetovalcev. — A dosti gospodov je, ki ne vedri, kako zelje raste na vrtu, kakor je rekel rimski cesar Dioklecijan, in taki gospodje se navadno prav nič no brigajo za želje ljudstva, ampak hočejo delati po svojej volji. Mi prašamo gospode omenjenega odbora: »zakaj se niste pri shodu dnć 7. t. m. ozirali na splošno željo došlih udov k volilnemu shodu ?« (Čo prav ni bil sestavljen iz volilcev). Zakaj sto proglasili mesto enega kandidata, za katerega je bila večina, druzega, za katerega volilci niso bili in niso iz uzrokov, kateri so občno znani ?
Gospod vodja skrivnega odbora je rekel, da tako žele meščani. Ali imajo meščani voliti, ali kmetje iz Goriške okolice ? Gospodov, ki razmere kmetov tako imalo poznajo, ne maramo v dež. hišo ; le to obžalujemo, da nam jo ta manever podrl velik del tako potrebne discipline, kajti nek gospod, ki bi bil voljen v okolici, najbrže propade v velikem posestvu. Nočemo govoriti o drugih netaktnostih, katere so se godilo na škodo sloge. Možje volilci goriškega vol. okraja! dnć 23. t. m. se snidemo na volišči; tam bomo gledali, da mi kmetje popravimo, karso nekateri naši »prijatelj i«(?) pokvarili. Mi hočemo pokazati, da smo uneti za svoj narod. Ali nekaj naj si gospodje za bodoče za-pamtijo, da namreč ni treba ravno samih visokih gospodov, ki imajo uže dosti posla v svojem poklicu, ampak da so sposobni za dež. zbor tudi pošteni in pametni kmetovalci, ki ne morejo Škileti nikamor in da ni treba, da je človek Hog si ga vedi kak učenjak, ako hoče sedeti v dež. zboru. — Poštenih, nesebičnih mož potrebujemo v dež. zboru, ne pa tako visokou-čenih, kateri nam lehko se svojo učenostjo, kakor imamo skušnjo, kako zlo nakopljejo na vrat. — Nočemo ljudi, ki hočejo vedno sedeti na dveh stolih in uživati po več plač nakrat, potem pa prav na široko usta odpirajo za narod, kateri jim je v istini deveta briga. Ako bi ljudstvo čisto videlo, uže zdaj bi zapazilo na nekej zvezdi veliko peg, in morda takih, kakoršnih ni bilo niti na nekej utemnelej zvezdi kraškej.
Kar zadeva volilce v velikem posestvu, trdno se nadejamo, da jim je mogoče brez pritiska ločiti dobro od slabega in da bodo imeli le stvar, a ne osob pred očmi; — neka gospoda pa se je brigala le za osobe, za stvar pa nič ne. Gospoda, na Goriškem ne bode sloge in potrebne discipline, dokler bode merodajna le pristranost in sebičnost. — Tega so se uže prepričali do jasnega nekateri gospodje od volilnega odbora satni.
Voditelji morajo biti pravo zrcalo nesebičnosti, taki voditelji tudi tako hitro ne zabredejo v netaktnosti, katere se pri nas le vedno ponavljajo.
Mi ne bomo kalili sloge; na dan volitve bomo delali na to, da se ne omadeži naša narodna Čast.
To smo rekli, da si operemo svojo vest.
Volilci kmetskih občin izpod Čavna
Podpisani veleposestniki obrnoli so se na g. I* Faganela, da jim javi, ako je res, da noče biti več poslanec, in on jim je poslal ta-lc odgovor:
Na Vaše vprašanje sem primoran javiti, da nisem bil povabljen ne na prvi, ne na drugi
volilni shod v Gorici; tudi nisem nobenemu odboru javil, da ne sprejmem kandidature v dež. zbor. — Nekateri gospodjo so to vest na svojo roko mej svet trosili. — Silil se nisem nikoli in se ne bom, tudi ne bom kandidiral na svojo roko ter rušil discipline ; a toliko sera vendar zaslužil, da se vsaj o meni ne razpolaga brez meno; saj se vendar dosedaj še nisem pregrešil soper svoj narod in kot slovenski poslanec bi bil vondar lehko tudi jaz kako zinol o tako važnih zadevah, kakor so volitve.
J. Faganel.
Osek, 17. junija 1883.
Slede podpisi.
V Rihembergu, 17. junija.
V listu »SoČa« od 15. junija t. 1. štv. 21 čital sem napad na Rihemberške volivce, češ da ti so proti kandidatu gosp. i.)r. Rojic-u, in da namerjavajo voliti nekega županovega prijatelja, ker bi bilo to po volji tudi vladi, jaz pa pravim, da je bolje biti za moža, da je po volji vsega ljudstva, nego da bi bil takšen, kateri ubozoga kineta da nazega sleče.
Jaz sem tudi volilec, pa kaj tacega nisem še slišal, ne od župana, in ne od tovariSev, da bi se bili za enega ali druzega odločili; kaj si misli »Soča«, da smo taki bedaki, da mislimo s 5 glasovi prodreti; zatoraj naj vsak sodi, ali so take predsodbe Sočine poštene; ali niso morda volitve svobodne, ako pa so svobodne, kaj se neki SoČa ob nas drgne, s zaupanjem, da se s tem izmodrimo ?
Mi se s tem niti ne zmodrimo, ker nismo nobenega sklepa storili, naj se z modri tisti, ki je po SoČi pridigoval: dacarjev ne, uradnikov ne, cest. predsednika ne, tudi omahljivega župana ne, zatoraj prosim, naj se tukaj sodi, ali so Sočini kandidatje brez tega madeža?
Andrej Robič.
Velikokrat sem bil uže napaden v listu «Soča», ali nikdar se mi ni zdelo vredno takemu listu in njegovim pisateljem odgovarjati, in tudi sedaj sem hotel vse one neresničnosti in ognjusne napade v št. 21., 22., in 23 zoper mojo osebo voljno potrpeti misleč si, saj me veljavni in odlični gospodje dobro poznajo, naj zasebni list «Soča» čenčuri kar hoče. Ker me pa od mnogih strani veljavni možje Goriške dežele silijo, naj torn ognjusnira napadom vendar uže konec storim, n aznanjam slavnemu občinstvu, da hočem na vse te lažnjive in sramotne napade na mojo osebo v listu «SoČa», v drugem slovenskem listu natanko odgovoriti, in «So-čino» uredništvo k opravičenju pozvati. Ako pa ne bode hotel nobeden slovenskih listov mojih odgovorov sprejeti, spišem jih v posebno brošuro. Da pa uže sedaj naznanjam, da hočem vse točke, katere me toliko pri ljudstvu grdć, obre-kujejo in črnijo, namreč da sem vladen, ki mi očitajo mojo delovanje, mo'e nerednosti, moje življenje, zvijačo, goljufijo, skrivno politiko in še Bog ve česa vsega mi «Soča» očita, na tanko popisati, ali prosim uže sedaj slavno občinstvo, naj mi nikar ne bodo v greh prištevalo, ako v svojih odgovorih odkrijern marsikatero skrivnost zaprtih hiš raznih ljudi.
Odkriti pa hočem slavnemu občinstvu, da jaz nisem še nikdar poslancem kandidiral, in sicer ne pri zadnjej volitvi, pri kojej sem bil prostovoljno od volilcev za dež. poslanca izvoljen, in tudi ne pri letošnjih volitvah in tako tudi nisem kandidiral svojega zeta Josipa Ooriup-a, c. k. svetovalca dež. sodnije v Gorici,
Vso kar je toraj v tem nesramnim brez-značajnera, osobnom listu «Soča» pisano, vse to je gola laž, iu rabi se le za orožje onim pisateljem, da bi namreč zadobili svoj namerja-vani dobičkoijubni cilj.
To za enkrat, za drugo pa prosim potrpenja.
V Tolminu 16. junija 1883.
Josip Dsvetak, župan.
MoČno obžalujem da slav. uredništvu »Soče« ni bilo mogoče objaviti napravljenega odgovor na moje »Poslano« v Št. 46 »Edinosti« in to zavoljo druzega gradiva.
Ob enem pa moram svoje začudenje izraziti, da prav to slavno uredništvo, ki rabi prav rado priloge k svojemu listu, ni tndi zdaj tega storilo, ko bi bilo gotovo na boljem mestu, nego druga pota, ko se je s', uredništvo tega sredstva služilo in to prav ob časih grdih in nesramnih izmišljenih napadov proti inojej osebi. Veseljem sem pričakoval odgovora in vedno sem pripravljen na vsako pobijanje svojega »Poslanega« v »Edinosti« št. 44 v vsakem obziru temeljito in z dokazi replicirati.
Dopisu s Krasa v prav tej št. 24 »Soče« odgovoriti, mislim, bi bilo pod mojo častjo, prosim vas, gospoda, preberite ta »kaos« natančno in gotovo porečete: Bog daj norcem pamet.
Očividno jo, da so to propadlega glavnega agitatorja zadnji izdihljaji, s katerimi upa ta vrtoglavež še v zadnjem trenotku svoj namen doseči.
Ali ubogo revše, za te ne raste zelene trave na Krasu, pojdi raji k svojim sorojakom, mogoče da se tam najde sreča, ker oni so po tvojem lastnem izrazu bolj možati in bolj izobraženi, nego Kraševci.
IConečno ti še povem, da oni v tvojem finem dopisu ironično misleči dobrotnik, ki je št. »Edinost« brezplačno razpošiljal, sem jaz in nobeden drug, in da bodem tudi to št. zdaj tako razpošiljal, ker je potrebno, da se sleparija tudi onim odkrije, ki berejo samo »Sočo« in ne »Edinosti«.
Rajmund MahorčiC.
Prošnjo
za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) so podpisali.
(Konec).
Jos. Terglov, Gosp. Prelc, Jož Prele, Mat. Prelc, Jan. Prelc, Ant. Bubnič, Ant. Betinaz, Ant. Sluga, Fr. Fabi&n, And. Butkovič, Jan. Bolle, Jos. Bratina, Ant. Li-koni, Jos. KariŠ, Greg. Šiškovič, Ant. Oranek, Fran. Von» Sina, Jos. Metlikovič. Ant Gionatto, Jan Taučer, Ant. Svisa, Blaž Mejak, Jan. Podgornik, Val. Zorn, Jož Mo-koviiS, Ant. Prelz, And. Petrovich, Jan. Cernegoj, Ant. Mo-kolus, Joh. Albrecht, Mat. Pollich, V. Miniussi. Dr. Man-diČ, Iv. Zvokelj, Jos. Zvokelj, Jan. Rustja, Lov. Spacapan, BI. Spacapan, Ant. Spacapan, Ant. Bole, Mih. Kravs, Jer. Cukolin, Iv. Škerl, Joz. Kovačič, Ton Bolko, Iv. Ver-con, Dom. Vercon, Fr. Dekleva, Jos. SipuŠ, Ant. Vrabic, Ant. Jug, Iv. Vrabec, Moh Jug. Iv Jug, Pet. Bizjak, Jak Lovko, Jos Cvetnič, Vil. Svegel. Jož. Fratnik, Jož. Šupla, Jak. Rapotic, Fr. Devetak, Jos. Pipan, L. Ščuko, R. Trbola, Ur. Male, Pet. Žebeznik. V. Stepančič, Jos. Sotler, Mi. Rapatic, Iv. Urbančič, Jos Urbančič, Ant. Ščuka, Al. Monfredo, Just. Bastianćič, Fr Pulter, Iv Potrata, Ari. Taučer, Sim. Politscher, Fr. AzliS, Jak Stokel, BI. Kalister, Ant. Kalister, ilv. Valenčič, Aug, Valenčič, Iv. Zupan, Mih Vesel, Iv. Zelen, Ant Artusi, Fr Pristev-Sek, Fr. Kolovič, Ant Krečič, Nik. Bisjak, Ant KreSevič, And. Ferjančič. Fr. Dekleva, Art. Spacapan, Fran Sicor, Mat. Pečarič, Ant. Medvedšček, Fr. Rossmann, Iv. Sabec, Jos. Korber, Pet. Železnik.
S tem je dovrSeno javljenje podpisov prosilcev za slov. ljudske Sole v Trstu. — Dosedaj še ni nobeden preklical svojega podpisa. Ko bi pa kedo še hotel preklicati ga, mora to storiti, v 8 dneh. To vse je odbor »Edinosti« storil le znamenom, da ne bodo mogli naši sovražniki go. voriti, da smo podpise na razne načine lovili, kakor se to tu in tam godi. — A odbor »Edinosti« predobro vć, kaj vse bodo očitali Slovencem v mestnem zboru; prav zat6 pa se je posluži! javne poti »edikta«, da sc bodo mogli naši slovenski poslanci v zboru na to sklicevati. Odbor Edinosti ne odjenja, poskusi vse postavne poti in ne bode miroval, dokler se Slovencem v Trstu ne zgodi pravica.
Dražbe.
F Tolminu, posestvo Andreja Sturm iz Vojske, cena gold. 2361, dne 26. junija, 26 uliju in 27 avgusta. — V Kanalu, posestvo And Kraščik Iz BoŠkari, cena Rold. 4-428 dne 21 julija, 18 avgusta iu 21 septembra. — V Aj-dovS&ini, posestvo Lavoslava Pinjavic iz Baluj, cena gld. 2769, dna 13. julija. 13. avgusta in 13. septembra. - V Tominu, posestvo Ivana Soudat iz Kamina; cena gold. 160, dne 28 junija, 28 julija in 30 avgusta — V Tolminu posestvo Iurija Rutar iz Idria-BaČa, cena gold. 4699, dne 25. junija, 26. julija in 27, avgusta.
Sedanja prodaja Mlovei>«klh knjig v
To rs tu* Preteklo je uže šestdeset ttt, od kar po-grćšajo tukajšnji Slovenci rćino prodajo slovenskih knjig v tem mestu. Prodajal jih je poprej nćk Ljubljančan »in via della muda vecchia«, nedaleč od je-zuitarske cćrkve. Pa tam jih je naš domorodec J. G. V. kot ubog fantič večkrat zdihovaje gledal in ob enem po nekakem prav omedleval, k6r bi sijih rad naku-paval, pa neje mogel zavolj — pomankjunja potrebnih pripomočkov. Zdaj jih prodaja na borsnem tdrgu g. Rafaelli, Tčržačan, dober in živ Slovenec, nćkedanji cćrkovnik ali po nemškem tako imćnovani umeznar« sv. Antona v Tžrstu, prav po ni\ki ceni. Slovenci I sćgajte pridno in marljivo po njih, da se i njih pomočjo omikate, kakor grč in se spodobil	G.
V Istri bi se dalo uže kaj napraviti ta naš narod in proti Irredenti; toda trebalo bi tukaj tako ravnati, kakor v Dalmaciji. Zakaj je tam druga mera nego pri nas ?
36 Gorenjskega 17. junija.
Po pravici je nekdo grajal poštne urade, ki so ▼ mestih na boljšem, nego na deželi. Tukaj je posebno ta napaka pri poŠti ▼ nekaterih krajih, da se poštne nakaznice po 8—IS dni ne izplačajo, in če kateri nevoljo pokaže, pokaže poštar opazko na nakaznici, da bo plačal, kadar bo z denarjem založen i da prejemnik mora čakati. To je trgovcem in obrtnikom jako škodljivo, da morajo toliko Časa čakati denarja, kateri mnogokrat v svojih opravkih neobhodno potrebujejo. Zdrzevam se toraj si. poštno vodstvo vprašati, ali je določen kak obrok, do katerega se poštne nakaznice morajo izplačati, in ali so poŠte dolžne, takoj po došlej nakaznici, ako nemajo denarja, poskrbeti, kar treba, da se jim pošlje? Ako temu ni tako, potem so nakaznice iluzorične in poštarjem so odprte duri in vrata, da izplačevanje zadržujejo in vzlasti tacim obrtnikom in trgovcem, kateri jim delajo konkurenco. To je prevažna stvar, da bi se moglo o njej molčati.
Metlika, 18. junija.
12. t. m. se je vrfiila v Novem mestu volitev, b katerej so volilci iz Metlike priSli ter enoglasno volili gosp. prof. Frana Šukljeta, akopram ga ni centralni volilni odbor za kandidata postavil.
Gosp. Fran Suklje je uslišal našo in volilcev iz Črnomlja, Krškega in iz Novega mesta prošnjo, da je zopet prevzel kaudituro, ko se je bil enkrat uže zahvalil.
Po rodu Dolenjec, vidi in čuti, kako je dolenjska stran zanemarjena, da nema železnice, da nema nič pravih cest, po katerih bi mogli Dolenjci svoja izvrstna vina odpeljavati ter razprodajati.
Da bode Železnica, da bode cesta, zagotovil je nam naš poslanec z vso svojo silo na to delati in mi njega volilci imamo v njega zaupanje, da bode v deželnem zboru možato zastopal nas Dolenjce, da razodene naše ielje.
Dolenska stran je bila tudi hudo od Turčina te-
I »ena, večkrat opustošena, večkrat je tudi kužna bo-ezen razgrajala, vsled česa smo zaostali; nobeden se ni brigal za nas. Celo ljubljanska hranilnica ni nam hotela nobene pomoči dati, za tnrej so uže obresti bili pri nas prav visoki, nezaslišani.
To stvar se nekateri rodoljubi za pogubno smatrali ter so sklenoli, da se otmemo pogube, da nam je treba, da 3e sami na noge postavimo, tn res I Ni bila to 1q domišlija, nego resnobno delo. Pravila smo napravili in visokej vladi predložili ter smo si postavili 1. dolenjsko posojilno društvo z neomejenim poroštvom, katero, hvala vodstvu in nadzorništvu, prav lepo napreduje.
Vsa okolica je z veseljem pozdravila vstanovitev tako koristnega društva, le tukaŠnja dva kričač narodnjaka sta bila proti ustanovitvi posojilnice in sicer iz uzroka, da ne bodeta mogla svojega denarja proti visokim obrestim razposojevati.
Eden takšnih kričač narodnjakov je bil tudi poslanec, ali nikoli se ni brigal za Dolenjca.
Pri našej sodniji se je začelo siovensko urado-vati, slava dotičnim gosp. uradnikom.
15. t. m. je bil hud naliv, pa kakor se govori, rszsajala je toča pa fari zemeljski, SemiČko černo-meljškej ter uničila upanje ubozega kmeta, drugače obeča nam polje obilnega sadu. 18 t. 1. je predaval gosp. popotni učitelj Kramer o živinoreji in poljedelstvu splob. SluŠalcev se je bilo zbralo prav veliko.
Dei nam zdaj nadleguje, da nemoremo krme sufiitl.
Iz Radovic pri Metliki, 17. junija.
Draga »Edinost«, sprejmi mi ta prvi dopis iz te borne, po naravi pa jako prijazne vasice, koja stoji na levem bregu Kolpe. Na desnem bregu jo pozdravlja hrvaška vas Bubnjarce; toraj ima veliko dotiko z našimi brati Hrvati, kateri so jej naj bližji sosedje. Mej tema vasema je v Kolpi ujel brodar M. J. nad 80 funtov teškega in do 7. črevljev dolgega, jako okusnega soma.
Prav ta volk naših sladkih voda se je u2e lansko leto boril s tem sovražnikom, kateremu je bil veliko rano z ostmi v hrbet zacepil.
Brodar pravi, da se mora neki drugi še veliko večji nahajati, ker ob Času velike vode se baca okoli broda in čolna, ter do 5 ali 6 litrov vode v čoln bacne. Pred dvema letoma je baje brodar bil Še veliko večjega soma ujel.
Da toliko rast dosego, to je jasno, ker reka Kolpa je na mestih jako globoka in se sem in tja nahajajo votli otočki i bregovi.
Od srede tega tedna je pri nas večinoma deževno; 15 t. m. je bil silen liv. Večera so še zmeraj mrzla; a letina hvala Bogu pri vsem tem dobro kaže. Z Bogom, drugikrat več. P. S. SpisavŠi ta list, sem zvedel po zanesljivih osebah, da je toča jako pustošila po Se-mičkej župniji in tudi po drugih krajih okoli Črnomlja; takojestrn pomlatila, da bode moral ubogi kme-tič ostanek kositi. Začetek je grozen, oj ubogi, kmetičl
Domače in razne vesti.
Tržaško novosti. Novo ital. drultvo, »Unione di Ginnastica« je slavilo v nedeljo blagoslovenje svoje društvene zastave ▼ gledišču »Politeama«. To blagoslovenje se je vršilo brez blagoslova. — Deputacije so došle iz Trenta in Gorice, pa od vsake strani le par ljudi. — Slavnosti govor je govoril odvetnik Ve-nezian, ploska je bilo dosti; a vse ceremonije se je vdeležilo par tisoč ljudi. — Demonstracij ni bilo posebnih in stvar se je izvršila nenavadno tiho.
Tržalko starelinstvo, katero tako rado na srce
Jtritiska naše okoličane, želi jim gotovo vse dobro, n ker je temu tako, skrbi tudi za napredek v oko-
lici ; k*r pa ono smatra Talmud za najboljšo podlago napredku, Želi napraviti iz okoličanov same »Mojzese«. »Mojzesu« pa ni treba cerkve, ampak sinagoge; prav za to, pa je starešinstvo odbilo pred nekaterimi tedni Križanom donesek za popravo kat. cerkve. Te dni pa ie nameBtništvo povabilo tržaško občino, naj določi kak donesek za zvišanje zvonika v Ka-tinarl, a mestno starešinstvo je odgovorilo, da tega ne more priporočati mestnem zboru, ker bi bil donesek za zvonik nepotreben izdatek. — Prašajte za »sinagogo«, pa bo šlo/
Mutni zbor bode imel jutre sejo, pa prošnje za slovenske šole ne bo še na dnevnem redu.
TrŠalki listi lahonske buže, naj uie bodo »Šalo-barda«, »Alba«, »Piccolo« in enaka mala golazen, ali naj bodo »L' Indipendente« in »Cittadino«, vsi so se iz nas Slovencev »hoteli« norca delati zarad tabora v Brezovici in pa zarad prošnje za slovenske Šole v Trstu, vsi so nas hoteli smešiti, — a ta smeh je podoben smehu takozvanega koroškega »kretina«. Pra-šali boste zakaj? Pojdite malo po urtdništvah teh listov in poprašajte na priliko urednike listov, kaj so Skandinavci, pa Vam ne bodo znali povedati. Pisec teb vrst je nedavno rekel enemu teh urednikov, da so Skandinavci Slovani; pa verjel je. — Sopet drug tak literat je poprašal nekega Slovenca, je-li imajo Rusi uže kaj literature. Slovenec ga na to vpraša, če Še ni čisto nič slišal o Turgenjevu. »Da, čital sem uie romane Turgenjeva«, odgovoril je, »a Turgenjev je Francoz, saj le francosko piše«. Kaj morete potem pričakovati od takih ljudij ? Vse to časo-pišje je manj ali več »pojudeno«, in takej štampi ni za resnico ni širenje vednosti, ampak le za takozvane »pikantnosti« — za škandal. — Kedor je bolj zmožen za škandal, ta je boljši urednik. —
Ni treba torej, da bi tacega sovražnika resno pobijali; želeti mu moramo temveč, da napreduje na začetem potu in kazen ne izostane.
Zaplenili so v soboto in nedeljo vse polno listov. »L'Indipendente«, »Cittadino«, »Alba«, »Alabarda« itd. —, vsi ti so na-se obrnoli pozornost državnega pravdništva; a tudi »Naša Sloga« in »Soča« ste bili zaplenjeni.
V nedeljo je predsednica zoofilnega društva, plemenita gospa Burton grofinja Arundel, soproga angleškega generalnega konzula, delila v Villa Horst-man premije onim izvoščkom, ki človeško in plemenito ravnajo s živalijo. Zbora so se vdeležile najod-ličnejše osobe v Trstu, mnogi visoki častniki angleške eskadre in celo poverjenik zoofilnega društva iz Londona. Grofinja je odprla slavnost u primernim nagovorom, v katerem je konstatirala, da je društvo uže dosti koristilo, ker se sploh opazuje boljše ravnanje s živino. — Konečno je sama delila premije, in sicer je dobilo 10 izvoščkov po 15 gld., 10 po 12 gold. 10 karetarjev, samih okoličanov, po 10 gld., 4 vozniki težih voz so dobili po 12 gld. in 26 drugih izvoščkov in sploh voznikov je bilo pohvaljenih. Mej obdarovanci so bili skoraj sami Slovenci, kateri imajo sploh v Trstu konjarstvo v rokah. Mi ne moremo drugače, nego pohvatiti plemenitega delovanja blage grofinje.
Angleika flota zdaj v Trstu na se obrača največo pozornost. — Sinoči je bil na čast angleškim gostom velikanski ples pri poveljniku mornarice v Trstu, kontreadmiralu Bauer de Budahegy; denes pa bode na čast Angležem velik obed v gradu »Mira-mare«, na katerega je povabil namestnik Bkoro vse Tržaške odličnjake.
Denes pride tudi vsa avstrijska eskadra (5 ladij) v našo luko. Kedor hoče torej podučiti se kaj o mornarici, zdaj je ugoden čas.
Italijansko učiteljišče v Trstu. Znano je, da je tržaški občinski svet v seji 8. februarja t. 1. sklenol, naj se v Trstu ustanovi italijansko učiteljišče, ker je ono v Kopru še premalo napoje no z italijanskim duhom i zato Trstu ne ugaja. Tega učiteljišča pa naučno ministerstvo ni dovolilo in zato je mestno starešinstvo sklenolo, nauČnega ministra vprašati, iz katerih uzrokov ni dal dovoljenja.
Umrla sta v nedeljo zvečer tukaj preč. gosp. Fran Bernardi, kanonik kapitlja v Piranu, in g. Avgust JbmMic.konservator muzeja «Revoltel)a«, in najod-iičuejši slikar v Trstu. Zaduji je bil rodom Slovenec, doma iz Grudiškute na Goriškem, pa se je bil poita-lijanil. V Trstu se nahaja mnogo njegovih izvrstnih umotvorov,
& gosp. Edvard Grosman, bjvši kaplan v Trebčah, umrl je 16. t. m. po dolgem bolehanju v Černemvrhu v Istri. R. i. p.
Za malo seminigče v Trstu se je nabralo v mesecu maju 951 gld. 11 kr.
Procesija prt sv« Ivanu« Pišejo nam iz Verdele: Prihodnjo nedeljo bode pri sv, Ivanu v Verdeli navadna slovesua procesija, katera je gotovo najlepša v okolici. — Letos pa bode ta procesija še
f»osebno sijajna, ker se je vdeležć veterani z godbo n nekatera druga društva. Svetoivanci pa hi še posebno želeli, da bi tudi nSokol« poslal nekoliko udov v popolnej opravi, da bi napravili špalir na krajih baldakina in želeti bi bilo, da se vdeleži procesije tudi delalsko podporno društvo ed svojo prekrasno zastavo. Procesija se začne uže ob 7. uri zjutraj. V saboto, na vigiljo sv. Ivana, patrona stare verdefjske cerkvice, bode ob 8. uri zjutraj peta sv, maša v ome-njenej znamenitej cerkvici. — Petje pri maši pred procesijo bode izborno; pela bode tudi Riceievo »Ave Marijo« izvrstna pevkinja gospodičina Mestre. Da bodo si. gostje, katerih bode gotovo prav mnogo, dobro postreženl po dovršenej božjej službi, zato bodo skrbeli znani svetoivanski krčmarji.
Policijsko. Čevljar, Ivan V., je v nekej pivarni v starem mestu cel večer pil, potem pa ubežal brez plačati. Policija ga je zaprla.
Nek zidar je vkradel nekemu mornarju mnogo obleke; policija ga je zasledila in zaprla. Zaprla je
tndi več pijancev in vlačug zarad razsajanja in nemoralnega vedenja na ulici. —
Odkar so Angleži tukaj, imajo vlačuge pravi somenj v Trstu.
Izpred sodnftje. 18. t. m. je obsodila kazenska sodnija 27 letnega fakina Antona Hvalica na 10 mesecev ječe, ker je prav tisti dan, ko je prišel iz ječe, v katerej je sedel uže nad 1 leto, od samega veselja tako razsajal po javnem vrtu, da je prišel v tepe z ne le z drugimi ljudmi, temuč tudi s policijo samo. — Isti dan je bila obsojena tudi dekla Reza Komac iz Soče na Tolminskem na 6 tednov zapora, ker je gospodarjem ukradla plašč in krilo. — Obsodila je sodnija tudi prodajalko Ano MarkiČ zarad sleparskega tehtanja na 7 dni zapora; prav tako je obsodila Jožefa Stok-a na dve leti, Martina Srebota na 3 leta in Andreja Strajn-a na tri mesece teške ječe, ker so po Trstu izvršili več sleparij. — Naši čitatelji gotovo še niso pozabili onega poboja mej peki, pri katerem sta bila dva močno ranjena; vsled tega poboja je bil obsojen 21 letni fakin Ivan Minelič iz Kopra na 4 mesece in 24 letni pek Peter Hosičevič, rodoma iz Kamnika, na 10 tednov ječe.
Nova mitnica G. k. deželno namestništvo je po dogovoru z goriškim deželnim odborom in finančnim vodstvom dovolilo „novo zasebno mitnico pri Lokvi na okrajnej cesti Skoflje-Lokva-Bazovica od 1. julija t. 1. počenši za pet let. Plačevalo se bode od vprtžene živine po 4 kr„ od nevprežene teške živine 2 kr. in od gonjene drobnice po 1 kr.
Iz Tolmina nam porečaja, da je tamošno prebivalstvo tako razkačeno zarad napadov na Tol-mince v »Soči«, da so sklicali dne 18. t. m. občna zbora čitalnice in rokodelskega bralnega društva v Tolminu, in da 8ta oba ta zbora soglasno sklenola, da obe društvi nečete več tega lista v svojih prostorih.
Volitve V Dalmaciji- Iz privatnega pisma lz Dalmacije povzemamo, da je bil volilni boj v Dalmaciji strašno hud; stranke so bile tako razjarjene, da bi človek bil lehko mislil, da se pripravljamo v Dalmaciji na kako rabuko. — Avtonomaši, to so Srbi in Italijani, ki nočejo nič znati za zvezo s Hrvatsko, ti ljudje so kar besneli; trosili so denar in posluževali se vseh raznih, celo prepovedanih sredstev, da bi le ljudstvo oslepili. Ali pri vsem tem je narodna hrvatska stranka spravila v deželni zbor 24 svojih, mej tem, ko so avtonomaši spravili svojih le 17. — Gotovo zdaj Dalmacija dobi tudi dež. glavarja hrvatske stranke, ker to vendar ne gre, da bi ga vlada vzela izmej manjšine. — Hrvatska stranka se je po zadqjej volitvi dobro okrepčala in je sploh
Eridobila si mnogo terena v vsakem obziru. La-oni pa so skoraj popolnoma zginoli, ker ni kdo ne bi se jih niti ne spominjal, da jih niso vzeli bratje (?) Srbi pod svoje krilo, da ž njimi lastne brate plašijo.
—	O ubogo Slovanstvo 1 Kedaj vendar uže neba izdajstvo mej brati? — Skoraj gotovo se sproži v novem deželnem zboru dalmatinskem tudi vprašanje združenja Dalmacije z materjo zemljo Hrvatsko.
—	To bode jadilo Srbe, pa bi jih ne smelo, ako bi bili pravi patrijoti in pravi Slovani, a ne le verski fanatici. — Čas ie poštenjak, in tudi to rano na slo« vanskem telu izleči Čas, Nenaravna zveza Srbov z lahoni nema ne moralne, pa niti praktične podlage; zato pa upamo, da se ščasoma v nič razkadf.
•»Narodne biblioteke** (založnik J. Krajec v Novem mettu) je izišel 4. snopič. Obsega zanimljivo povest: «V gorskem zakotju*, spisal Ant. Koder, in velja 15 kr.
SČč. gg. članom naznanja podpisani, da priredi društvo v nedeljo 27. junija Izlet
V Prosek. Odhod iz Trsta toHo ob 2'/, uri, iz Prošeka ob 9 uri. Zbirališče pri Judtmanu, via Goroneo Štev. 23. Priti je v popolnej sokolskej opravi. Za mnogobrojno vdeležitev uljudno prosi:
Oberdankov kočljaž, Sabadini, postavljen pred porotno sodbo v Inomostu, bil je zadnjo saboto k smrti obsojen, ker so porotniki z devetimi proti trem glasovom izrekli, da je krrv velike izdaje.
Oatanki bana Jelaćlča, ki je pokopan v Novem dvoru, imajo se z veliko slovesnostjo prepeljati v Zagreb. Biskup Strossmajer se povabi, da se vdeleži te slovesnosti.
Nesreče. V Sunderlandu na Angleškem se je 16. t. m. pripetila grozopolna nesreča. V gledališči Vic-toria je bila predstava za otroke. Igralec Fay je začel v partere metati igrače mej otroke, vslea tega so oni, ki so bili na galeriji, in bilo jih je 1500, leteli v partere, a spodaj so se vrata zalopnola, prvi otroci so od pritiska od zgornjih stopnic popadali na tla, drugi nanje, in bilo je 190 zmečkanih, nad 200 pa hudo poškodovanih. — Neizmerna žalost vlada po vsem mestu, več mater je zblaznelo, ker so zgubile svoje otroke. — V Varšavi je 12. t. m. po noči pogorel del velicega gledališča. Druge nesreče se pri tem niso pripetile. Skoda znaša sto tisoč rubljev.
Električna osvečava v cerkvah. V Rimu se raz-svetle v malo dneh vse cerkve z električno lučjo. Bratje Moleschott so prevzeli dotična dela.
Kolera V Indiji- Telegrami iz Bombaja in Kalkute poročajo, da je v tamošnjih krajih vstala huda kolera, in da vsak dan več tisoč ljudi umre. Strah je velik, posebno v trgovinskih krogih, ker bolezen trgovini gotovo Škoduje.
Zakon o pravem času. V državi Novi Jork se je postavodajstvu predložil ta le zakon: Kdor malo-letnej osobi, ki nema še 16 let, proda, posodi ali daruje roman poltne ali nesmiselne vsebine, i ni poprej dobil pismenega dovoljenja od roditeljev ali varuha maloletnega, zakrivi se prestopka ter se kaznuje s zaporom ali globo do 50 dolarjev. — Tak zakon bi tudi drugod ne Škodoval.
Miroslav Vil bar.
Iz Planin« 16. junija.
•In to ime hočem toliko časa pisati in ponavljati, da boae večnemu spominu ohranjeno — v »lavo in ponos vsej Slovenskej ; posebno pa Notranjske] 1
Minolo je deset mesecev, kar sera se drznol ne-izbrisljivo ime blažena velezasluinega domoljuba pozabljivosti oteti. Vtisek, kojega so moje besede precej istikrat učmole, bil je na videz, a tudi besedo ,jako ugodni — in mnogim je bila resna stvar prav po volji,
Zagotovilo se mi je na več krajih z možato besedo: »Miroslavu Vilharju« napravimo »spomensko ploščo« ! Napravimo o tej priliki slavnost! Pride mnogo pevcev 1 Ogromno število njegovih čestilcev 1 V časniku se je čitalo, da v kratkem Času spiše znan pisatelj «Miroslava Vilharja» obširni in natanjčni »ži-venjepi*« in se skoraj njegov »spomenik« dogotovi 1
Zal 1 besede so bile in le prazne besede —; dejanj ni; zagotovljeno se ni storilo. Jas o pripričanju veljave rai danih besed in zagotovil naznanoval sem, kder koli le ho lil: v pričetku meseca maja izpolnejo zavedni Slovenci svoj stari in sveti dolg; vzidajo mu na njega rojstnem domu »spomensko ploščo*. Nagovarjal sem tudi po svojej slabej moči več odličnih narodnjakov, da istikrat našo krasno dolino z svojim pohodom blagovoljno počaste, kar mi je v istini tudi mnogo od njih zagotovilo.
A zaman 1 Vsak mesec posebe sem vprašal, silil, prosil: kaj bode in kdaj bode?! — Je lenkrat je bil uzrok odlašanja ta, drugikrat zopet isti in jednaki — in sedaj jih je menda toliko, da je vse po polnem na neumorno dejanskega, našemu narodu obilo požrto-valnega sina pozabilo!? Istinito — nehvaležno!
Jeseni na priliko je bilo še «prezgodaj» in istikrat namerovana postojnska slavnost na potu. Spomladi, v lepem vremenu menda še vedno »prezgodaj«?! In tako lepa prilika je bila prav pričetkotn meseca maja. Niti jedna znana slavnost posebno na Notranj-skej ni temu ovirala.— Sedaj menda so bile uzrok volitve; potem pride 600 Jetna slavnost v Ljubljani, ni tedaj več »prezgodaj*. Nadalje nastopijo hujši soinčni žarki in bode »prevroče* I Nastopi deževno vreme in bode »premokro» — in slednjič do zime vsa stvar »pomrzne.* Zdaj zapade «neg in pokrije vse z oiejo »pozabljivosti«. In tako smo pošteno jedno leto dalje »Miroslavu Vilbarju» svojo nebvalež-nost dokazali, ter pri nas le vedno čakamo ter čakamo !
Mej tem so se drugod brez vseh zaprek dogotovile shivnosti, besede, »veselice« —, in prav v ljubav nekojim takih je moral naš »Miroslav Vilhar* še dalje v miru in pozabljivosti počivati. Ako ide ta pot naprej, njega rojstni dom pre| se razruši, Iprej postane cela Planina — razvalina, nego se nehvaležni slovenski »izobraženi» svet predrami. Na ta (in se uči narod Bpati ne pa k zavednosti buditi, a to ni prav in ne sme nikakor biti 1
Je li v istini taka umetnost, požrtovalnost ali uže nemogočnost, kaj jednacega učiniti ? Vsaj ni treba druzega nego »odločnosti))! in odbora nekojih neomah-ljivih mož, a doseženo je. Nabero se novci, to se ve, da je treba pri tej stvari kaj več govoriti, včasih se tudi kaj pokloniti, drugih značajnih narodnjakov in prijateljev naroda pomoči prositi —, in kaj se hoče, za jednako stvar je to tudi sveta dolžnost vsakega, koji noče imena zvestega narodnjaka skruniti. Odboru pa tako ne bode treba plošče sekati niti vzidati. Ali ie tako pomankanje na možakih, da bi se ne mogli v to svrho urno in brez premisleka zjediniti ? / Obče delalni, vrli domoljubje so tudi svojo pomoč zagotovili. Tedaj na delo!
Ni treba cele vrste odbornikov in predsednikov, da skoraj drug druzega ne poznajo. SkuSuja uči, da v odboru delajo največkrat samo 2—3 moči, drugi se pa »šopirijo.« Kaj morajo biti prav iste baže, koje so navadno na »pisanih* papirjih vseh barv, kakor »narodni piruhi» — tiskani, a se tako obsojeni na solnci peko in v dežju per6 na tem častnem mestu? Dostikrat ne vedo, kako jih je čast doletela, da se mej narodne »apostole« prištevajo. Pridejo mej nje celo taki, koji preradi »narodni dobiček« spravijo; vsako še tako majhno pičico za narodno stvar računijo —, in ne verujem, da ne bi jednakim morali še njih »narodni podpis» primerno odŠkodovati. Prav blizo se lahko izve kaj se je godilo in se godi pri marsikaterih narodnih spodbujah in druzih zadevah. Najveći kri-čači in bahači se za narod kaj malo brigajo —, in ako za narodno stvar podare iz lastnega žepa kak «desetak<>, ni to jeden istih iz papirja, koji se spreminja v višnjevo, — da še celo srebrn je, — toda vtisnena je v sredi orla brez vsega imena «10», koja ima v vsakdajnem živenju svoj pomen — a le za borih «10 krajcarjev«. Tudi mej številko jedno in ničlo je velikansk razloček I
(Konec prihodnjič).
Poslano.
Loterija Tržaške ražatave«
Akoprem je uže davno minol obrok za naznanje-nje in »zdignjenje dobitkov te loterije, pri vsem tem se še enkrat opomiijijo lastniki razstavnih sreček, katere je po sreči zadel kak dobitek, da pridejo po i iz dobre hise. vdobljene stvari najdulja
do 30. junija 1883 po katerem dnevu a« ne bode več oziralo na nobeno naznanilo in se bode dotične dobitke smatralo kot zapuščene.
Trst, 11. junija 1883 (1—3)	Izvrševalni odbor tržaške razstave.
Za prodaj al ni o o raznega blasa, jestvin obleke itd. v Ajdovščini išče podpieani
pripravnega dečka
3-3
An gel j Casagrande,
trgovec v Ajdovščini.
Borsno poročilo.
Malo posla, tendenca za mlabovost,	kurzi so za malenkost postali niži.
Dunajska borsa
dne 19. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 50 ki
Enotni drž. dolg v srebru .... 79	» —
Zlata renta..........99	»15
5'/. avst. renta........93	»50
Delnice narodne banke..... 837	» —
Kreditne delnice........ 304	* 40
London 10 lir sterlin......120	» —
Napoleon...........9	»50
C. kr. cekini.........5	» 67
100 državnih mark.......58 » 45
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Trgovina A. Casagrande
v Ajdovščini.
Podpisani naznanja, da s I. julijem i I. zopet odpre svojo prodajalnioo z meS.mim blagom in se priporoča si. občinstvu kot stara znana firma.
Podpisanega skrb bode, da občinstvu postreže točno in po najnižjih cenah.
3—1
Ajdovliina, 18.^ulija 1883.
ngelj Casagrande.
Razpis tajniške službe.
Podpisana nadžupanija razpisuje s tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 450 fOP. in 50 fOP. za kurjavo in uradniisko pripravo.
Zahteva se v prvi vrsti popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisanju poleg tega po mogočosti italjanskega in nemškega.
Razpis traja do 10. julija t. 1. Nadlupanija Dolina pri Trstu dne 7. junija 1883. 3—3	Nadžupan:
Lampe,
Naznanilo.
V nedeljo 24. t. m. bod« v Devinu navadni veliki somenj sv. Ivana. Županija Davin 13. junija 1883.	2—2
Naznanilo.
Odslej morejo udje delalskega podpornega društva prejemati potrebna zdravilu tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47,
katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Mandić. Ta lekarna, v katerej se govori ludi slovensko, ima tu li vsakovrstne loke za živino
za krave, voli, prešiČe, konje itd.	10—9
The Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dolu se
Originalni
Singer-je? šivalni stroj,
" in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pe« let* poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača M o del I o
Sivanke za Singer jeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13—10)
LA FILIALE
(loli a
Cambio
BANCA UNION
TRIESTE s' oceupt di tutte le operaiionl di Banoa • dl valute.
a) Accetta versamenti in conto eorrente:
Abbuonando 1'interesne annuo per Banconote 37« °/» con preavviso dl 5 giorni	n
4»» » »12»	{%
37. » » • » 20 «	m
47« » a sel mesi figso	q
per Napoleoni	q
3'U % con preavviso di 20 giorni	X
3 Vi » » » « 40	g
3'14 » » » »3 mesi	q
4»» »»6»	m
Godranno dell'interesse avmentato le lettere in ciroolazione SS con 6 giorni di preavtiso dal 6 novembre a. c. auelle con II giorni H dal 13 giorni e quelle con 94 giorni dal S5 novembre a. c.	O
liv ĐANCO GIRO	o
abbuonando II 3°/e interesse annuo sino qualunque Q somma ; prelevazioni slno a fiorini 20.000 a vista verso O chtkjue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. O — Oonferma dei versamenti in appooito libretto. Q
ContoKf(ia per tutti i versamenti fatti a qual-asi ora d'ufficlo la raluta del medesimo giorno. Asaumo pel proprl correntlsl
V incasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia foro assegni per gueste nI Ume piazte ed accorda loro le far.olta di domlolllare ejfetti presno la sua cassa lraneo d'ogrni speea per essl.
b; S'incarica delV acguisto e della vendita di effettl pubblici, valute edivise, nonchd deli' incasso d'as-segni, cambiali e coupons, verso 7,•/„ di proviggione. accorda ai tuoi commitlenti la facolta di devositare effetti di qvalsiasi specie e ne cura gratis l'incasso aei coupons alla scadenta.	39
La Filiale della Banca Ugion
Sezlone Merel) s'incarica delP acquisto 'e dellavendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
b)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto In naravno idravilo je prava do-brodejna pomet! in ni treba mnogih besedi, da a« dokaže njihova fiudovita moB. £e se le rabijo nekoliko dni, olujno in prelenrjo pnv kmalu najtrdo-vrhtniie lalodCne bolesti. Prav izvrstno vstresajo soner bemorojde, prrti boleznim na jetrih in na vranici, proti Sreveioim bolesnim in proti glistam, pri ienskih mleSnib nadl*f nostih, »oper beli tok, boijast, zoper sroopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolesni, ampak nas obvarujejo tudi pred vt<ako boleznijo. 10-4 Prodrejo ae v vsen glavnih lekarnicah na svetu ; sa aaroCoo in poNi-Uaive pa edino v le tirnici Orislo/oltUi v Gorici, v Trii u v lekarni C. Zunttti i O. B. Rovit in O. B. Forabotchi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih potnilkov, s katerimi so zavolj lelje po dobiSku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene mofti in vrednosti.
varne proti ognju in tatvini Wiese et Gomp.y fabrika denarnic. IDUNAJ. — BUDAPEST. - PRAHA. Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse St. 25. Fabrika: Dunaj, II., Pappenhelmgasse St. 58.12—1
Prva kranjska
Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj)
na paro gon sč stroji
O. IPioooli-a.,
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti.
___ Salicilni hlebčki proti kataru ^^^t S
pijo sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno sredstvo proti Diphteriti«. Skatlja 20 kr
Sladcice iz gunic Proti kašlJu in hripavosti. v »kitljah 10 kr.
^llftfl^inA 1-7 clfulnpo-l	iz najčistejšega sladnega izleSka. lehko prebavljive, redivne,
alaUilCpa IAICIjIVCI ustavljajoče kašelj, namocilne in uničujoče sluz, proti kašlju,
hripavosti, in bolesti na pljučih, ▼ prsih in v vratu. V škatljah 10 kr.
Hlfkh^bl 17 DtfoformunTO Vzdržujejo redno prebavljenje, pospeSujejo tek in so gotov pri-lilCUUM \Ma I llCll^I llIUHAa* pomoček proti slabosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogib-
ljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr.
lil«ih?U'i i»f Cnnlnninn Vsak hlebček zadržuje 0.05 Santonine. Edino in naiboljSe sredBtvo proti niCUUKI 1L Odinuillllt. glistami za otroke in odraščene. I ikstlja 10kr,; 100 hlebčkov 70 kr., 1000 hltbčkov gld. 6.50.
HloK^Ll i7 cnrlp Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo UltUtM \L SUUC. preobilne kisline prebavljavnih organov. I Skatlja 10 kr.
Hlebčki iz tamarindc 2o^etrid'topilno in p°scbno p°leti žcj° 8ascče zdravilo, skmtijioa po
Razprodajalci dobć odbitek (rabat). ^-a. Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20-6
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu