mmmamm
DELOVNE LJUDI OSREDNJE TOVA BOMO POČASTILI
Celje - skladišče D-Per
III 5/1979
19890843 4

, ;.Po
Nr L
p' ime °dP’>tov*l N"«lin
°mrl
p0rn‘4£ifZ
r *	
NA -UM	g*
[Čanje bo
laja ob 10. uri dòpoldne ^Smiglovi zidanic id Grajsko vasjo.
COBISS ®
Leto H Številka 4 April 1979
Po krajšem kulturnem programu, v katerem bodo nastopili pevski zbori in godba na pihala, se bo v tem idiličnem kotičku sredi zelenja razvila družabna prireditev. Prireditelji so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Pripravljalni odbor.
J
—MMfiiallia—
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan. Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421— 1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
J
Prvi maj — naš praznik
Spet slavimo 1. maj — praznik dela. Jugoslovanski in slovenski delavci smo ponosni, da smo se že zelo zgodaj solidarno vključili v mednarodno delavsko gibanje, v boj za pravice delavskega razreda. V številnih stavkah rudarjev, železničarjev in drugih delovnih ljudi se je tudi pri nas zrcalila odločnost in solidarnost v boju za pravice delavcev. Tako kot drugje po svetu je bil tudi naš boj krvav in posejan z žrtvami.
Odločilno prelomnico v enotnosti boja delavskega razreda Jugoslavije pomeni leto 1919, ko je bila ustanovljena enotna organizacija komunistov, sindikatov in napredne mladine, ki je bistveno pripomogla k organiziranemu boju za pravice delavcev.
Ti odločilni dogodki, katerih 60 — letnico slavimo prav ob letošnjem praznovanju 1. maja, so napovedali odločnejše revolucionarne akcije pod vodstvom KP, sindikatov in napredne mladine in so pomenili začetek in razmah revolucionarnega gibanja, gibanja, ki je naše delavstvo pripeljalo do zmagovite socialistične revolucije. Štiriletna krvava NOV je delavcem omogočila prevzem oblasti in postavila temelje naše socialistične samoupravne družbene ureditve.
V času kapitalističnega zatiranja smo ob 1. maju v neposrednem boju na ulicah, v tovarnah, rudnikih in drugod izkazovali svojo enotnost in moč, danes pa v državi delavcev samoupravljal-cev, v svobodni domovini ocenjujemo naše delovne uspehe in zmage ter se svobodno odločamo za nove naloge.
Nekoč smo v drugih deželah po svetu hrepe-
neče iskali vzore družbenih ureditev, kjer imajo delovni ljudje več svobode, danes pa je naša socialistična samoupravna družbena ureditev postala vzor in cilj delavcem širom sveta. Iz Jugoslavije včeraj, iz nacionalnih, socialnih, političnih in verskih razprtij razkrojene ječe narodov in narodnosti, države socialnih krivic in terorja nad delavci, smo z našim enotnim revolucionarnim bojem pod vodstvom Z K in tovariša Tita zgradili deželo milijonov zavestnih in delovnih samoupravljalcev, graditeljev novih proizvodnih in družbenih odnosov med ljudmi doma in po svetu. Zgradili smo velesilo miru, demokracije in neuvrščenosti. Postali smo dežela, ki svetu pomeni vizijo veličine in nedoseženega.
V svetu imamo veliko prijateljev in občudovalcev, na naši strani so vsi tisti, ki si želijo utreti pot k svobodi. Proti nam pa so in bodo vsi tisti, ki bi še naprej radi živeli na račun žuljev delavskega razreda. Pomembno je, da delavci stalno in odločno vztrajamo na uresničevanju in doseganju takšnega položaja in vloge delavcev, kot smo ga z novo ustavo in zakonom o združenem delu opredelili. Le z našim stalnim prizadevanjem za uresničevanje temeljev naše socialistične samoupravne družbe bomo onemogočili, da bi kdorkoli v imenu delavcev odločal o našem delu in življenju.
Cilj naših prizadevanj je, da bomo resnično postali sami svoje sreče kovači, da bomo znali ustvarjati novo in živeti človeka vredno življenje.
RAFKO MLAKAR
Za 1. maj in praznik OF
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC
OBČINSKI ODBOR
ZZB NOV
ŽALEC
08ČINSKA
KONFERENCA ZSMS
ŽALEC
UREDNIŠTVO
SAVINJSKEGA
OBČANA ŽALEC
*
■k
*
*
*
■k
k
k
k
(*****>M-****»********* k
Podelitev priznanj* OF
Na slavnostni seji Občinske konference SZDL Žalec bodo ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda podelili letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja bodo prejeli: Mija Fon, Žalec, Karel Jug, Žalec, Jakob Lesjak, Vinska gora, Vlado Plaskan, Žalec, Neža Ribič, Griže, Alojz Pižom, Andraž, Jože Tkavc, Šempeter in Občinski štab teritorialne obrambe Žalec.

Prizadeti in solidarni ob potresu

Katastrofalni potres, ki je prizadel črnogorsko primorje, je globoko vznemiril in pretresel tudi naše občane. Tako kot vedno ob podobnih nesrečah, so tudi sedaj pokazali solidarnost do prizadetih v obliki pomoči prizadetemu prebivalstvu.
Zavedamo se, da človeških žrtev, ki jih je terjal potres, ni mogoče nadomestiti, veliko pa lahko pomagamo pri obnovi porušenih mest, vasi in zaselkov. Kot prvo pomoč smo že nakazali 100.000 dinarjev, hkrati pa je stekla akcija zbiranja denarnih sredstev
vseh zaposlenih v višini enodnevnega zaslužka, ki ga organizacije združenega dela nakazujejo na tekoči račun pri SDK, SDK, ekspozitura Žalec.
Dogovorili smo se, da bomo vsa sredstva odvedli do 25. aprila, da bi bila pomoč kar najbolj učinkovita in uspešna. V tem času teče akcija tudi preko štabov za civilno zaščito in organizacij SZDL po krajevnih skupnostih.
Tu se bodo zbirali prispevki kmečkega prebivalstva, obrtnikov in upokojencev. Naša obveza je zbrati 2,5 milijona dinarjev.
Pogled na že asfaltirano priključno cesto od cestninske postaje Ruše do bližine obvozne ceste
Gradnja hotela v Žalcu je v teku. Gradbeno podjetje Ingrad je že zabetoniralo spodnji del objekta, nadaljnja gradnja pa se bo usmerila predvsem v hotelski del stavbe. Dela sicer nekoliko zaostajajo, vzroki za to pa so predvsem v slabih vremenskih pogojih v začetku leta, saj je bilo precej težav z meteorno in talno vodo. V razgovorih z investitorjem „ZUPO“ iz Kruševca komisija za izgradnjo hotela v zadnjem času razrešuje vprašanje opreme hotela in vprašanje kadrov. Znano je, da naj bi določeno število delavcev, ki bodo našli svojo zaposlitev v Žalcu, bilo tudi iz Kruševca. Posnetek kaže začetno fazo izgradnje hotela.
Zeleno luč
usmerjenemu izobraževanju
Izvršni svet skupščine občine in zbori občinske skupščine so pred nedavnim obravnavali in ugodno ocenili delo iniciativnega odbora za ustanovitev centra za usmerjeno izobraževanje Žalec.
Ustanovitev centra so narekovale potrebe po novih kadrih, ki jih v naši občini načrtujemo hkrati s pospešenim razvojem našega gospodarstva. Iniciativni odbor je naletel na več problemov pri usklajevanju stališč z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, Zavodom za šolstvo, Komitejem za vzgojo in izobraževanje, Gospodarsko zbornico in Posebno izobraževalno skupnostjo za tekstil pa tudi z regijskimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Kljub vsemu je v okviru Centra stekel pouk na dvoletni poklicni administrativni šoli, pričela pa sta tudi s poukom tekstilna poklicna šola in dislociran oddelek kovinarske šole Štore. Čeprav je združeno delo pokazalo interes do takšnih smeri izobraževanja, pa s strani Izobraževalne skupnosti Slove-
nije za to smer ni bilo razumevanja.
V žalski občini smo za razvoj usmerjenega izobraževanja namenili 30 do 40 milijonov dinarjev. Adaptirana je bila zgradba stare osnovne šole, nabavili smo opremo, pa tudi zagotovili kader in oblikovali samoupravne organe. Kljub temu pa Izobraževalna skupnost Slovenije ni dala soglasja za poklicno administrativno šolo, pa tudi ne namenila sredstev za redno dejavnost administrativne in tekstilne poklicne šole v Žalcu. Problem se je pokazal tudi v tem, ker je Posebna izobraževalna skupnost za tekstil najprej dala soglasje, potlej pa je to soglasje preklicala z izgovorom, da naj bodo v Žalcu v bodoče le dislocirani oddelki.
Vemo pa, da tekstilna indù-' strija v žalski občini zaposluje preko 3500 delavcev, po drugi strani pa interes za to dejavnost med mladino upada. Vse kaže, da bodo navedene šole imele tudi v novem šolskem letu zadostno število učencev. Potrebe pa narekujejo tudi usta-
novitev dislociranega oddelka srednje tehniške kmetijske šole.
Tako izvršni svet in vsi zbori skupščine občine Žalec menijo, da je treba s takšnim usmerjanjem izobraževanja kadrov na daljevati. V tej smeri so odposlali Izobraževalni skupnosti SRS pismo, v katerem so podčrtali, da je treba kar najhitreje odpraviti vse ovire v zvezi z razvojem Centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. Razumljiva je želja, da Izobraževalna skupnost Slovenije in ostale republiške institucije prižgejo zeleno luč Centru za usmerjeno izobraževanje Žalec pri izvajanju njegovega programa. p. G.
Kovinarji pri praktičnem pouku
Gospodarjenje in naš razvoj
Naša beseda 79 — srečanje kulturnih skupin
V prvih dneh meseca aprila, od 2. - 7. 4., je v žalski občini potekala revija Naša beseda ’79, tokrat že četrta po vrsti. Prvič pa nam je uspelo združiti oz. prikazati celotni kulturni utrip naše amaterske dejavnosti, tako otroških, mladinskih in odraslih skupin. Prireditve so se istočasno odvijale v treh krajih. Na Polzeli so se srečale odrasle in mladinske dramske skupine s celovečernimi besedili. V Preboldu so gostovale skupine z recitali in krajšimi dramskimi deli. Za popestritev pa so skrbele folklorne skupine šolskih kulturnih društev. V Grižah ’ so se tokrat prvič srečali na Naši besedi lutkarji. Vzporedno so bile po osnovnih šolah organizirane likovne razstave na temo MOJ DOMAČI KRAJ, najboljša pa je bila postavljena v avli kina v Preboldu.
Strokovna komisija Področnega združenja gledaliških skupin iz Celja, ki sije ogledala vse nastopajoče skupine, je ugodno ocenila delo amaterjev. Predvsem je razveseljiva množičnost, saj je sodelovalo v vseh treh krajih kar 27 amateriskih kulturnih skupin: sedem dramskih skupin na Polzeli, 11 recitatorskih, dramskih in 3 folklorne skupine v Preboldu ter 6 lutkarskih skupin v Grižah.
Zadovoljni smo lahko predvsem z organizacijsko izvedbo, saj je revija potekala brez večjih težav. Brez dvoma so k temu mnogo pripomogle skupne priprave in organizacija
POLITIKA CEN
Na eni od sej izvršnega sveta je bil obravnavan osnutek družbenega dogovora o ukrepih za izvajanja politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1979, s katerim se udeleženci tega družbenega dogovora zavezujejo, da bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejemali ukrepe za izvajanje politike cen proizvodov in storitev in uresničevali cilje ekonomske stabilizacije, ki jih določa resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 — v letu 1979. Izvršni svet je k osnutku družbenega dogovora med drugim predlagal, da bi morala biti izpostavljena konkretna obveza posameznih organov (gospodarske zbornice, zavoda za cene, zveze komunalnih skupnosti, ipd.), da se cene določenih proizvodov ne bodo tako bliskovito povečale, dokler ne bodo sprejeta merila in kriteriji. Še vedno je velik razkorak med cenami kmetijskih proizvodov in cenami industrijskih proizvodov, kar seveda vpliva na razvoj primarnega kmetijstva. Zato je izvršni svet predlagal, da se to vprašanje rešuje vzporedno z zahtevami za povišanje ostalih cen.
med OK ZSMS in ZKO Žalec. Velik delež za uspeh pa nosijo tudi organizatorji kot je DPD Svoboda Polzela, OK ZSMS in DPD Svoboda Prebold ter šolsko kulturno društvo Griže in posamezniki, za kar jim gre posebna zahvala. Pokroviteljstvo nad revijo je prevzela Občinska kulturna skupnost Žalec, kar je temu kulturnemu dogodku dalo svojstven poudarek.
S prepričanjem lahko trdimo, da smo si vsi skupaj letos pridobili nove izkušnje, dragocene napotke, kako v bodoče, in da bo naslednje leto prikaz amaterske kulturne dejavnosti v žalski občini še vernejši odraz našega dela, ki bo poleg množičnosti poudarjal tudi kvalitetno rast amaterskega umetniškega ustvarjanja.
JOŽICA OCVIRK
Gotovo zahtevajo podatki o poslovanju gospodarstva žalske občine za lansko leto, da se vendarle nekoliko bolj kritično poglobimo predvsem v njegove slabosti, z namenom, da smo v prihodnje uspešnejši tudi na tistih področjih, kjer zaostajamo.
Podatki namreč kažejo, da v nobenem primeru ne bi smeli biti z gospodarjenjem v preteklem letu povsem zadovoljni, saj ob tem, da smo dosegli soraz-meroma visoke nominalne rasti celotnega prihodka, družbenega proizvoda in določenih drugih kazalcev, lahko ugotovimo, da v bistvu zaostajamo. Če primerjamo podatke občine z občinami naše regije ali podatke o poprečnem razvoju Slovenije, lahko ugotovimo, da je ta razvoj hitrejši v večini občin regije, in da glede nekaterih kazalcev razvoja v republiki prav tako zaostajamo. Seveda, če primerjamo zaostanek nekaterih naših organizacij združenega dela, potem lahko presodimo, da je njihov položaj še slabši, in daje skrajni čas, da vložijo vsa prizadevanja za kvalitetnejše poslovanje. Pri vsem tem gotovo ne
kaže, da bi iskali vzroke slabega gospodarjenja v nekaterih organizacijah združenega dela le v zunanjih vplivih, zlasti še, ker primerjava podatkov z regijo in republiko kaže nižje rasti gospodarjenja, pogoji gospodar: jenja v regiji ali republiki pa s vendarle bili v glavnem izenačeni. Takšno stanje opozarja na to, da je v posameznih organizacijah še vedno dokaj prisotno ekstenzivno gospodarjenje, da je produktivnost nizka, da imamo opravka s slabo organizacijo dela, da je prisotna slaba kadrovska struktura predvsem vodstvenih kadrov, da preko novih naložb premalo vnašamo nove dosežke znanosti in tehnike z določeno mero malodušja, ležernosti in s pojavi, ki kažejo na to, da je prisotno vse premalo volje in prizadevnosti, da bi dosegli hitrejši razvoj.
Investicije v gospodarstvo so gotovo izredno šibka točka našega gospodarjenja. V zvezi s tem zelo zaostajamo za cilji, ki smo si jih zastavili v našem srednjeročnem planu. Takšno zaostajanje z investicijami lahko ima v naslednjih letih še večje posledice, vsekakor pa se bo to
Kako daleč smo z novimi cestami
Izgradnja obvozne in priključne ceste Žalec nekoliko kasni, vendar potekajo gradbena in ostala dela v glavnem po programu.
Priključna ceste je že asfaltirana na odseku od cestninske postaje Ruše skozi Arnovski gozd do bližine obvozne ceste. V sklepni fazi je tudi izgradnja podvoza na priključni cesti, ki povezuje naselje Ložnico z njenim vzhodnim delom.
Za izgradnjo obvoznice je že sklenjena pogodba z izvajalcem, t.j. s Splošno gradbenim podjetjem Slovenija ceste. Rok dograditve oz. izgradnje je 20. november 1979. Z lastniki nepremičnin (objekti, zemljišča, nasadi itd.) so na celotni trasi obvoznice urejene vse lastninske oziroma premoženjskopravne zadeve, iždano je tudi že gradbeno dovoljenje. Na obvoznici so že stekla pripravljalna dela, opravljena pa je tudi ponovna zakoličba trase obvoznice.
Zaradi dovoza gradbenega in ostalega materiala bo takoj
TUDI TO JE
DANES MOGOČE
V krajevni skupnosti Griže - v Migojnicah sta btez ciekiricne energije dve domačiji. Glede nato, da sta družini socialno ogroženi, je vaški odbor pri krajevni skupnosti Griže zbral pri krajanih del potrebnih sredstev, del sredstev bodo prispevale delovne organizacije tega območja, del sredstev pa izvršni svet skupščine občine Žalec. S takšno širšo družbeno pomočjo bosta tudi družini iz Mogojnic dobili električno napeljavo v svoji domačiji, saj je le-ta v današnjem času nepogrešljiva.
P. GOSTEČNIK
stekla modernizacija makadamske ceste, ki povezuje naselji Ložnico in Gotovlje ter izgradnja vpadnice od ceste Ložnica - Gotovlje do mestnega jedra oziroma blagovnice Nama.
Intenzivno potekajo dela na rekonstrukciji in modernizaciji ostalih regionalnih cest na območju občine in sicer :
-	na odseku ceste Prebold-Marija Reka
—	na odseku ceste Ločica— Motnik in Vinska gora-Črnova
Na navedenih cestah že tečejo pripravljalna dela za asfaltiranje, ki naj bi ga izvedli že letos.
V okviru občinskega praznika, ki bo letos na Gomilskem, bomo uredili in asfaltirali posamezne cestne odseke. Za Šempeter je že izdelan osnutek prometne ureditve. Osnutek bo na vpogled občanom v maju mesecu. Na rob naj zapišemo, da je odnutek izdelan na osnovi sodelovanja krajanov in delovnih organizacij.
IVAN GLUŠIČ
odražalo tudi na vse oblike porabe. Ni namreč mogoče sprejeti stališče, da lahko osebni dohodki rastejo ne glede na doseženo produktivnost ali pa, da se številne naložbe v različne družbene dejavnosti odvijajo nedovisno od stanja na področju gospodarstva. Gotovo nima nihče nič proti hitremu razvoju družbenega standarda, vendar mora ta razvoj biti v skladu z rastjo našega gospodarstva. Če hočemo takšen osebni in družbeni standard, kakršnega imamo zadržati, če želimo še hitreje razvijati to področje, kar je brez dvoma v skladu z zastavljenimi cilji, potem bomo morali tudi več delati, pospešeno vlagati v gospodarstvo samo, bolj skrbeti za razširitev obstoječih in razvijanje novih proizvodnih dejavnosti.
V marsikateri organizaciji združenega dela je prisoten problem planskih služb. V nekaterih organizacijah ni nikogar, ki bi bil v celoti zadolžen le za področje planiranja; zato tudi ni čudno, da posamezne organizacije nimajo proizvodnih programov in s tem tudi ustrezne dokumentacije za nove naložbe. Problem planskih služb je še posebno prisoten sedaj, ko smo na začetku aktivnosti za pripravo srednjeročnih načrtov za naslednje petletno razvojno obdobje.
Stanje gotovo v marsikateri organizaciji v zvezi z gospodarjenjem ni najboljše, v določenih primerih celo dokaj kritično. Naloga samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pa je, da kar najbolje zastavijo svojo aktivnost v naslednjem obdobju s ciljem, da čim hitreje rešujemo prisotne probleme in s tem zagotovimo pogoje uspešnejšega gospodarskega razvoja.
JAN JOŽE
Krajani negodujejo: Doklej skladišče na otroškem igrišču?
Krajani Griž negodujejo, ker so jim otroško igrišče ob zadružnem domu spremenili v skladišče. Na igrišču ima namreč Sigma zložene izdelke, kar nikakor ne sodi na ta prostor.
Čeprav ima TV Partizan Griže novo igrišče, krajani želijo tudi staro igrišče, ne pa, da ga spremrnjajo v skladišče. Posnetek kaže staro igrišče v Grižah, kije zdaj skladišče.
ITD A I AMI
Umrl je Vinko Jordan, naše gore list. Tu, sredi zelene Savinjske doline je pognal globoke korenine. Radi smo ga imeli in vedno smo cenili njegovo delo, ter prisluhnili njegovim bogatim življenjskim izkušnjam.
Njega ni več, ostalo pa je njegovo delo, v naših srcih boleča vrzel ob slovesu. Vinko Jordan je bil človek odprtega srca, ki je rad pomagal ljudem. Kdo bi vedel, koliko načrtov je izdelal za obnovo kmečkih domov in velikokrat se je zgodilo, da za svoje delo ni zahteval plačila.
Jordan ima nedvomno velike zasluge za pospešen razvoj gasilstva, kateremu je zvesto služil vse življenje. V rodni vasi je bil dolgoletni predsednik gasilskega društva, potlej pa dvajset let predsednik občinske gasilske zveze Žalec.
Lahko zapišemo, da je gasilstvo ravno v tem obdobju v Savinjski dolini vsestransko napredovalo, ne le v strokovnem pogledu, marveč tudi pri izobraževanju in šolanju kadrov.
Jordan se je kot zaveden Slovenec med minulo vojno vključil med borce NOB, takoj po osvoboditvi pa je aktivno sodeloval pri obnovi porušene domovine. Vinka so cenili tudi v vseh ostalih društvih in organizacijah, kjer je sodeloval
Poleg velikega dela, ki je Jordana polno zaposlilo, pa je ujel čas za zbiranje starin in starih novcev. Bil je vztrajen in v desetletjih si je nabral lepo zbirko starin, ki je danes ponos Savinjske doline. Na tem področju si je Jordan pridobil veliko znanja. Pri tem je zanimivo, da je Vinko svojo zbirko rad razkazal vsakomur, ki je potrkal na vrata njegove domačije. Ni naključje, da je bilo med njegovimi rednimi obiskovalci veliko šolske in druge mladine.
Vinka Jordana je za njegove zasluge odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito, podeljena pa so mu bila tudi visoka gasilska odličja. Vinka bomo ohranili v trajnem spominu.
LOJZE TRSTENJAK
Vinko Jordan
Mešalnica krmil v Žalcu, tretja največja v Sloveniji
Do začetka poletja bo dobilo opremo 12 novih silosov, mešalnica pa bo zgrajena v naslednjih dveh letih. Žalska mešalnica močnih krmil je s svojimi skladiščnimi kapacitetami druga največja v Sloveniji, po proizvodnji pa tretja.
Vse kaže, da izgradnja nove mešalnice močnih krmil v Žalcu nemoteno teče. Upravnik mešalnice, ing. Peter Petkovški, nam je dejal, da bodo vseh 12 novih silosov, ki že stojijo na novi lokaciji, opremili do 1. junija letos. Opremo iz uvoza imajo že v skladišču, tako da s te strani ne bo težav. Gre tudi za opremo za hlajenje žita.
Nova mešalnica močnih krmil v Žalcu bo s svojimi proizvodnimi kapacitetami pokrivala potrebe širšega območja, zlasti še celjske regije. Sedanja stara mešanica močnih krmil v Žalcu daje letno do
20.000	ton krmil, kar ne zadošča vsem potrebam. Pri tem pa je treba računati na novo farmo bekonov, ki jo bomo gradili v Savinjski dolini.
Kot je znano, ima to pomembno investicijo v rokah poseben konzorcij. Pomeni, da gre za sovlagatelje in to je tudi razumljivo, kajti nova mešalnica bo rabila širšim potrebam živinoreje na tem področju Slovenije. Predvidevajo, da bo poleg potreb nove farme bekonov možno letno zagotoviti ostalim potrošnikom 30.000 ton močnih krmil.
Ko smo ing. Petkovškega vprašali, ali bo nova mešalnica imela zagotovljene surovine, nam je dejal, da bo v tej smeri treba sklepati dolgoročne pogodbe s proizvajalci. ,JPri tem ne gre za klasični kupoprodajni način, marveč za pogodbe, ki bodo temeljile na sovlaganju kupca, v tem primeru — mešal-' nice močnih krmil.”
Takšno dolgoročno pogodbeno sodelovanje bo osnova za nemoteno proizvodnjo novega objekta. Pri tem računajo na bližnja močnejša proizvodna področja, kot na primer Slavonijo, ki je velika proizvajalka koruze.
Kmečko delo v Savinjski dolini (foto: Skalin)
TUDI MED HMELJARJI REKORDERJI
Viktor Jelen prejel najvišje priznanje
Poleg tega pa računajo na določene količine surovin tudi na področju Slovenije, skratka, preskrba nove mešalnice s surovinami je ena osrednjih nalog, ki jo bo treba reševati hkrati z izgradnjo nove mešalnice. Pri tem je treba zlasti upoštevati problem preskrbe s koruzo in
njeno pretirano visoko ceno na trgu. Zaradi visokih cen in neurejenega trga so se v minulem letu domala vse mešalnice močnih krmil znašle v zagati.
Posnetek kaže nove silose, ki jim bo sledila izgradnja mešalnice.
Te. A.
35,60 mtc hmelja na hektar. Res je sicer, da mu je tak podvig uspel na manjši parceli, ki meri vsega 51 arov, vendar pa njegov uspeh pomeni spodbudo za druge hmeljarje. No, Viktor Jelen ni osamljen primer doseganja nadpoprečnih ha donosov pri hmelju.
Ko smo se pogovarjali z Viktorjem Jelenom na njegovi .kmetiji, nam je pokazal parcelo, na kateri je dosegel rekorden pridelek hmelja. Dejal je, da bi mu na večji parceli najbrž ne uspelo doseči tako visokega donosa. Z ženo, ki je tudi zagreta hmelj arka, sta pravočasno in skrbno opravila vsa dela v hmeljišču. Res sta vse opravila z rokami, le obiranje je bilo strojno.
Jelen meni, da je hmelj še vedno najboljše gnojiti z naravnim hlevskim gnojem, vendar je to možno le, če kmet nima velikih površin hmelja. Pri tem je še pomembno, da tako visoke donose daje nova, v žalskem hmeljarskem institutu vzgojena, nova sorta hmelja Aurora.
Da pa ne gre vsega uspeha pripisati zgolj novim sortam, bi sklepali po tem, da je Viktor Jelen prejel priznanje tudi za nad poprečno dober pridelek savinjskega goldinga.
Ko smo ga pobarali, ali je možno povečati sedanje, dokaj skromne pridelke hmelja na Slovenskem, je Jelen menil, da je to možno. Poleg obnove hmeljišč z novimi sortami je zelo pomembno tudi, kako je hmeljišče obdelano, gnojeno itd.
„Bosta z ženo še naprej tekmovala za visoke ha donose? ”
„Bova, seveda. Pa ne zaradi diplom in nagrad, marveč z
Boljše perspektive za hmeljarje
OBVEcT'LO
Skupščina občine Žalec -referat za vojaške invalide obvešča vse uživalce osebne in družinske invalidnine, da so se osebne in družinske invalidnine za leto 1979 povečale za 21 %.
Povečani invalidninski prejemki se obračunajo od 1. 1. 1979, zato naj vsi invalidi upravičenci čim prej dostavijo referatu za invalidske zadeve SO Žalec svojo invalidsko izplačilno knjižico za vpis povečanega zneska invalidnine.
Slovenski hmeljarji so na nedavni letni skupščini osnovne skupnosti za hmeljarstvo v Žalcu podelili diplome in nagrade tistim hmeljarjem, ki so v minulem letu tekmovali za visoke hektarske donose in tudi dosegli razveseljive rezultate.
Najvišje priznanje in nagrado so podelili hmeljarju Viktorju Jelenu iz Gomilskega. Možje na svoji kmetiji lani zabeležil kar
Po letih krize, ko je slovenskim hmeljarjem šlo za nohte, se je položaj vidno izboljšal. Ne le, da bi zaradi velikega povpraševanja zlahka prodali praktično neomejene količine hmelja, popravile so se tudi cene.
Po nekaj zaporednih slabih letinah so hmeljarji zabeležili lani precej boljši pridelek hmelja, skratka, med hmeljarji ni več vzroka za malodušje.
V tej smeri je izvenela tudi razprava na nedavni letni skupščini delegatov osnovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije v Žalcu. Dohodkovno povezani in dobro organizirani hmeljarji so se veliko pogovarjali o tem, kako v naslednjih letih pospešiti obnovo hmeljišč z novimi, v žalskem hmeljarskem institutu vzgojenimi sortami hmelja, da bi dosegali višje hektarske donose in s tem večje finančne učinke.
Minulo krizno obdobje se danes kaže med drugim v tem, da na področju hmeljarstva še zaostajamo za srednjeročnim razvojnim načrtom. Podatek, da smo v zadnjih etih celo
željo, sodeči večji pridelek in s tem ugodnejše finančne učinke.” Takole menita zakonca Jelen in rekli bi, da imata prav.
Viktor Jelen s podeljenimi diplomami.
Za dosežene rezultate, priznanje in nagrado smo jima seveda čestitali.
Si. on.
zmanjšali površino hmeljišč na vsega 2.136 hektarov nikakor ni razveseljiv. Kljub dobri volji nadoknaditi zamujeno, hmeljarjem bržkone ne bo uspelo do izteka srednjeročnega načrta izvesti vseh začrtanih nalog.
Letos naj bi obnovili 230 ha hmeljišč, prihodnje leto 280 ha itd. Rezultati pospešene obnove in uvajanja novih sort hmelja, ki se odlikujejo po visokih pridel-
kih, bodo vidnejši šele po letu
1980.
Ko smo se pogovarjali o nalogah, so hmeljarji hkrati ugotavljali, da bi lahko prodali veliko hmelja ne le na evropski trg, marveč tudi na tržišče Azije, Japonske in še kam.
Posnetek: skupščina delegatov osnovne skupnosti za hmeljarstvo v Žalcu.
Rt. Z.
Skupščina delegatov osnovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije
Kako smo gospodarili s sredstvi sklada
Mladi se izobražujejo
S finančnim načrtom sklada so bili prihodki za leto 1978 predvideni v znesku 49,700.000 din. Med letom sta bili izvršeni dve spremembi finančnega načrta, vendar se skupni znesek prihodkov in odhodkov ni spreminjal. Izvršene so bile določene spremembe le med posameznimi postavkami pri odhodkih sklada, kar je bilo tudi v skladu s sprejetim programom za leto 1978, katerega so potrdili vsi zbori občinske skupščine.
Od planiranih prihodkov so znašala prenesena sredstva iz leta 1977 - 6.917,432 din ter prihodki v tek očem letu 42.241.777 din, tako da so bili skupni prihodki realizirani z indeksom 99.
S samoprispevkom občanov je bilo v letu 1978 zbranih 16.371.279 din oz. 28 % več kot v preteklem letu, od tega od delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju, 15.343.785 din, od kmetijskih proizvajalcev 156.789 din in od ostalihobvezni-kov, predvsem zasebnih obrtnikov, 870.705 din.
Na podlagi sprejetega družbenega dogovora z organizacijami združenega dela je bilo zbranih 12.804.692 din ali 80 % več kot je znašala realizacija v letu 1977. Indeks je sorazmerno visok, ker so delovne organizacije v letu 1978 poravnale tudi obveznosti iz preteklih let. Tako je bilo v lanskem letu poravnanih 352.872 din po zaključnem računu za leto 1975, 2.133.545 din po zaključnem računu za leto 1976 in 10.318.275 din
po zaključnem računu za leto 1977.
Razen tega je Garant Polzela za poravnavo svojih obveznosti skladu predložil obveznice federacije za skupni znesek 1.001.000 din.
Del sredstev za financiranje izgradnje objektov otroškega varstva in šolstva se je v letu 1978 zbiral tudi iz bruto osebnih dohodkov. Iz tega vira je bilo zbranih 9.350.000 din in sicer od organizacij združenega dela in gospodarstva 85 % ali 7.947.500 din in od organizacij družbenih dejavnosti 1.402.500 din. Od zbranih sredstev je bilo
5.000.000 din zbranih za investicije v otroškem varstvu in 4.350.00 din za investicije v šolstvu.
Za financiranje doma SLO je bilo po zaključnem računu za leto 1977, po sklepu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito iz sredstev za ljudsko obrambo, prene-šenih v sklad 1.052.782 din.
Samoupravne interesne skupnosti so v sklad v letu 1978 prispevale
700.000	din, od tega občinska skupnost otroškega varstva 400.000 din za investicije v otroškem varstvu in Samoupravna komunalna interesna skupnost Žalec 300.000 din za komunalno ureditev pri osnovnošolskem centru v Žalcu.
Ostali prihodki sklada so bili realizirani v znesku 1.963.024 din. Od tega so znašala vrnjena sredstva Ingrada Celje po dokončnem obračunu za izgradnjo osnovne šole v Braslovčah 1.367.692 din. ker je del sredstev za izgradnjo prispevala Občinska izobraževalna skupnost
Žalec iz najetega kredita pri Republiški izobraževalni skupnosti.
Drugi prihodki pa so se nanašali na prispevek krajevne skupnosti Žalec za komunalno ureditev pri osnovnošolskem centru v Žalcu - v znesku 140.000 din, na plačilo obresti na vezane depozite 360.744 din ter na delno vračilo anuitet za izgradnjo osnovne šole na Vranskem, katere vrača Občinska izobraževalna skupnost Kamnik v znesku 94.588 din.
Odhodki sklada so bili razporejeni s finančnim načrtom sklada, tako kot je bilo to predvideno v programu izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti za leto 1978.
Od skupno planiranih prihodkov
49.700.000	din je znašala realizacija 45.723.871 din ali 92 %.
Za funkcionalne izdatke sklada je bilo uporabljenih 188.231 din, od tega za provizijo na izdane avale na menice - 90.545 din, za provizijo SDK - 47.328 din. za objavo o sredstvih in porabi sredstev sklada v Savinjskem občanu — 40,000 din ter za druge materialne izdatke -10.358 din.
Za opravljeno delo po pogodbah, v smislu odločitev odbora sklada, je bilo uporabljenih 75.312 din.
Krajevne skupnosti so v letu 1978 iz sklada prejele 1.200.000 din, ki je bil uporabljen, na podlagi sprejetih programov, predvsem za manjša komunalna dela v posameznih krajevnih skupnostih.
Za investicije v objekte družbenih dejavnosti je bilo v letu 1978 vloženih 27.405.748 din sredstev ali 88 % od predvidenega plana in sicer
18.423.001	din za izgradnjo osnovnošolskega centra v Žalcu, 2.537.717 din za adaptacijo Centra usmerjenega izobraževanja v Žalcu,
3.000.	000 din za sofinanciranje adaptacije zdravstvenega doma v Žalcu, 1.000 din za izgradnjo vodovoda Polzela - Parižlje, 200.994 din za priprave za izgradnjo doma SLO v Žalcu, 2.141.220 din za pripravo tehnične dokumentacije za objekte, ki se gradijo po programu referenduma ter 102.816 din za sofinanciranje izgradnje tehniškega šolskega centra v Celju.
V letu 1978 je bilo iz sklada odplačanih 16.854.579 din anuitet in sicer za osnovno šolo Braslovče -3.883.945 din, za osnovnošolski center, Žalec — 10.668.520 din, za otroški vrtec Petrovče — 2.139.028 din in za osnovno šolo Vransko -163.086 din.
Stanje neodplačanih sredstev na dan 31. decembra znaša 23.352.025 din, od tega za izgradnjo osnovne šole Braslovče — 3.500.000 din, za izgradnjo osnovnošolskega centra v Žalcu - 18.100.000 din, za izgradnjo otroškega vrtca v Petrovčah -
1.000.	000 din ter za izgradnjo osnovne šole na Vranskem — 752.025 din.
Odplačevanje kredita za izgradnjo osnovne, šole na Vranskem je s 1. januarjem 1979 prevzela Občinska izobraževalna skupnost.
Teijatve sklada na podlagi, sprejetega družbenega dogovora znašajo 12.885.270 din, od tega po zaključnem računu za leto 1975 — 542.939
din, po zaključnem računu za leto 1976 _ 2.403.476 din in po zaključnem računu za leto 197 7 — 9.938.855 din. DOLFE7NARAKS
Obračun dela za 1978
1. maj
praznik dela
Številka „občana“, ki jo imate pred seboj, je „prvomajska“.
Vam rečem, da sem že res komaj čakala na ta praznik, saj smo toliko časa prosti, da se bomo lahko pošteno odpočili.
Pa tudi prav je tako! Človek cele dneve gara, se razdaja, izgoreva in nekako mora biti poplačan za ves trud. No, in kot nalašč pridejo vsake toliko časa tile naši prazniki.
Ampak, ljudje, kaj se ti zgodi, če hočeš prvomajske praznike nekje udobno preživeti Enostavno tega ne moreš. Ne, ne da ne bi zmogel, krivda seveda ni na tvoji strani, kriva je družba.
Veste kaj se mi je zadnjič zgodilo, ko sem iskala prosto mesto v hotelih -vse je bilo že zasedeno, že zdavnaj! Pa saj to je strašno! Nekateri si že za 2 leti v naprej rezervirajo sobo v hotelu, pa saj to je že skoraj tako kot v vrtcih, ko si moraš že par let prej rezervirati prosto mesto, ko niti ne veš, če boš otroka sploh imel. ..
Dobesedno vse je bilo zasedeno: Budva, Split, Dubrovnik, San Marino, Portorož, Kranjska gora, Bled... Za znoreti! No, res da je bil še kakšen prostorček v kakem bolj navadnem hotelu (C), samo veste kaj, če že nekam grem, hočem imeti 1 A! Zato pa tudi celo leto delam!
No in potem se čudimo, da hodijo naši ljudje ven — čez mejo. Da se hodijo sončit h kanarčkom na otoke ali pod palme v Maloroko, pa smučat na kor v Alpe ali v Gemišt parkim kirhn. Pa nič hudega, doma imamo kljub vsemu vse zasedeno, naš turizem cveti, pa še devize nam padajo v blagajne kot dež aprila. Samo, škoda je pa le, da potem te devize naši ljudje tudi sproti odnašajo za vse te praznike nazaj v njihove matične dežele. . .
Le kje so dobri stari časi, ko smo hodili na 1. maj v prelepe domače planine. Delavci naše doline so hodili na Mrzlico, marsikdaj skrivaj, kajti včasih ni bilo tako kot danes! Danes ti lahko vsak obesi na velik zvon, kam bo šel in koliko deviz bo porabil; sicer je pa tudi res, da tisti, ki bo šel na Mrzlico ali kako drugo našo bližnjo goro, bo tudi šel bolj skrivaj - zaradi sosedov, veste, da ne bi mislili, da si ne more privoščiti kaj „boljšega“.. .
No, pa naj bo kakor bo, lep prvi maj vam želim in naj vas sonce greje predvsem na naših domačih - bližnjih gorah.
PLANINKA SA VINJSKA TONČKA
Na letni konferenci zveze kulturnih organizacij občine Žalec, ki je bila pred nedavnim v novem kulturnem domu na Vranskem, se je zbralo preko sto delegatov Svobod in prosvetnih društev, šolskih kulturnih društev in drugih. Domače prosvetno društvo je skupaj s šolskim kulturnim društvom in glasbeno šolo pripravilo kulturni program.
Iz poročila je razvidno, daje bila v preteklem letu izredno razgibana ljubiteljska kulturna dejavnost. Aktivne pa so bile tudi ostale zvrsti kulturnega delovanja.
Na glasbenem področju je delovalo 22 odraslih in 14 mladinskih in pionirskih pevskih zborov, trije pihalni orkestri, dva tamburaška zbora in sedem narodnozabavnih ansamblov.
Dramska dejavnost je bila razvita v osmih društvih in v večini šol, kjer delujejo tudi literarni in recitacijski krožki. Mnogi uspehi so bili prikazani ob prireditvah „Naša beseda 79“, pa tudi ob raznih drugih manifestacijah, jubilejih in prireditvah.
Krajevna skupnost Griže je s svojimi vaškimi odbori in drugimi dejavniki v minulem letu uspešno opravila vrsto nalog, zlasti še na komunalnem področju. Krajani so vsak dinar oplemenitili s prostovoljnim delom. V minulih letih so imeli polne roke dela z ureditvijo preskrbe z vodo, urejevali pa so tudi ceste in še kaj. Lahko rečemo, da so se vaški odbori razvili in se uveljavili na področju krajevne skupnosti.
Letošnji načrti
Vaški odbori so v okviru srednjeročnega načrta na začetku leta dali predloge, kakšen flaj bo načrt dela krajevne skupnosti. Pri tem so hkrati navedli, kaj vse so pripravljeni tudi sami sodelovati.
Žal pa svet krajevne skupnosti ni mogel upoštevati vseh želja. V program so zajeli le nujne potrebe in tista dela, ki so jih začeli že v prejšnjem obdobju. Da bi zbrali potrebna sredstva, so med drugim tudi predlagali, da bi jih zbirali s krajevnim samoprispevkom.
Koliko iz krajanovega žepa?
Ko so pretresah letošnji program dela, so se spraševali, kako in kje
O tem, kako bodo Žalčani poskrbeli za čisto okolje in lepšo podobo mesta, smo se pogovarjali s predsednikom Turističnega društva Žalec, Vinkom Vučanjkom.
„ Žalec s svojim zanimivim starim mestnim jedrom bo postal bolj urejen, cvetoč in lepši le, če bomo vsi, ki živimo v njem, skrbeli za čisto in urejeno okolje," nam je dejal, pred nedavnim izvoljen predsednik žalskega turističnega društva, Vinko Vučanjk, dipl. inženir.
Vse kaže, da si je društvo skrbno sestavilo program dela ter se dogovorilo za konkretne akcije. Ce bo vodstvo dovolj dosledno, bo možno postoriti marsikaj za lepšo podobo mesta. Vsi hišni sveti in drugi dejavniki so med tem že prejeli splet nalog, ki so zajete v letošnjem programu dela.
Vučanjk: „Sedaj na pragu pomladi je pravšnji čas, da pograbimo in očistimo z zelenic navlako, ki se je nabrala od minule jeseni sem pred stanovanjskimi bloki in delavnicami. Okrasno grmičje, ki se je bodisi posušilo ali zakrnelo, bomo izruvali in zasadili nove sadike. V akcijo „Očistimo naše okolje" smo povabili vse prebivalce našega mesta."
Akcija je namenjena tudi delovnim organizacijam, obrtnikom in drugim, ki imajo v mestu svoje delavnice in obrate. Navlako, ki seje nakopičia po dvoriščih, ob delavnicah in dugih mestih, bo treba kar najhitreje odpeljati.
Razveseljiva je ugotovitev, da se širi lutkarstvo. Sklep konference je, da se prav v letu otroka ta privlačna dejavnost razširi v vsako vzgojno izobraževalno organizacijo.
Nadalje ugotavljajo, da se uspešno razvija folklorna in plesna dejavnost, ki pa zahteva izdatnejša finančna sredstva. Razvito je tudi knjižničarstvo, ki za svojo dejavnost potrebuje ugodnejše prostore in večje število sodelavcev. Želja je, da bi čim več ljudi segalo po lepi slovenski knjigi. V šolah je razvito tekmovanje za Kajuhovo bralno značko; prav pa bi bilo, da bi takšna tekmovanja uvedli tudi v delovnih kolektivih.
Kinematografija je delovala pri sedmih društvih in se srečevala z že znanimi težavami, kot so vprašanje obiska in izbora filmov. Sklenili so, da morajo filmski vzgoji mladih nameniti večjo pozornost, ob tednu domačega filma v Celju pa razširiti dejavnost iz Polzele še na druge centre.
V lanskem letu jim je uspelo organizirati poseben odbor za
dobiti potrebna sredstva za izgradnjo mrliške vežice. Bilo je na dlani, da brez udeležbe občanov te naloge ne bo možno izpeljati. Krajevna skupnost je namenila za začetne potrebe 100 tisoč dinarjev, tolikšen znesek pa tudi za rekonstrukcijo ceste Žalec - Zabukovica. Ta del cestišča je povsem dotrajan in uničen, zato je nujno potreben obnove. Nekaj denarja bodo namenih tudi za izgradnjo ceste v Zahomu. Krajani so na tej cesti že opravili 1575 ur prostovoljnega dela. Skupen delež ene družine znaša v raznih oblikah pomoči 7.000 din. Krajevna skupnost bo tudi letos prispevala največja sredstva za potrebe tistih vaških odborov, ki so pri določenih delih bili najbolj uspešni.
Dom Svobode bodo obnovili
Krajani zadnji čas opozarjajo, da bo treba obnoviti dom Svobode v Migojnicah. Svobod?, nima sredstev za prekritje strehe in druga nujna dela.
Lani so uredili razsvetljavo letnega gledališča Limberg, za katerega pa sedaj ugotavljajo, da ni dovolj izkoriščeno. Krajani menijo, da bi
Vučanjk: „Da bi Žalčane množično pritegnili in ogreli za tekmovanje, kdo bo lepše poskrbel za okolje, smo se v društvu dogovorih, da bomo vsak primer posebej oce-
4*
njevali in najboljše ludi nagradili oziroma jim podelili priznanja. Pri tem bomo upoštevali tudi negovano cvetje na oknih, balkonih in vrtovih, skratka, želimo si, da bi bilo v
slikarje—amaterje. V občini deluje precej nadarjenih slikarjev in kiparjev, bogata pa je ta dejavnost tudi med mladimi v šolah in v vrtcih.
Ugodno je bilo ocenjeno uspešno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in s pobratenimi občinami Kruševac in Bačka Palanka, premalo pa je sodelovanja s sosednjimi občinami.
Uspehi so torej vidni, želja in potreb pa je še veliko. Tako si želijo novih sodelavcev, zlasti iz vrst mladih, na proslavah in prireditvah si želijo polne dvorane obiskovalcev, predvsem pa si želijo urejenih prostorov za nemoteno delo.
Zveza kulturnih organizacij se v imenu vseh društev in kulturnih delavcev zahvaljuje vsem dejavnikom, ki so prispevali k nadaljnji kulturni rasti. To so občinska kulturna skupnost, krajevne skupnosti, skupščina občine, družbenopolitične organizacije in mnogi posamezniki.
Na konferenci so podelili 35 priznanj za dolgoletno in uspešno delovanje na kulturnem področju.
JANEZ MEGLIC
Kulturna skupnost lahko pokazala večje razumevanje za ureditev doma.
Med ostalimi problemi krajani opozarjajo na šibko napetost električnega toka v Zabukovici in Be-zovniku, želijo pa si tudi napeljati telefon.
Kar zadeva stanovanjsko izgradnjo, izdelujejo zazidalne načrte za Migonjice in Zabukovico. V Grižah napovedujejo blokovno in individualno gradnjo. S tem naj bi odpravili vrzel glede stanovanjskih prostorov.
Kdaj urejeno otroško varstvo v Zabukovici?
Zabukovčani opozarjajo, da odgovorni dejavniki kasnijo z napovedano izgradnjo otroškega vrtca. Zahtevajo, da se priprave pospešijo. Krajani so se tudi dogovorili za akcijo: „Očistimo našo krajevno skupnost“.
To je le nekaj problemov in nalog, ki so si jih v letošnjem programu zastavili krajani krajevne skupnosti Griže.
našem mestu kar največ lepega cvetja."
Začetek gradnje novega hotela v Žalcu obeta ugodnejše pogoje za razvoj turizma. Danes je v mestu težko dobiti prenočišče in to še zlasti velja za skupine turistov. Prenočiti so primorani v bhžnjem Preboldu, Celju pa tudi v Velenju. Zato se turistični delavci zavzemajo zato, da bi društvo evidentiralo zasebne turistične sobe. Žal podatkov ni. Pač ni nihče delal na tem področju.
Žalčane čaka veliko dela pri odstranjevanju starih šup, kozolcev in drugih zgradb, ki kazijo podobo mesta. Nekoč so rabila kmetom, danes pa propadajo brez haska.
Bo pa držalo, da zgolj člani Turističnega društva ne bodo razrešili vseh teh problemov. V tej smeri bo potrebno sodelovanje vseh prebivalcev in še posebej mladine. Sicer pa mladi dajejo zgled. Mladinci žalskih šol so v teh dneh lepo poskrbeli za okolje. Ne le, da so prostor očistili papirčkov in drugih odpadkov, tudi zasadili so veliko okrasnih drevesc.
Vučanjk: „Turistično društvo se bo vključilo tudi v priprave za razne družabne prireditve. Letos jih je napovedanih ka precej. Po tem bi sodili, da Žalčanom ne bo dolgčas.
Posnetek: predsednik TD Žalec Vinko Vučanjk.
Snj. O.
FRANCI JEŽOVNIK
Lepo mesto z urejenim okoljem
Krajani v letošnjih akcijah
2 Občanova porota
V zbiralnici mleka se kmetje živinorejci in hmeljarji pogovaijamo, kako bi se rešili letošnjih težav visoke podražitve koruze in obdržati stalež živine, kar je nujno, toda pri teh cenah krmil nemogoče.
Za hmeljarstvo je nujno, da imamo zadosti hlevskega gnoja, za naš obstoj pa tudi, da ostane vsaj tak stalež živine, kot je bil do sedaj, če že ne more biti večji, kar bi bilo tudi nujno potrebno.
Mnenja smo, da bi za devize, ki jih dobimo za hmelj, Kombinat lahko uvozil koruzo za svoje kooperante. Ali bomo raje uvažali meso, da bodo služili drugi, namesto, da bi uvozili koruzo in redili živino doma.
Prosim za ukrepanje.
odgovor, ali še bolje — za čimprejšnje
■z/###/########//#####/########/#########a
1
!
! N * *
S
!
i * *
$
$ s
!
n *
!
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
I
$
I
4
4
4
4
4
4
\
*4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
w
i
4
4
4
j;
4
4
4
4
4
4
4
4
;: 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
J:
4
4
4
4
Problem zagotovitve dovoljenih količin koruze za vzrejo živine po primerni ceni, ki bi zagotavljala ekonomičnost pitanja živine in pridelave mleka, je v sedanjem stanju več kot pereč. Postavljeno vprašanje koope-rantke tov. Alenke Kladnik, kako obdržati sedanjé število živine pri sedanjih pogojih in ceni koruze, je povsem upravičeno, menimo pa, da je potrebno glede na nastalo težko stanje podati nekatere obrazložitve.
Resje, da SOZD Hmezad izvaža 80 % pridelanega hmelja na področje konvertibilnega tržišča in s tem ustvaija devizna sredstva. Koriščenje deviznih pravic in uvoz reprodukcijskega blaga se ureja po zakonu o deviznem poslovanju in s sprejetim samoupravnim sporazumom v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino - SISEOT. Po teh določilih ima SOZD Hmezad deviznih pravic 45 % od skupne izvozne realizacije na konvertibilno področje. Koriščenje deviznih pravic je določeno po zakonu in sicer v okviru določil režimskih pravic, prosti uvoz (LB), blagovni kontigent (RK) in posebnega dovoljenja (D).
Uvoz koruze in ostalega reprodukcijskega blaga za živinsko krmo je na režimu RK, s tem, da je uvoz koruze intervencijski, ki ga odobrava ZIS na predlog pristojnih zveznih organov za celotno področje Jugoslavije.
V letošnjem letu je bil izvršen intervencijski uvoz koruze za potrebe živinoreje in sicer 19.000 ton, od te količine je prejela Mešalnica krmil Žalec 695.402 kg. Od te prejete količine, kije bila namenska za posamezna področja vzreje živine in to za mlado pitano govedo — 148 t, krave-molznice - 40 t, vzrejo piščancev - 493 t in proizvodnjo jajc — 14 t. Vsi rejci, ki imajo organizira-
Kooperantka ALENKA KLADNIK
no vzrejo živine, so prejeti krmila po regresirani ceni, ki je izračunana na osnovi cene uvoza koruzetkije bila 2,97 din franko Žalec. Vsa do sedaj uvožena koruza je bila strogo namenska za predelavo v živinsko krmo in je bila tudi tako uporabljena.
Problem vzreje živine in pridelave mleka je bil posredovan vsem republiškim in zveznim organom in je odobren dodatni intervencijski uvoz koruze, ki naj bi bil realiziran v mesecu maju. Od te količine se pričakuje, da jo prejme Hmezad 7000 t, kar pa bo samo delno ublažilo problem prehrane živine. Še vedno ostaja odprto vprašanje, kako tudi v bodoče zagotoviti zadostno količino koruze po primerni ceni, ki bi zagotovila ekonomičnost vzreje pri sedanjih odkupnih cenah mleka in goveda.
Visoke cene koruze povzroča slaba letina v lanskem letu, ker koruza ni v celoti dozorela, posledica tega pa je, da del koruze ni sposoben za prodajo. Vsi bi morali razmisliti, kako bomo v bodoče manj odvisni od odkupa, da doma pridelamo čim več potrebne koruze za živino.
Po sedanjih veljavnih predpisih je uvoz koruze na podlagi ustvarjene izvozne realizacije nemogoč.
Zavedamo se, da z odgovorom problem ni rešen, kakor tudi to, da so pred nami vsemi naloge, da se to vprašanje sistemsko reši. Vsi živinorejci v lastni in kooperacijski proizvodnji proizvajajo blago, namenjeno za prehrano in oskrbo prebivalstva in morajo imeti takšne pogoje za proizvodnjo, da jim bo omogočen nadaljnji razvoj te panoge.
Glede na to, da je to vprašanje v pristojnosti republiških in zveznih upravnih organov, bi bilo potrebno tem organom postaviti delegatsko vprašanje za dokončno sistemsko ureditev tega vprašanja.
■ %%%%%% ■

Jože Ramšak: „Sedaj, ko bomo dobili nov dom, bi radi hkrati sem gor napeljali telefon. Vemo, da bo to stalo, a nam je ta pridobitev zares nujno potrebna. Nekdo zboli ali pride kakšna druga nesreča, pa tedaj ne moremo hitro poklicati zdravnika, gasilcev, itd. Poleti še gre, huje pa je pozimi, ko tu v hribih zapade veliko snega.“
Z Dobrovelj in okoliških zaselkov vsako jutro odhaja več ljudi na delo v dolino. Sedaj se že nekaj let ne odseljujejo. Raje se vračajo domovin si urejujejo domačije. S tem pa se vsiljuje vprašanje, kdaj bodo ti partizanski kraji dobili asfaltirano cesto? Prva leta po vojni so zgradili cesto od Letuša navkreber. Ta cesta jim pomeni sedaj edino povezavo z dolino. Sedaj postaja že preozka in krajani upajo, da jo bodo ob družbeni pomoči uspeli v kratkem razširiti in asfaltirati. Šele potlej bi se ti, sicer slikoviti kraji, bolj približali ljudem v dolini pa tudi turistom.
1. Dom borcev na Dobrovljah, 2. Jože Ramšak, predsednik režijskega odbora.
Z. K.
Spominki iz hrastovine
Ferdo Vasle je človek, ki
v	prostem času rad rezbari in izdeluje zanimive reči: od kmečkih stiskalnic do drugih predmetov. Pri tem uporablja hrastov les, ki mu je očitno najbolj pri srcu.
Ferdo je sicer zaposlen v LIK Savinja v Šempetru, pa tudi doma v Matkah poopra-
vi	veliko dela. Zato rezbari in snuje svoje spominke le ob nedeljah in praznikih pa tudi zimski večeri so njegovi. Takrat prebije dolge ure v delavnici.
Njegove stiskalnice so nekaj posebnega. Skrbno so izdelane in izvirne, takšne, kot jih videvamo na kmetijah. Le miniaturne so, takšne, da jih zlahka vtakneš pod pazduho in postaviš v vitrino.
Ferdo svojih spominkov ne prodaja. Nekaj jih je že podaril, zgodi pa se tudi, da pridejo sosedje in ga popro- -sijo, naj jim izdela stiskalnico, s katero bodo razveselili gosta, kijih bo obiskal.
No, takšna stiskalnica zahteva veliko dela pa tudi domiselnega snovanja. Dvajset ur porabi za eno. Vendar pa Ferdu ni žal za te ure, za opravljeno delo, kajti vsak predmet pomeni zanj novo doživetje.
Rt.
Ferdo Vasle s svojo stiskalnico.
Čeprav se jm je pri gradnji kakšenkrat zataknilo, se Dobrovljam veselijo novega doma borcev, ki je zrasel sredi naselja. Dom bo nosil ime I.
Savinjske čete. Zanimivo je, da so dom nameravali odpreti že lani ob dnevu republike, vendar s tem ni bilo nič. Med drugim so kar dolgo čakali na strešno opeko, pojavljale pa so se še druge ovire.
odkupijo od 200 do 400 litrov mleka, potlej pa ga bo še več.
Računajo namreč na to, da se vse več kmetij usmerja v tržno proizvodnjo, bodisi v proizvodnjo mleka ali mesa. In
Devet družin v zaselku Brda je dobilo asfalt
Devet družin si je izborilo asfalt
Če vas te dni zanese pot v hribovski zaselek Brda, ki spada pod krajevno skupnost Šešče, vam bodo v vsaki hiši ponudili pijačo. Krajani ne skrivajo veselja zaradi najnovejše pridobitve — asfaltne ceste, s katero se je povezalo devet domačij.
Kdo bi vedel, koliko rodov je pešačilo navkreber po kolovoznih poteh? Krajani si manejo žulja ve roke, ko zro na opravljeno delo: na lepo speljano asfaltno cestišče, ki jih povezuje z dolino. Ko smo se pred dnevi o tej uspešni akciji pogovarjali s krajani, so še imeli polne roke dela z vročim asfaltom, s katerim so utrjevali cestišče.
Predsednik krajevne skupnosti Šešče, Zdravko Cestnik, nam je dejal, da se jim je slednjič uresničila dolgoletna želja, zato jim ni žal denarja in dela. Takole je modroval:
„Čeprav v našem zaselku ni bogatije, smo se krajani dogovorili za krajevni samoprispevek. Skoraj od vsake hiše kdo hodi na delo in tako smo mesečno dajali dogovorjene zneske v skupno blagajno — za cesto!“
Ko so zbrali določena sredstva (vsaka družina poldrugi milijon dinarjev; starih kajpak) so prijeli za delo. Treba je bilo asfaltirati 680 metrov cestišča, za kar so potrebovali 730 tisoč dinarjev. Za devet hribovskih domačij, je bil to kar velik zalogaj.
Zdravko Cestnik, KS Šešče
predsednik
Alojz Škrubej
Kmetje tehniki
Nekoč je bilo za kmeta dovolj, daje imel žuljave roke in da je zgodaj vstajal Otroka, ki seje dobro učil,
so starši namenili za gospoda, slab učenec je ostal doma. „Za kmeta bo dober,“ so rekli.
Danes to ne velja več. Kmetje imajo opravka z zahtevami stroji, škropivi, umetnimi gnojili in drugimi kemičnimi priporno čld; za vse to pa je potrebno znanje.
Lahko bi rekli, da na kmetijo, ki se usmerja v tržno proizvodnjo, sodi kmetijski tehnik. Ne gre toliko za diplomo, kot za znanje in praktično usposobljenost.
Ob vse večjih zahtevah se vsiljuje vprašanje, ali enoletne oziroma dveletne šole za kmetovalce s svojimi programi dajejo mladim potrebno znanje. V Savinjski dolini (žalska občina) menijo, da na urejeno kmetijo sodi kmet z znanjem tehnika.
Ker pa se kmečki fantje in dekleta zaradi obilice dela na kmetiji ne morejo odtrgati za daljši čas od dela, so se v teh predelih ogreli za dislocirane oddelke srednje tehnične kmetijske šole.
Zanimanje je veliko tudi med tisto kmečko mladino, ki je že obiskovala šolo za kmetovalce. Pridobitev takšnega dislocirane-
ga oddelka je v tem, da ga lahko obiskuje tudi tista kmečka mladina, ki že gospodari na kmetijah. Mladi takole pravijo: „Pet do šest ur pouka bi šlo, več pa ne, ker je treba delo na kmetiji opraviti!“
Časa za učenje v takem primeru res ne bo veliko, vendar se s pridnostjo marsikaj doseže. V Žalcu naj bi že na jesen sprejeli v dislocirani oddelek srednje tehnične kmetijske šole Maribor, prve interesente. Seveda pa kaže organizirati dislocirane oddelke srednje kmetijske šole le tam, kjer so mladim zagotovili kvaliteto pouka. To pomeni, da je potreben dober predavateljski kader.
V žalskem primeru najbrž to ne bo težko, saj imajo poleg Hmezada še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, torej dve ustanovi oziroma organizaciji z zadostnim številom kmetijskih strokovnjakov. Zaradi vse večjih potreb po kmetijskih tehnikih na kmetijah se s podobnimi problemi in načrti ubadajo skoraj v vsaki slovenski občini, ki ima kmetijsko zaledje. Zaradi praktičnosti se bodo najbrž marsikje, podobno, kot v Žalcu, odločili za dislociran oddelek srednje kmetijske šole.
Cestnik: „V naši akciji sta nas podprli tako občina, kot krajevna skupnost. Poleg denarja smo veliko prispevali s prostovoljnim delom in prevozi. Najprej je bilo treba utrditi in razširiti kolovozno cesto, kar ni bilo lahko. Naj povemo samo to, da je bilo treba pripraviti in premetati 1800 m3 gradbenega materiala.“
Alojz Škrubej: „Ja, veliko smo delali na cesti. Lani smo žrtvovali vse nedelje in praznike. Zavedali smo se, da moramo najprej sami pokazati, kaj zmoremo in to smo tudi storili.“
Asfaltirana cesta je pridobitev za kmečke ljudi, ki bodo poslej hitreje in lažje prepeljali vsako reč v dolino pa tudi za delavce. Vsako jutro odhajajo na delo v Šempeter pa v Žalec in druge kraje, pod večer pa se vračajo domov.
Cestnik: „Sedaj, ko smo si asfaltirali cesto, bi radi še telefon. Gre nam zato, da bi lahko poklicali zdravnika, če kdo zboli ali drugo pomoč. Upamo, da bomo uspeli, pa čeprav vemo, kako so obremenjene telefonske mreže.“
Brda so nedvomno lep primer, kaj je možno doseči, pridobiti, če krajani držijo skupaj in tudi složno primejo za delo.
Az.
Vse kaže, da tudi do 1. maja dom ne bo dograjen in tako bodo počakali na četrti julij — dan borcev. Jože Ramšak, predsednik režijskega odbora, nam je med našim obiskom dejal, da dela zadnji čas lepo napredujejo. Naštel je vse težave, s katerimi so se spoprijemali med gradnjo novega doma. Menil je, da se krajam ne jezijo zaradi tega, kajti dom je sedaj že nekaj časa pod streho pa tudi notranjost dobiva novo podobo.
Poleg trgovine, ki je krajanom hudo potrebna, bodo imeli v novem domu večnamenski prostor za sestanke, bife, zbiralnico mleka s hladilnimi napravami, skladišče umetnih gnojil in druge prostore. Sedaj dnevno
Jože Ramšak, predsednik režijskega odbora
tako jim je nov večnamenski objekt potreben.
Krajani so gradnjo doma podprli z lesom, večkrat pa so tudi prijeli za delo.
Dobroveljski dom borcev v sedanji fazi izgradnje
Ustanovitev Savinjske čete
V drugi polovici julija 1941. leta je pokrajinski komite za Štajersko sprejel sklep, da z ilegalci v gozdovih Pohorja, v revirskih hribih, v hribih vzhodno od Celja in v Savinjskih hribih organizira partizanske četa in bojne enote. Iz Maribora je dopotoval Leon Novak, ki se je prek Petruško ve zveze sestal s člani Savinjskega okrožnega komiteja.
Na dan 23. julija 1941 sta se sestali Vipotnikova in Letonjeva skupina v gozdu, vzhodno od
„Nič nas ne sme presenetiti”
Na letni konferenci občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Žalec so ugodno ocenili dosedanje delo. Uspešnost delovanja se poleg obveznega programa kaže v podružbljanju ljudske obrambe. V tistih krajevnih skupnostih, kjer Zveza rezervnih starešin dobro dela, so uspešne tudi obrambne priprave ostalih struktur.
Na področju žalske občine deluje 13 osnovnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin; večina je zelo aktivna. Organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin so se med letom tudi uspešno poglabljale v gradivo kongresov ZK, zlasti še na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Večje sodelovanje je bilo opaziti tudi s taborniki, lovci, planinci, strelci, gasilci in drugimi. Kar 220 rezervnih starešin uspešno sodeluje na področju obrambne vzgoje. Na področju ljudske obrambe in samozaščite sodeluje precej več članov; to velja tudi za družbenopolitične organizacije za samoupravne organe in delegacije skupščin SIS.
Vidne rezultate so dosegli tudi v sodelovanju z Zvezo borcev NOV in
mladinskimi organizacijami. Zanimiv je podatek, da je pri 16 akcijah Zveze rezervnih vojaških starešin sodelovalo 790 mladincev.
Poleg osnovnih organizacij v žalski občini deluje več aktivov Zveze rezervnih vojaških starešin v delovnih organizacijah. Zvezni odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je občinski organizaciji za opravljeno uspešno delo podelil zlato plaketo.
V programu dela, ki so ga sprejeli za tekoče leto, so zajeli poleg obveznega strokovnega usposabljanja še idejnopolitično delovanje in usposabljanje, dalje vključevanje v specializirane dejavnosti, društva, ki 90 posebnega pomena za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Še tesneje bodo sodelovali z mladino pri negovanju tradicij NOV in se še tesneje povezali s šolami.
Po vsem tem bi lahko na rob zapisali, da se Zveza rezervnih vojaških starešin v občini uspešno vključuje v akcijo „Nič nas ne sme presenetiti“.
1. J.
libojske keramične tovarne. Zbralo se je štirinajst ilegalcev: Albin Vipotnik ter njegovi sestri Marija in Anica, Jože Letonja, Franc Lapajne, Pongrac Raček in njegova žena Fanika, Rudi in Julija Cilenšek ter Vili Reberšak.
Sklenili so zbrati orožje in ostalo opremo, shranjeno v bližini Vipotnikove hiše, prestaviti neprimerno taborišče na Dobrovlje in pritegniti v četo še preostale ilegalce in skojevce, ki so se odločili za odhod v partizane.
26. julija se je bojna skupina zbrala na nabrežju Savinje, v gozdu, blizu kmeta Krušca v Grižah. Četi so se tu pridružili še skojevci: Franc Kelhar, Anica Lapajne, Matija Sevšek, Ludvik Zupanc, Peter Šprajc— mlajši, Nadi Raček in Vencelj Urbašek. Novoustanovljena četa, ki se je poslej imenovala Savinjska četa, je izbrala za prvega komandirja Jožeta Letonjo, za političnega vodjo pa Albina Vipotnika.
Četa je še isto noč krenila na Dobrovlje in se utaborila v bližini kmetij Juga in Covnika. Nekaj dni za tem je prispela v četo skupina ilegalcev iz Prebolda. V skupini so bili: Tone Kotnik, Ivan Mrak in njegova žena. Od Čulka sta Ivan Farč-nik in Viktor Soster, iz Ojstri-ške vasi pri Taboru pa krojač Joško Hanžič.
Četa je sprejela pravila taboriščnega in partizanskega življenja, o disciplini in tovarištvu, horci pa so si izbrali ilegalna /imena.
Iz Dobrovelj je četa vodila številne napadalne akcije na nemške postojanke širom Savinjske doline.
(Podatki so iz knjige Rada Zakonjška: Velika preizkušnja)
Dom borcev, telefon in še kaj...
Kako smo v
Skupina kmetskih fantov in deklet na izletu na Mrzlici leta 1933
Prvi maj je bil in bo ostal v naših srcih praznik. Tudi letošnjega bomo proslavili na izletih, na različnih prireditvah pa tudi doma med znanci v veseli družbi. Sicer pa je tu brstenje, ozelenele trave in vse bolj razigrano sonce, ki nas greje.
Pomen 1. maja je kajpak še večji. Pomeni nam tudi praznik osvoboditve dela iz mezdnega suženjstva, praznik dela, s katerim gradimo brezskrbno sedanjost in še lepši jutri za delovne ljudi, kot je v svojem prispevku zapisal naš sodelavec Anton Kotnik iz Prebolda. In da ne bi pozabili še tole :
Anton Vočko
Francija (1890): Na prvomajskih manifestacijah so ubili 10 delavcev.
Poljska (Lodz 1892 1.): Vojska je streljala v prvomajsko povorko in ubila ter ranila 140 ljudi.
Sarajevo (1906): Na prvomajskih manifestacijah ubitih več delavcev,
Skopje (1939): Nad tisoč policajev je cele štiri ure napadalo prvomajsko povorko. Takih dogodkov ni moč pozabiti.
KAKO SO PRAZNOVALI DELAVCI V PREBOLDU
Preboldski delavci in delavke so 1. maj praznovali različno. Kakšenkrat so se morali zadovoljiti zgolj s tem, da so tovarniške stroje okrasili z zelenjem, na stroje, ki so služili kot signal za okvaro, pa so pripeli rdeče zastavice.
Zgodilo se je tudi, da so pred prvomajskimi prazniki organizirali akcijo podpisovanja med delavci. Čeprav so ostali brez zaslužka za en dan, so podpisali skoraj vsi delavci.
Na večer pred prvim majem so po okoliških hribih zagoreli kresovi in to kljub strogi kontroli žandarmerije. Komaj se je zaznalo jutro, že so ljudje hiteli ob zvokih budnice domače godbe na Burkeljčev hrib pa tudi na Mrzlico, kjer so preživeli lep dan. Godbe so igrale in ljudje so peli revolucionarne delavske pesmi. Domov so se vračali šele zvečer: prepolni vtisov in notranjega zadovoljstva.
Počutili so se kot ena sama velika družina, enotna v svojih idejah in stremljenjih in pri tem jih ni motila navzočnost žan-darjev, ki so poskušali dušiti delavsko revolucionarno pesem in motiti razpoloženje. Po štiriletni okupaciji in zmagovitem boju za svobodo in novo, boljšo družbeno ureditev je naš človek resnično postal „gospodar na svoji zemlji”. Tako bomo tudi letošnji 1. maj praznovali v zavesti, da imamo na široko odprta vrata nadaljnjega razvoja in napredka, piše tovariš Kotnik.
ŽANDARJEV SE NISMO USTRAŠILI
O tem, kako so Savinjčani pred zadnjo vojno praznovali 1. maj, nam je pripovedoval svoje doživljaje upokojeni rudar iz Liboj, Anton Vočko :
„V okviru Svobode Liboje— Zabukovica smo skupaj s Trboveljčani in nasploh z Zasavskimi revirji vrsto let organizirali prvomajsko praznovanje na Mrzlici. To je bil za vse dogodek, na katerega smo se skrbno pripravljali. Praznovanj se zlasti dobro spominjam med 1930. in 1938. letom. V teh letih so bila praznovanja množična, saj se nas je kakšno leto na Mrzlici zbralo tudi po več sto udeležencev.
Na Mrzlici so nastopale godbe na pihala pa pevski zbori iz Trbovelj, Hrastnika in Zabu-kovice. Programa nismo posebej pripravljali, kljub temu pa se je vsakič prireditev lepo iztekla. Udeleženci so spontano peli
revolucionarne delavske pesmi in se pogovarjali v veselem razpoloženju. Vedrega razpoloženja niso zmotili vsiljivi žan-daiji, ki so vohljali za nami.
No, zgodilo se je, da je na prvomajsko slavje 1934. leta prišlo kar osem žandarjev. Ker so bili nekateri med njimi Slovenci, so seveda razumeli pomen in vsebino revolucionarne pesmi, ki smo jo zapeli. To je bila pesem: Oj čujte delavskih množic korak.
Žandaiji so se zagnali med pevce in hoteli na vsak način preprečiti nadaljnje petje. S pesmijo smo sicer nehali, a smo takoj zatem zapeli drugo, ki je bila tudi revolucionarna. Žandaiji so seveda reagirali, takrat pa so jih obkolile ženske in zahtevale, naj nas pustijo, češ, da petje ni greh.”
Takrat je, sedaj že pokojni Peter Šprajc, (oče prvoborca Petra Šprajca) iz protesta izobesil na drog rdeč jopič.
VOĆKO VA GUGALNICA NA MRZLICI
Vočko je pred takim prvomajskim praznovanjem (letnice ni povedal) doma izdelal gugalnico s klopmi. Bila je to precej velika lesena reč, na kateri se je zlahka gugalo po več ljudi.
Anton Vočko ;,Z gugalnico sem želel razveseliti udeležence praznovanja. -Na Mrzlico so namreč redno prihajale tudi cele družine z otroki. Moram reči, da takrat na Mrzlici ni bilo gostinskega objekta, kjer bi človek lahko dobil kaj za pod zob ali mizo in stol. In tako nam je gugalnica prav prišla.
Pred 1. majem sem najel tovariše, da so mi pomagali gugalnico nesti na Mrzlico. To je bila utrudljiva hoja, vendar pa smo bili takrat sami mladi, krepki fantje. No, gugalnica je dobro služila udeležencem, pa tudi ljudi, ki se poprej niso poznali, zbliževala. Seveda pa so se na Mrzlici takrat zvrstili še drugi pomembnejši dogodki.”
Ko so zaradi vse hujšega pritiska in terorja delavsko prosvetno društvo Liboje-Zabuko-
Savinjčani s kitarami in pesmijo na ustih med prvomajskim praznovanjem na Mrzlici leta 1935.
vica ukinili, so se delavèf naprej udejstvovali v okviru Vzajemnosti. Program je bil isti, le ime so spremenili.
Z NAGELJNI V GUMBNICAH
Prvi maj je praznovala tudi kmečka mladina. Člani društev Kmetskih fantov in deklet so za 1. maj organizirali pohode in izlete v naravo. Večkrat so se povzpeli na Mrzlico, na Rifnik in na druge kraje. Takšne pohode so največkrat organizirali s kolesi, nam je pripovedovala dolgoletna članica, Lojzka
Kronovškova. Pokazala nam je tudi fotografije s teh pohodov na Mrzlico.
Fantje in dekleta so si za takšne izlete pripeli rdeče na-deljne v gumbnico in tako manifestirali pomen prvega maja.
Rado Rotar in njegova 93-letna mama Amalija sta nam pripovedovala, kako je njihova družina vsakič praznovala 1. maj na Mrzlici. Jakob Rotar (95 let) je bil namreč takrat zborovodja zborov in tako je šel tudi zaradi nastopanja na Mrzlico.
Pa se je pripetilo, da Amalija ni zmogla strme poti. Ni se
hotela vrniti domov. Premagala je slabost in potlej prišla na Mrzlico.
Pot je bila dolga, saj je bilo treba pešačiti tri ure. Na hribu sredi zelene ravnice je bilo zbranih že veliko ljudi. „To so bila zanimiva doživetja, ki jih človek zlepa ne pozabi,” sta rekla Rado in Amalija Rotar.
Čeprav smo v našem zapisu izpustili veliko zanimivih doživljajev starejših Savinjčanov, ki so tako ali drugače sodelovali v takšnih praznovanjih, bomo končali. Morebiti o tem drugič.
Le. Tk.
Stari mlin še stoji, kolesa pa ne vrtijo več
STARI MLIN POD GRMADO
Mlinska kolesa se ne vrtijo več...
Stari mlini umirajo stoje, bi lahko rekli za večino potočnih mlinov na Slovenskem. Tudi Hribernikov mlin pod Grmado, nekdanji grajski mlin Žovneških graščakov, sodi med nje.
Bistra Trnavca je dvesto let poganjala mlinska kolesa in mlinske kamne, kovaška kladiva in stope za phanje kaše. Danes z mahovjem obdana mlinska kolesa stojijo, pa tudi nekoč tako mogočen mlin propada. Sedanji gospodar kmetije in mlina, Izidor Hribernik, sicer pravi, da bo mlin obnovil, vendar pa je to zalogaj, ki ga bo težko zmogel. Marsikaj bi bilo treba zamenjati, pa tudi mlinski kamni so za sedanji čas že zastareli.
Zanimivo je, da so bili Hriberniki v Podvrhu skozi pet rodov mlinaiji. Izidorjev oče, 83-letni Leopold Hribernik, ki je še dobrega spomina, hrani orumenelo listino, kupoprodajno pogodbo, na kateri piše, da je leta 1789, tedanji lastnik Žovneka, baron Curti , mlin prodal nekemu Jakobu Marnu za dvestodevetdeset goldinaijev.
USTANOVNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA TABOR
V začetku aprila je bil v Taboru ustanovni občni zbor Planinskega društva Tabor, ki je že 155. po vrsti v Sloveniji. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi tajnik Planinske zveze Slovenije.
Pobudniki za ustanovitev društva so bili mladinci, ki so do sedaj delovali v okviru PD Vransko-Tabor. Ta mladinski odsek je bil zelo aktiven, pripravljal je orientacijska tekmovanja, gradil pa si je tudi lasten dom pod Krvavico. Njihova največja želja je, da bi čimprej dogradili Zajčevo kočo, saj bi s tem Taborčani odprli nov planinski svet.
Marn je hkrati z mlinom kupil delavnico za valjenje in kvašenje ter polje in košenino v bližini hiše. Baron si je obdržal le ,shranilnik za ribe”. Marn se je obvezal, da bo baronu Curti-ju odplačeval dolg letno po 12 goldinarjev.
Žovneški gospod je v pogodbi tudi zapisal in se obvezal, da bo Marna branil na sodišču, če bo treba.
FURMANI PO CEST PELJAJO .. .
Ko se je Marnova hčerka poročila s Simonom Hribernikom, je mlin spremenil gospodarja. Potlej se je zvrstilo pet Hribernikov in vsi, razen sedanjega gospodaija Izidorja, so okoliškim kmetom mleli žito pa tudi phali ajdovo in proseno kašo. Za mlinom je bila tudi kovačija - vse na vodni pogon.
Leopold Hribernik je pripovedoval, da je bil mlin na dobrem glasu in tako mletja skozi vse leto ni zmanjkalo. Trnavca je tudi v sušnem obdobju imela dovolj vode, da je poganjala vsaj en mlinski kamen. Hribernikov mlin so v minuli vojni večkrat obiskovali
partizani. Leopold Hribernik je mlel žito ter jim dajal moko. Pa so Nemci mlin zapečatili, vendar so okoliški kmetje posredovali, da so mlin ponovno odprli. Mlin je mlel še nekaj let po zadnji vojni, potlej pa so mlinska kolesa obstala.
Kmetje ne sejejo več pšenice (kruh raje kupujejo) in tako ni več kaj mleti.
SKRIVNOST
GRMADE
Trnavca nad Hribernikovo domačijo privre na dan izpod Grmade, 900 metrov vidokega hriba. Izidor Hribernik nam je pripovedoval, da je voda iz podzemskega sveta že večkrat prinesla postrvi, ki so imele močno okrnele oči. Tam, kjer bi morale biti oči, so ribe imele le dve zakrneli odprtini.
Hriberniki menijo, daje pod Grmado kraški svet z jezerci, v katerih živijo ribe. To domnevo potrjuje tudi podatek o velikih količinah ribjih odpadkov, ki so jih odkrili pri analizi vode, ki priteka izpod Grmade.
Tsk. E.
MODA
Moška linija 79/80
Vodilni stil oblačenja v sezoni 79/80 predstavlja tip „GENTLEMAN“—a.	Nova
kreativna linija se je zavrtela nazaj v petdeseta leta, poudarila detajle, ki so nam še čisto novi, očetom pa še dobro v spominu ali pa imajo kaj podobnega še celo v garderobi. Obleke krojene po starem, se vseeno zelo razlikujejo od čisto novih elegantnih oblačil, kjer je izreden poudarek na finoči materiala, barvni usklajenost, tudi kadar gre za športno — elegantna oblačila.
Kroji so: športni, elegantni, udobni, vpadljivi, a ne nenavadni. Za klasične obleke so materiali gladki ali s finimi črtami, sakoji, hlače, bluzoni v anglosaških suknih. Na športnem področju pa je pri hlačah največ stretcha, žameta, gabardena in tweeda. Pri elegantnih oblekah je najuspešnejša temno modra, siva in vsi rjavi toni. Pri športno elegantnih oblačilih, posebno pri žametu so najvažnejše: črna, temno modra in sivi odtenki. Izrazito športna oblačila pa so precej živahnejša. Zelo novi liniji moških oblek sta t. im. „V“ in „Y“. „V“ linija je poudarjena s širokimi, podloženimi rameni. Dolžina je malo krajša od običajne. Hlače se proti stopalu konično zožujejo. Ovratnik je ožji, je približno 7 cm širok, zgornji del daljši, zapenjanje globlje in eno ali dvoredno na dva gumba — gumbi so manjši kot do sedaj. Žepi so lahko
• Y
ei/!• S«
našiti, všiti ali všiti s patno, vstavljeni so lahko tudi poševno. Za „Y“ kroj velja isto, samo zapenjanje je višje. Za športne tkanine je primeren ohlapen kroj s širokimi nepodloženimi rameni, lahko tudi s šal ovratnikom in z vsemi detajli kot na modelih „V“ in „Y“.
Hlače: Za modno pravilo velja zgoraj široko, polno, spodaj ozko. Še vedno je široko zastopana „cigareta“ ravna linija hlač od 50-52 cm širine stopala. Modne hlače so v pasu nagubane z izrazito konično Unijo proti stopalu, spodaj imajo širiio 47—50 cm min. 42—44 cm. Pri hlačah so važni še nekateri detajli kot so: dvignjen
itov
-I#
p s
of
Titova štafeta je krenila letos iz Raven na Koroškem s sporočilom in pozdravi slovenskega naroda maršalu Titu za njegov 87. rojstni dan. Letos je ta slovesnost povezana s proslavami ob 60-letnici ustanovitve komunistične partije Jugoslavije ob 60. obletnici SKOJ-a.
V ponedeljek, 26. marca, je bila v Letušu predaja zvezne štafetne palice mladine iz Šmartnega ob Paki - občina Velenje, prevzeli pa so jo mladinci občine Mozirje.
Tekstilci so tekmovali
Slovenski tekstilci so se že enain-dvajsetič zapored pomerili v smučanju. Sodelovalo je 51 delovnih organizacij s skoraj 900 tekmovalci.
• Organizator letošnje tekstilijade na Soriški planini je bila Almira iz Radovljice. Od tekstilcev žalske občine so se tekmovanja udeležili: Tekstilna tovarna Prebold, Juteks Žalec in Tovarna nogavic Polzela. Tekstilna tovarna Prebold je imela kompletno ekipo in je v končni uvrstitvi zasedla 18. mesto.
M. P.
Letuški pionirji so se prav tako vključUi v to proslavljanje.
Organizirali so lokalno štafeto s pozdravi in najlepšimi željami Titu za njegov praznik. Lokalna štafeta je potekala od Letuša preko Braslovč in se pridružila zvezni štafeti na Polzeli, kjer je bila osrednja prireditev v naši občini.
FRANC DOBNIK
Dom SLO v Žalcu
Mesnica v nove prostore
Amalija Hribar „V“ linija
pas, paspule in žepi v stranskih šivih, zavihki. Stretch, žamet, canvas, velveton; in za disko: saten, shintz in napa imitacije so najaktualnejše kvalitete materialov.
Srajce: Udobne, elegantne srajce z mehko in ozko izdelanimi manšetami in gumbnicami, malimi oglatimi, okroglimi, pristriženimi, zapetimi konicami, stoječimi, tudi šal ovratniki so v hipu izrinile s prodajnih polic stare modele. Materiali so mehki, gladki, redko rustikalni. Še vedno so aktualni mat — svetleči efekti. Največ je gladkih srajc v svežih barvah, precej je črt in drobnih karo vzorcev. Gumbi se ujemajo z barvo tkanine.
Kravate: K elegantnim sraj-cem se nosijo kravate iz svile, šantunga, bourette, svile, pol-yestra. Najpogostejši so črtasti vzorci in kašmir. K športnejšim oblačilom pa so primerne pletene enobarvne kravate. Modna širina je 5—8 cm.
Za sodobno oblačenje je najvažnejša medsebojna usklajenost oblačil v barvnih vzorcih in materialih. Ekstravagantno poudarjen modni ton daje moški kolekciji 79/80 siva barva.
AMALIJA HRIBAR
Potrošnike v Grižah, Zabuko-vici in po okoliških zaselkih je pred nedavnim vznemirila napoved, da bodo pristojni organi primorani zapreti mesnico v Grižah, ker lokal ne ustreza več vsem predpisom. Lokal je namreč v stari hiši.
Lastnik lokala, Vinko Ježov-nik si je poleg stare hiše dozidal novo hišo, ki ima v pritličju lep lokal, pripravljen za mesnico. Vinko Ježovnik pravi, da zaradi tega ni obnovil starega lokala. Lokal v novi hiši bodo odkupile in prevzele Mesnine Celje. To bi se že zgodilo, če se ne bi
Kurirčkova pošta na
Šprajčevem hribu
Te dni je bila na Šprajčevem hribu v Grižah osrednja prireditev Kurirčkove pošte, ki so se je udeležili pionirji iz cele žalske občine. O delovanju SKOJ—a pred vojno sta pionirjem spregovorila prvoborca Peter Šprajc in Ivo Zupanc, o letošnjih partijskih jubilejih pa je govoril Oto Žagar. Prireditev so popestrili s kulturnim programom.
Preskrba z zelenjavo šepa
Preskrba trgovin v Preboldu s svežo zelenjavo je prav žalostna. Razen solate, ki jo je moč dobiti le v dopoldanskem času, ni dobiti ničesar drugega.
V Preboldu je zraslo novo naselje blokov, kjer živi veliko družin, ki nimajo svojega zelenjavnega vrta. Trgovci bi morali to upoštevati, kakor tudi dejstvo, da je sveža zelenjava za zdravo prehrano nujno potrebna.
O pomanjkljivi ponudbi zelenjave in sadja bi lahko govorili tudi za žalsko tržnico. M. B.
zataknilo glede višine davka ob prodaji.
Sedaj lahko zapišemo, da je zadeva že urejena in tako bodo Mesnine lahko lokal odkupile in ga ustrezno opremile, skratka, mesnica v Grižah se bo preselila v nove prostore.
Vinko Ježovnik, ki sicer daleč naokrog velja za dobrega mesarja, nam je povedal, da v njihovi mesnici dnevno postrežejo meso šolam in nekaterim delovnim organizacijam za 2000 obrokov, poleg tega pa z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo številne potrošnike.
Posneli smo novo Ježovniko-vo hišo z lokalom v pritličju, v katerem bodo Mesnine odprle mesnico.
Te. Ze.
V	novem mestnem jedru v Žalcu se te dni pristopa k gradnji večnamenskega doma za potrebe splošnega ljudskega odpora. Priprave za izgradnjo tega objekta so trajale dalj časa. Projekt je izdelala projektantska organizacija BIRO 71 iz Domžal, celotna predračunska vrednost doma pa je okrog 50 milijonov dinarjev. Dom bo lepo dopolnjeval celoten izgled novega dela mesta.
V	tem izredno potrebnem objektu bodo imele svoje prostore posamezne, izredno pomembne družebne dejavnosti. Naj omenimo prostore za potrebe civilne zpščite, prostore za skupnost požarnega varstva, občinsko gasilsko zvezo in gasilsko društvo Žalec. V drugem delu objekta so predvideni prostori za teritorialno obrambo, center zvez in postajo milice. V kletnem delu stavbe bo tudi zaklonišče, ki bo služilo tudi za potrebe sosednjih objektov v mestnem jedru, sicer pa se bo uporabljalo kot skladišče. Pomembno pa je tudi to, da so predvidena določena stanovanja za gasilce in miličnike. Sestavni del stavbe pa je večnamenska dvorana in določeni prostori za gasilsko muzejsko zbirko.
Ker ni na razpolago vseh sredstev, se bo pričelo z izgradnjo prvega dela doma in sicer z večnamensko dvorano s prosto-
Novo glasilo tekstilne tovarne Prebold
Po nekaj letih prizadevanj za dobro obveščanje delavcev so v Tekstilni tovarni Prebold začeli izdajati svoje glasilo Črna mačka. Pred tem so sicer imeli Obvestila, ki pa so izhajala le občasno, glede na problematiko. Tudi teh sedaj ne mislijo opustiti, saj so za nekatera obveščanja zelo primerna.
Izšla je že tretja številka glasila Črna mačka, ki opravičeno nosi to ime, saj je zaščitni znak tovarne in hkrati porok kvalitete. Sestavki so zanimivi, saj govore o medsebojnih odnosih delavcev, o vključevanju v krajevno samoupravo, o skrbi za zdravstveno varstvo delavcev, o poročilu s problemske konference o kadrovski politiki, prav tako pa tudi o računalništvu, modi in o športnih dosežkih delavcev.
Delavci so glasilo ugodno sprejeli in z veseljem pričakujejo novo številko. To pa je
porok, da glasilo izpolnjuje svojo temeljno nalogo obveščanja za delegatsko odločanje v organizaciji združenega dela.
ri za gasilsko dejavnost. Vrednost teh del je približno 18 milijonov. Ta del objekta naj bi bil končan še letošnje leto.
Najzaslužnejšim
družbena
priznanja
Glede na to, da so priznanja in odlikovanja pomembna družbena sredstva za izkazovanje družbenih priznanj delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam kot društvom, tudi letos komisija za odlikovanja in priznanja občinske skupščine objavlja pogoje in roke za predlaganje kandidatov za podelitev priznanj.
Po odloku občinske skupščine
?e za podelitev plakete občine alee, pravkar pa komisija pripravlja nov odlok, ki ga bo predlagala skupščini Občine, na osnovi katerega bo mogoče podeliti tudi druga priznanja.
Z objavo pogojev za predlaganje kandidatov za podelitev priznanj želimo, da bi bili za dosežke in uspehe tako na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti predlagani resnično tisti, ki so doprinesli največ k napredku navedenih dejavnosti.
Priznanja so lahko podeljena tudi tistim, ki so si prizadevali za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov,-na vseh področjih družbenih dejavnosti, gospodarstva, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizaci in društev.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec navaja, naj predlog vsebuje:
- naslov organa, ki predlaga podelitev ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep ali naslov posameznika,
- naslov organizacije združenega dela, organizacije, društva, oziroma posameznika, ki je predlagan,
— utemeljitev razlogov za podelitev priznanja, razvidni morajo biti konkretni dosežki in uspehi predlaganega.
Predloge je treba poslati do 20. maja 1979 na naslov: skupščine občine Žalec, kadrovska služba.
VERA OREŠNIK
>
CENTER ZA
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC
ulica Ivanke Uranjek 6
vpisuje učence v naslednje srednje šole:
1.	v administrativno šolo
2.	v poklicno tekstilno šolo
3.	v dislociran ocid. tehnične kmetijske šole (4 I.)
4.	v dislociran odd. ključavničarske — strug, šole
Štafeta teče skozi Letuš
ŠEMPETER
Krajevna konferenca SZDL Šempeter je v sodelovanju z osnovno šolo Bratov Juhart Šempeter in osnovno organizacijo ZSMS Šempeter pripravila proslavo ob prazniku OF in prazniku dela - 1. maju.
Bogat kulturni program je pripravila osnovna šola v sodelovanju z mešanim mladinskim pevskim zborom KULT Svobode iz Šempetra . . .
1. maj bodo v Šempetru počastili tudi s prvomajskim plesom, ki ga organizira osnovna organizacija ZSMS Šempeter, prav tako pa pripravlja šempetrska mladina kresovanje, ki bo 30. aprila zvečer na telovadnem igrišču TVD Partizan v Šempetru.
Gp
Zgodilo se je, da sta prometna miličnika zaustavila mopedista, ki se je nekam čudno motovilil po cesti. Pobarala sta ga, če je kaj pil, možak pa je odločno odkimal.
Ker pa je od mopedista prihajala sapa kot iz polnega vinskega soda, sta se miličnika odločila za preizkus z alkosko-pom. Domneva, da je mopedist vinjen, se je pokazala kot točna, kajti balonček je v celoti pozelenel. Med tem, ko sta si miličnika zapisovala podatke, je mopedist zmajeval z glavo in slednjič rekel: „Ne razumem, od kod se je vzela ta zelena barva, ko pa sem ves dan pil zgolj rdeče vino? “
Samoupravni dogovor o nosečnosti
V plansko analitskem sektorju je pripravljen za podpis samoupravni sporazum za letošnjo sezono nosečnosti. Bistvena prvina sporazuma je skupno dogovarjanje o porodniškem dopustu in ostalih odsotnostih z dela. (SIP-ova Obvestila)
Mene vzemite!
Mlada gospodinja je prišla v šempetrsko mesnico, si ogledovala meso na klinih in dejala prav tako mlademu mesarju: „Tovariš, dajte mi nekaj lepega“-
Mesar jo je hudomušno pogledal in dejal: „Potlej pa kar mene vzemite!“
Prosvetarka Anka je z večjo skupino pripravljala program za napovedano prireditev. Nekega dne je skupino povabila k sebi domov, kjer so potlej vadili pozno v noč. Ura je že opozarjala na polnoč, skupina pa je še vadila. Tedaj je Bojan začel verz pesmi iz recitala . . . „Domov bom šel...“ Pa se oglasi Ankin mož, utrujen od dolgega bedenja: „Ampak - kdaj!? “
Bali so se za asfalt
Krajani Kurje vasi (Zabukovi-ca) so si na hrib asfaltirah cesto. Ko je bilo cestišče nared, so povabili predsednika izvršnega sveta skupščine občine Žalec, Jožeta Jana.
Jan si je ogledal asfalt in pobaral krajane: „Lep, a zakaj ste asfalt potegnili preko vrha, ko pa to ni potrebno? “
„Veste, bali smo se, da bi nam ne utekel v dolino,“ se je brž odrezal najbližji krajan.
Črne gradnje bo nadziral
Na eni nedavnih sej izvršnega sveta skupščine občine Žalec je stekla razprava tudi o črnih gradnjah in rušenju nekaterih takih objektov. Ugotavljali so, d je med črnograditelji tudi sodnik, ki dela na tožilstvu. Menili so, da bi sodnik že moral vedeti, da takšna gradnja ni dovoljena.
Pa se oglasi Jože Cerovšek, član izvršnega sVeta :„Morda pa gradi zato tam, da bo lahko nadziral ostale črne gradnje.“
ZARJA ŽALEC - PETROVCE
Smelo zacrtan program mladega kolektiva
Ko so na nedavni seji Izvršnega sveta skupščine občine Žalec razpravljali o sanacijskem programu Zarje Žalec - Petrovče, so ugotovili: „Podjetje se kvalitetno in hitro razvija ter dosega solidne ekonomske rezultate, za kar ima zasluge celoten delovni kolektiv, ki mu Izvršni svet izreka priznanje.“
Za Žaijo Žalec — Petrovče je značilno, da svojega uspeha ne pripisuje tradiciji, kajti to je še mlad kolektiv. Rezultati so zrasli z zavestnim delom vseh 262 zaposlenih delavcev, ki so vse bolj produktivni, kar precejšen delež pri tem pa imajo tudi skupne službe. Lahko bi rekli, da imajo ljudje v podjetju dober posluh za zahteve tržišča, in da tej tržni zakonitosti dokaj spretno prilagajajo proizvodnjo.
Zarja Žalec si je na novi lokaciji v Petrovčah že zgradila nove proizvodne prostore za TOZD Lesna industrija in TOZD Modna konfekcija, ostala dva TOZD — Ključavničarstvo in Pleskarstvo — pa sta še v Žalcu.
Pa ne za dolgo, kajti Zarja Žalec — Petrovče je v svojem sanacijskem programu že napovedala premestitev in preureditev TOZD Ključavničarstvo na novo lokacijo v Petrovčah. Tako se bo še tretja TOZD preselila na nov industrijski kompleks v Petrovčah. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov bodo izboljšali delovne pogoje ter povečali produktivnost dela, s tem pa bo možno dosegati večje ekonomske učinke in doseči večjo socialno varnost zaposlenih.
Seveda bo z novimi proizvodnimi prostori potrebno tudi tehnološko mnogo stvari spremeniti ter preiti iz sedanjega obrtniškega načina dela na bolj industrijski način organiziranja proizvodnje. Tu je treba reči, da si je kolektiv v tej smeri že pridobil veliko izkušenj v proizvodnji v že obstoječih TOZD Lesna industrija in Modna konfekcija. V obeh primerih gre za industrijski način proizvodnje, (d sloni na sodobni tehnologiji. To je bil nedvomno velik korak naprej.
RAZVOJNI NAČRT URESNIČUJEJO
V jedilnici obrata družbene prehrane visi na steni maketa razvojnega načrta Zaije Žalec na novi lokaciji Petrovče. Delavci so seznanjeni z vsemi podrobnostmi, saj so o njem temeljito razpravljali in ga slednjič tudi sprejeli. Sedaj ga postopoma uresničujejo, kar ni lahka naloga.
Sicer pa tudi dosedanja pot ii bila lahka, kajti Zaija Žalec je je razvila iz obrtnega centra Žalec. Danes je to mlado pod-
jetje, delovna organizacija s štirimi TOZD-i in že uveljavljenim industrijskim načinom proizvodnje. Lahko rečemo, da so vsi dosežki rezultat zavestnega dela in dobrega gospodarjenja.
Hitreje so stekle stvari po sprejetju sanacijskega programa. Danes je že na dlani, da je bila zastavljena pot pravilna in pri tem ima nedvomno velik delež sedanje vodstvo. V 1972-73 so sprejeli zazidalni načrt Zaije Žalec na lokaciji novega industrijskega kompleksa v Petrovčah. Odločili so se za postopno izgradnjo novih objektov.
Zavedali so se, da v prejšnjih razmerah delavnic na raznih mestih ne bo večje produktivnosti, modernejše proizvodnje. In tako se bodo postopoma vse proizvodne dejavnosti preselile na novo lokacijo v Petrovče. Modna konfekcija in TOZD Lesna industrija sta že skupaj, v doglednem času pa bo na novi lokaciji dobila nove prostore tudi TOZD Ključavničarstvo. V kratkem bodo zgradili tudi upravno-poslovno zgradbo. Sedaj je uprava z vsemi službami nameščena v zasilnih prostorih, ki so tudi na neprimernem mestu, saj morajo poslovni ljudje iskati pisarne med proizvodnimi obrati.
Neglede na postopno izgradnjo novih proizvodnih objektov pa v kolektivu vsa leta nazaj niso zanemarili skrbi za družbeni standard zaposlenih. Pred vsem so si lepo uredili obrat družbene prehrane, ki delavcem pripravlja izdatne tople obroke hrane, poskrbeli pa so tudi za oddih delavcev s tem, da so nabavili prikolice v katerih lahko letujejo člani kolektiva. Ob vse večji produktivnosti pri delu se v podjetju dviga tudi osebni dohodek zaposlenih delavcev.
SKRB ZA KADRE NA PRVEM MESTU
Prehod iz obrtniške na industrijsko proizvodnjo je narekoval določene premike v načinu dela, kar ni lahka naloga. Kolektiv Zaije Žalec se je te
Joža Salkovič
naloge lotil ter jo- tudi izpeljal z vso odgovornostjo. To velja predvsem za, na novem industrijskem kompleksu, obstoječi TOZD Lesna industrija in Modna konfekcija. Takšno pot bo treba prehoditi tudi v ostalih TOZD, kajpak potem, ko bodo dani pogoji.
Skrb za kadre je na prvem mestu. Zaija Žalec je na široko odprla vrata strokovnemu kadru, hkrati pa sprejema na delo tudi nove delavce, ki si bodo šele v podjetju pridobili potrebno strokovnost in izobrazbo.
Pri tem računajo na ljudi iz Petrovč oziroma okolice. Uresničevanje razvojnega programa narekuje zaposlitev novih ljudi.
Vse tesnejše vezi s krajevno skupnostjo in krajem:
Kolektiv Zaije Žalec si je v Petrovčah že utrdil stike s prebivalci kraja in to še posebej velja za Krajevno skupnost Petrovče in njene dejavnosti. Tako kot vse krajevne skupnosti v Savinjski dolini, tudi Petrovče tarejo razni komunalni in podobni problemi: od potrebe po večjih šolskih prostorih, do novega, a že premajhnega otroškega vrtca, kanalizacije, stanovanjske izgradnje, itd.
Martin Pemovšek
Pogled na TOZD Modna konfecija
V tej krajevni skupnosti ni druge večje industrije, zato je vsak dinar, ki ga prispeva združeno delo za naštete krajevne potrebe, dobrodošel.
Potrebno je poudariti, da se Zaija Žalec — Petrovče z dobim posluhom za potrebe svojega novega kraja vključuje v vse akcije in v okviru možnosti sodeluje s finančnimi sredstvi. Tem, vse boljšim stikom je pripisati, da krajevna skupnost in vse njene dejavnosti z razumevanjem sodelujejo pri razreševanju določenih nalog Zaije Žalec zlasti še, kar zadeva novo lokacijo.
POGOVARJALI SMO SE Z DELAVCI IN DELAVKAMI
Med našim nedavnim obiskom smo se o razvoju podjetja pa o tem, kako živijo in delajo, pogovarjali z nekaterimi delavci in delavkami. O razvoju Zaije Žalec - Petrovče nas je najprej seznanila Joža Salkovi-čeva, vodja splošnega kadrovskega sektoija.
Rezika Žuža, predsednica delavskega sveta DO: „V Zaiji sem zaposlena že trinajsto leto. Vrsto let sem delala v neposred-
Rezika Žuža
ni proizvodnji — za strojem v Modni konfekciji. Poznam delo in še dobro se spominjam, kako smo delali takrat, ko sem se zaposlila. Razlike so velike in lahko rečem, da so pogoji dela danes veliko boljši, kot nekoč, močno pa je porasla tudi produktivnost in s tem kajpak tudi osebni dohodki.“
Dejala je še, da se delavci v Zaiji Žalec zavedajo, kaj jim pomeni uresničitev razvojnega načrta, zato je to za vse osrednja naloga. Ko smo Reziko pobarali, kaj meni o delavski samoupravi, je dejala, da so seje živahne, vendar pa da se še posamezni člani vse premalo vključujejo v razpravo. Delavski svet in strokovne službe DO so se lepo ujele in z roko v roki uresničujejo zastavljene naloge. Povedala je še, da so se uredili načrti z organiziranjem družbene prehrane, da pa nekatere delavke matere še vedno nimajo urejenega varstva otrok. Če mati ne ve, kaj dela njen otrok v času, ko je v službi, ne more biti zbrana pri delu. „To je problem, ki ga poskušamo razreševati hkrati s krajevno skupnostjo in ostalimi družbenimi dejavniki.“
Ivan Čmelič, mizar v TOZD
Velinka Marinkovič
Lesna industrija: „Ja, v Zaiji sem že dolgo zaposlen. Začetek je bil skromen, pa tudi delovni pogoji so bili slabši, kot danes. Imamo nove prostore, v katerih se odvija industrijski način proizvodnje. Med nami je veliko mladih. Vesel sem takšnega razvoja podjetja.“
Črnelič meni, da je Zaija Žalec — Petrovče, delovna organizacija, ki s svojim dobrim gospodarjenjem in smelo začrtanim razvojnim programom delavcem zagotavlja socialno varnost.
Velinka Marinkovič dela šele dve leti v Lesni industriji. Prišla je iz Bosne in je tu v Sloveniji iskala delo, zaposlila se je v Zarji.
„Ko sem prišla sem in se zaposlila, mi je bilo vse novo. Nekoliko sem se tudi bala, da sem pri njih našla razumevanje in pomagali so mi, da danes že obvladam svoje delo v proizvodnji.“
Marinkovičevi Velinki je dobro v kolektivu pa tudi Petrovče so ji všeč. Pravi, da bo kar ostala tu.
Tako kot Velinka mislijo tudi ostali mladi delavci in delavke, ki so prišli pred nedavnim v delovno organizacijo.
Martin Pemovšek: „V TOZD Ključavničarstvo sem zaposlen tri leta. Ker sedanji stari prostori ne ustrezajo, komaj čakamo na preselitev na novo lokacijo v Petrovče. Z delom sem zadovoljen. V kolektivu se dobro razumemo.“
Jože Ogrizek, vodja TOZD Ključavničarstvo:	„Naročil
imamo dovolj. Razvijamo proizvodno kooperacijo z nekaterimi večjimi podjetji in sicer izdelujemo opremo za betonarne, igličasta dvigala itd. V programu imamo tudi viseče stropove za poslovne objekte. V novih pogojih bomo lahko še v večji meri uveljavili naš cilj, to je manj materialov in več kvalitetnega dela.“
To je le nekaj bežnih zapiskov in ugotovitev o življenju, delu in načrtih kolektiva ZARJA Žalec - Petrovče.
Ivan Čmelič, mizar
„Golovec” Celje, prizorišče mednarodnih sejemskih prireditev
i
\

bronastega grba oziroma zlate, srebrne in bronaste plakete mesta Celja za posamezne razstavljene izdelke.
Prireditev bo manifestirala vse družbene dosežke, prizadevanja in hotenja v skrbi za zdrav in vsestranski razvoj otroka. S sejmom pa še posebej želimo, da v njegovo dogajanje ustvarjalno vključimo otroka, in da otroci tudi neposredno sodelujejo v dogovarjanju med proizvodnjo in trgovino, da se pojavljajo kot aktivne osebnosti v prometu blaga in storitev ter da se upošteva njihova celovitost interesov in potreb.
ških izdelkov kovinske obrti V ta program sodijo tudi izdelki unikatnega značaja.
III.	Kot poseben del sejma je opredeljen potrošniški del, na katerem sodelujejo trgovske! organizacije s specialnimi programi široke potrošnje in samostojni obrtniki z lastnimi izdelki.
IV.	Spremljajoča posvetovanja in prireditve določi skupščina sejma.
Iz teh nanizanih podatkov je razvidno, da bodo vse letošnje sejemske prireditve kvalitetne in po tem je pričakovati, da bodo množično obiskane.
MEDNARODNI „CELJSKI SEJEM“ SEJEM MALE INDUSTRIJE IN OBRTI
Ta letošnja osreunja manifestacija dosežkov obrti naj bi na podlagi samoupravne organizi-ranosti in pridobitve mednarodnega statusa postala specializirana in to v naslednjih smereh:
U. SEJEM
PLEMENITIH KOVIN IN XIII. MEDNARODNA ZLATARSKA RAZSTAVA
Obe v mednarodnem in jugoslovanskem obsegu pomembni prireditvi napovedujejo od 8. 10. do 14. 10 v sejemskih prostorih Zavoda ŠRC Golovec.
Sejem bo:
—	komercialno grosističen
—	komercialno potrošniški
—	didaktičen
Vseboval bo tudi prikaz ustvarjalnosti otrok, staršev in vzgojiteljev.
Predstavljene bodo sledeče blagovne skupine:
—	prehrana
—	perilo in oblačila
—	igrače
—	učila
—	funkcionalna oprema vzgojno-izobraževalnih institucij in oprema igrišč ter telovadnic.
Posebni poudarek sejma bo na mednarodni razstavi igrač. Z namenom, da bi se proizvajalci izdelovalci igrač kar najbolj potrudili ter prikazali najboljše predmete, ki so namenjeni otroku, bo Izvršni svet Skupščine občine Celje imenoval posebno žirijo, ki bo odločala o podelitvi zlatega, srebrnega in
I. Komercialna ponudba
a)	Prikaz obrtne proizvodnje namenjene za široko potrošnjo, proizvodnjo in kooperacijo s poudarkom na obdelavo kovin, lesa in plastike.
Sodelujejo:
-	obrtna združenja
-	obrtne zadruge
-	organizacija s področja male industrije in njihove poslovne skupnosti,
b)	Obrtne zadruge in poslovne skupnosti malega gospodarstva so nosilci komercialnih poslov udeležencev sejmov (kooperacija z industrijsko proizvodnjo).
c)	Inozemski proizvajalci nudijo stroje, orodja in repromate-rial za obrtno proizvodnjo.
II Razstavni program
Prikaz novih prostorov obrti, ki bo ocenjen in nagrajen.
Prikaz proizvodov:
-	zasebna obrt preko obrtnih združenj in individualno
-	male industrije.
Posebno mesto na prireditvi
je namenjeno prikazu umetni-
hÜ9
Sejem plemenitih kovin bo obsegal:
a)	ponudbo prodajnih kolekcij proizvajalcev nakita iz Jugoslavije;
b)	ponudbo zlatarskih strojev in orodij, repromaterialov in embalaže domačih in tujih proizvajalcev;
c)	srečanja proizvajalcev in kupcev iz Jugoslavije s ciljem' sklepanja kupoprodajnih pogodb za leto 1980.
Po vrstnem redu že trinajsta mednarodna razstava zlatarskega designa nadaljuje tradicijo' prikaza vrhunskih dosežkov oblikovanja nakita. Spremljajoči programi bodo določeni na podlagi sugestij in predlogov razstavljalcev iz Jugoslavije.
MEDNARODNI SEJEM RABLJENE OPREME IN STROJEV
Organizirajo prvič in to na pobudo obrtnih združenj, obrtnih zadrug in obrtnih delovnih organizacij. Gre za široko ponudbo sicer rabljene, a še dobre opreme organizacij združenega dela iz vse Jugoslavije. Zato bo del sejma, ki bo zajemal rabljeno opremo, izključno kupoprodajnega značaja.
Ponudniki na sejmu bodo organizacije in posamezniki, ki imajo opremo, ki pa je iz različnih razlogov več ne potrebujejo, vendar pa je ta oprema tehnično še primerna za manjše obrate (predvsem obrtne) pa. tudi za posameznike — zasebnike. Med možne ponudnike uvrščajo:
—	organizacije združenega ■ dela
—	obrtnike
—	posameznike
—	organizacije, ki se ukvarjajo s prometom rabljene opreme, orodij in repromaterialov v
Pri tem je pomembno, da interesenti v svojih prijavah za sodelovanje na sejmu posredujejo tehnično-tehnološke podatke in ceno ponudenega blaga, ker prireditelji sejma te podatke potrebujejo za učinkovito informiranje potencialnih kupcev.
Organizator na tem mestu hkrati naproša interesente, ki so pripravljeni sodelovati na sejmu, da navedene podatke sporočijo, od prireditelja pa bodo prejeli vso potrebno dokumentacijo in morebitne dodatne informacije.
SFIFM
„VSE ZA OTROKA...
Organizator sejma je Zavod Športno rekreacijski center Golovec Celje. Prireditev je že uvrščena v jugoslovanski sejemski koledar.
Vsebino sejma oblikujejo družbeno—politične organizacije, samoupravne interesne skup-
Na sejmu je močno zastopana tudi pletarska in druga lesna obrt
Posnetek kaže lanskoletni sejem obrti v Celju
f
Najpomembnejši sejmi in razstave v letu 1979:
Od 9. 6. do 15. 6.: MEDNARODNI SEJEM RABLJENE OPREME IN STROJEV ZA PREDELAVO ODPADNIH KOVIN
Od 29. 8. do 5. 9.: SEJEM „VSE ZA OTROKA". SOVPADA Z MEDNARODNIM LETOM OTROKA' V ČASU SEJMA BO V CELJU OSREDNJA PRIREDITEV S POSEBNIM PROGRAMOM
Od 21. 9. do 30. 9.: MEDNARODNI „CELJSKI SEJEM" SEJEM MALE INDUSTRIJE IN OBRTI.
Od 8. 10. do 14. la: II. SEJEM PLEMENITIH KOVIN IN XIII. MEDNARODNA ZLATARSKA RAZSTAVA
k__________________________________________J
„GOLOVEC“ s svojimi lepimi razstavnimi prostori bo tudi letos prizorišče nekaterih osrednjih mednarodnih sejemskih prireditev. Tako Celje krepko drži in razvija tradicijo sejemskega mesta na Slovenskem. Vse tudi kaže, da bodo naštete letošnje sejemske prireditve po svojem obsegu in specializiranosti še zanimivejše.
državi, ponudniki iz tujine ter kmetijske zadruge in kombinati
Sejem organizirajo v okviru* samoupravnega sporazuma „Celjski sejem“ in ima svoj izvršilni odbor, ki ga izvoli oziroma imenuje skupščina „Celjskega sejma“. Organizacijo sejma in njegovo izvedbo bodo opravile službe Zavoda ŠRC Golovec.
nosti, strokovne institucije in organizacije združenega dela s samoupravnim sporazumom preko skupščine in njenih izvršilnih organov.
Sejem je gospodarska, družbenopolitična, vzgojna in kulturna manifestacija, na katero se navezujejo enakovredne vzporedne prireditve, katerih namen je pospešiti neposredno povezavo in poslovno—tehnično sodelovanje med proizvodnjo, trgovino in uporabniki, izmenjavo informacij, izkušenj in znanstveno tehničnih spoznanj s področja razvoja, projektiranja, proizvodnje novih izdelkov za otroka do 15. leta starosti ter vplivati na njegov nadaljnji kvalitativni razvoj.
Osnovno vodilo niso samo otroci in njegove potrebe; vključene so tudi otrokove želje in ustvarjalnost ter vzgojni pomen vseh sredstev, ki so mu namenjena.

V DELAVNICI JOŽETA IN HELENE PEVEC
Obrtnika vrednotijo njegovi izdelki
Mojster Jože Pevec pri delu
Jožeta in Heleno Pevec iz Griž 3. lahko uvrstimo med tiste prizadevne obrtnike v Savinjski dolini, ki svojo proizvodnjo domiselno prilagajajo potrebam tržišča.
Njuni stroji niso novi, vendar s svojim kolektivom (oba zaposlujeta 10 delavcev) dajeta kvalitetne izdelke. Njuni doslednosti in kvaliteti je treba pripisati, da ju odjemalci cenijo in zaupajo naročila. Helena dela pogodbeno za potrebe industrije (Gorenje Velenje, EMO Celje), medtem ko Jože Pevec izdeluje različna zahtevna orodja po individualnem naročilu.
Ker ta njegova proizvodnja zahteva veliko znanja, izkušenosti pa tudi preciznosti, smo si med našim nedavnim obiskom najprej ogledali njegovo delavnico. Sicer pa nas je mojster Pevec sprejel v pisarni sredi načrtov. Če ne bi bilo vitrin z že izdelanimi detajli njegovih orodij, bi človek sodil, da se Jože Pevec ukvarja zgolj z načrti.
Načrti sicer sodijo v njegovo delo, vendar pa so v pritljičju njune delavnice brneli stroji in v pisarno so v presledkih prihajali njegovi pomočniki v modrih pajacih in se z mojstrom posvetovali o nalogah oziroma delovnem procesu.
Razlaga ni bila potrebna, da smo spoznali, da delo teče kot precizna ura, le da mojster Pevec kakšenkrat s svojimi izkušnjami uravna njeno nihalo.
„Veste, že od nekdaj sem bil ogret za orodja in tako me je potlej zaneslo v to smer proizvodnje. Izdelava orodij zahteva poleg znanja in izkušenj tudi doslednost tistih, ki jih izdelujejo. In ker izdelujemo različna orodja, ki jih rabijo v industrijski in drugi proizvodnji, je še kako pomembno, da je orodje ne le precizno izdelano, marveč, da je izdelovalec upošteval tudi vse tehnološke elemente oziroma učinke. Orodja, ki ne tečejo brezhibno, so za naročnika neuporabna. Tega se proizvajalec zaveda.
Ko mojster Pevec dobi ponudbo oziroma naročilo za nova orodja, je njegova prva skrb, da s ponudbo seznani svoje delavce. Fantje se dobro spoznajo na svoje delo in tako z mojstrom pretehtajo vsako reč in se slednjič odločijo, ali bodo prevzeli naročilo.
Če jo prevzamejo, stečejo^ priprave in potlej se lotijo proizvodnje. Vsak dela z občutkom in hkrati povezano z mojstrom in ostalimi. Ob taki natančnosti je skoraj izključena vsaka napaka. Če pa se zgodi,
da opazijo, bodisi v načrtu ali v proizvodnji kakšno pomanjkljivost oziroma malenkostno odstopanje, proizvodnja prekinejo. Delo steče naprej šele, ko so problem razrešili.
Kako natančno je delo, kaže podatek oziroma pravilo, da izdelovanje orodij zahteva preciznost do 00,5 milimentra.
Jože Pevec: „Ko sem prišel iz Celja sem v Griže ter odprl obrt, se je bilo treba spoprijeti z različnimi težavami. V stari zgradbi je bilo treba najprej poskrbeti za delavnice, potlej pa sem nabavljal potrebne stroje. Bili so to časi, ko se obrtnik ni mogel dokopati do kredita, denarja pa tudi nisem imel, da bi lahko nabavil nove stroje.“
Mojster si je pomagal s starimi stroji, ki so mu bili dostopni. V delavnici jih je potlej vzel v roke in temeljito uredil, da so stekli brezhibno. Pri tem je zanimivo, da so Jože Pevec in njegovi pomočniki posamezne stroje izdelali tudi sami.
Danes je to urejena delavnica, ki s svojimi ljudmi in stroji lahko izdela še tako zahtevna in precizna orodja. Ko je orodje izdelano, ga v delavnici temeljito preizkusijo, in če ustreza vsem kvalitetnim normam, naročilo odpremijo kupcu.
Ob taki natančnosti reklama-' cij v Pevčevi delavnici ni. Jože Pevec se ne zapira v svojo pisarno in delavnico, marveč redno spremlja tehnološke izboljšave in nasploh razvoj orodij doma in na tujem. Zaveda se, da tudi naše gospodarstvo naglo napreduje v proizvodnem in tehnološkem pogledu. Orodja morajo biti tako izdelana, da lahko z njimi dela nekvalificiran delavec.
Zavzelo bi preveč prostora, če bi hoteli našteti vsa orodja, ki jih lahko izdelajo v delavnici Jožeta Pevca v Grižah. Naj omenim le nekatera:
Orodja za brizganje plastike, vleke, razna kombinirana orodja za galanterijo in druga.
Na rob reportažnega zapisa še nekaj o odnosih v kolektivu Jožeta in Helene Pevec. O tem smo se pogo vagali z delavci in delavkami.
Ivan Tkavc, orodjar: „V delavnici Jožeta Pevca sem zaposlen tri leta, sicer pa sem orodjar že deset let. Poprej sem delal v OZD. Kar zadeva pravic delavca kot samoupravljalca, ne vidim bistvene razlike. Res je, da tu nimamo delavskega sveta, kot smo ga imeli v tovarni, vendar pa delavci razpravljamo pa tudi odločamo o delu, osebnih dohodkih, skrbi za standard in še o marsičem.
Sicer pa je osebni dohodek dober in ga uravnavamo po
N.'	Z "*• ■ - '
Kolektiv Helene in Jožeta Pevca v Grižah
Detajli iz Pevčeve delavnice. Preciznost in kvaliteta na prvem mestu.
učinku. Ni nas veliko in tako nam ni težko pravilno vrednotiti delo in sposobnosti delavcev. O vsem se dogovorimo skupaj. Jaz sem zelo zadovoljen tu in me ne mika da bi šel drugam.
Povedal bi še to: so ljudje, ki odhajajo za zaslužkom v Nemčijo in drugam na tuje. Tam res več zaslužijo, vendar pa tudi več delajo. Bo že držalo, da našim ljudem nihče ničesar ne poklanja, marveč si morajo vsako marko ali frank pridobiti z delom.
Tudi v naši delavnici se delavcem ponuja delo in večji zaslužek. Naročil je dovolj, človek pa ima samo dve roki in tako je od volje in produktivnosti veliko odvisno. Saj ne gre, da bi se delavec preveč gnal za zaslužkom, vendar pa fantje tu pri Jožetu Pevcu radi delamo. Kar zadeva delovni proces, me veseli tudi to, da mojster vsakič upošteva tudi naše mnenje. In tako
vsi skupaj primemo za delo in kvaliteta je tu.“
Ivan Krašovc: „Kjer so si ljudje složni, je lepo delati. Saj ne rečem, da se tudi pri nas kakšenkrat kaj ne sporečemo tako mimogrede, vendar potem še z večjo voljo poprimemo za delo. Odnosi med delavci in delodajalcema so dobri. S plačo smo zadovoljni, saj je odraz našega dela in vlaganj v proizvodnjo.“
Podobno so izjavili tudi ostali delavci in delavke, s katerimi smo se pogovarjali v delavnici Jožeta in Helene Pevec. Zanimivo je, da imajo delavci večinoma še nekaj zemlje doma. Tako se kakšenkrat zgodi, da je posameznik nujno zadržan dan, dva doma. Jože Pevec pravi, da v tem ne vidi problema, zlasti še, ker delavec potlej to svojo odsotnost nadoknadi z večjo produktivnostjo oziroma delom.
Helena Pevec: „Poprej sva z možem živela v Celju, sedaj sva si ustvarila dom tu v Grižah. Lahko rečem, da sva se dobro ujela v novem kraju in si v teh letih pridobila tudi veliko znancev in prijateljev. Razumljivo je tudi, da se ne zapirava vase, marveč pomagava reševati krajevne probleme. Potrebe so pa precejšnje in tako gre kar precej denarja ob različnih akcijah.“
Jože Pevec: „Dajeva, kolikor moreva pa tudi sodelujeva. Zavedava se, da si moramo krajani sami ustvariti pogoje za lepši jutri. Sicer pa so Griže lep kraj. Imajo slikovito okolico in tudi zrak tuje bolj čist kot v Celju.“
Navedli smo le nekaj kratkih ugotovitev o tem, kako živijo, delajo in ustvarjajo delavci in delavke v delavnicah obrtnikov Helene in Jožeta Pevca v Grižah.
Avtomat, izdelan po lastni konstrukciji v delavnici Jožeta Pevca. Na njem teče.avtomatska izdelava sponk
ob prazniku 1. majU iskreno čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem ko -“lektiv veleblagovnice nama
m
Proizvodno podjetje n. sol. o.
PREBOLD
Delovni kolektiv iskreno čestita občanom in delovnim ljudem za 1. maj praznik deta ter se hkrati priporoča s svojimi proizvodi.
BISTRO
„MARJOLA"
PREMIK Nada 2alec, Šlandrov trg Tel. 710-732
Čestita občanom in svojim gostom za praznik dela — 1. maj.
Priporočamo se s svojimi kvalitetnimi gostinskimi storitvami.
SLIKARSTVO - PLESKARSTVO DOLAR STANKO Gotovlje 66, 2alec Tel. 710-961
čestita ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. maj in se priporoča s svojimi storitvami.
TRGOVSKA
DELOVNA
ORGANIZACIJA
OSKRBA S PREMOGOM
Čeprav se zima pravkar izteka, je vendar že potrebno misliti na prihodnjo. Pa ne zaradi zime same, temveč zaradi problema oskrbe s kurjavo, predvsem s premogom.
Dejstvo je, da premoga iz slovenskih rudnikov že leta primanjkuje, iz drugih rudnikov pa je oskrba jeseni in pozimi negotova Občanom priporočamo, da si v poletnih mesecih preskrbijo premog iz bosanskih rudnikov (rjavi premog).
Premog lahko naročijo v poslovalnicah Savinjskega magazina
Premog se lahko nabavi na kredit:
—	6 ali 10 mesečni odplačilni rok
—	brez pologa
Savinjski magazin Žalec
DELAVSKA UNIVERZA 2ALEC Žalec
čestita vsem sodelavcem, slušateljem in delovnim ljudem praznik dela — 1. maj.

87 športnih prireditev občine Žalec
87. rojstni dan maršala Tita, 60 let KPJ - mesec maj - mesec mladosti - radosti
NAGRADNA KRIŽANKA
Ljubiteljem črnobelih polj želimo prijetno razvedrilo pri reševanju slikovne križanke.
Križanka je srednje težavnostne stopnje in verjetno ne bo nikomur pretrd oreh. Da trud le ne bi bil zaman, razpisujemo sledeče nagrade:
1.	nagrada: 300 din
2.	nagrada: 200 din
3.	nagrada: 100 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Savinjskega občana, 63310 Žalec, Ivanke Uranjekove 6. Na kuverto pripišite NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v ^ uredništvu do 10. maja 1979.
Trideset let vzgoje mladine za SLO
V	letu 1979 praznujemo 30-letnico vzgoje mladine za SLO. Naša obrambna koncepcija izhaja iz bogatega izročila NOB in pravic vseh delovnih ljudi in občanov; prostovoljno sodelovati v teh pripravah.
Vzgoja mladih poteka organizirano na vseh področjih življenja že 30 let. Obrambno usposabljanje poteka v različnih sre-jiinah: od JLa do pripravnikov civilne in narodne zaščite po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, kljub temu pa je potrebno še temeljiteje usposobiti vse strukture prebivalstva.
V	okviru proslav je bil v občini Žalec imenovan odbor za pripravo proslave 30-letnice vzgoje mladine za SLO. Pred-
GASILCEM V PODUK
• V noči od 2. na 3. april 1979 je v Trnavi pri Potočnikovih izbruhnil požar. Goreti je začelo v stari sušilnici poleg hiše. Vzrok požara še ni znan, vendar škoda je velika, saj je zgorela sušilnica in ostrešje nove hiše.
Od kod bi človek pričakoval ngjprej pomoč, če ne od domačih gasilcev. Toda sirena v gasilskem doitiu v Trnavi je ostala to usodno noČ nema. Ker je pač pokvarjena. Tudi motorka gasilskega društva je pokvarjena. Tako so domači gasilci z bolečino v srcu opazovali požar, gasili pa so seveda gasilci drugih, sosednjih gasilskih društev, ki so se izredno izkazali in jim je lahko za opravljeno delo izrečena le zahvala.
Zato vsem gasilcem v poduk, da je potrebno vse potrebščine, ki se potrebujejo za gašenje požarov in drugih elementarnih nesreč imeti v takejn stanju, da ne bo potrebno nobenih opravičil in zagovorov.
S	domačin
sednik odbora je Jože Jan, člani odbora pa so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, teritorialne obrambe, Zveze rezervnih vojaških starešin, Zveze borcev NOV in društev.
Akcija je stekla v vseh krajevnih skupnostih in osnovnih šolah v naši občini. V osnovnih šolah je sodelovalo na zbirnih tekmovanjih preko tisoč učencev. Ob pomoči mentorjev so izvedli obrambne dneve in v okviru teh prikazali obrambno pripravljenost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav tako so v krajevnih skupnostih mladinci v osnovnih organizacijah ZSMS prikazali obilo pridobljenih znanj in spretnosti s področja obrambe domovine in nalog v vsakda-
Teden orientacij v občini Žalec:	9. -	14.	IV.	1979;
Občinsko prvenstvo pionirjev v streljanju-Prebold 15. IV. 1979;	Teden	športa	v KS
Petrovče: 16. - 21. IV. 1979; Sindikalno prv. v malem nogometu - Prebold, Griže, Žalec Polzela	17. -	19.	IV.	1979;
Orientacija -	30	let	vzgoje
mladine v SLO-Šempeter 21.
njem življenju. Preko 200 mladincev v starosti od 17 do 18 let je sodelovalo v tekmovalnem delu proslav po krajevnih skupnostih. Obeležene so bile s celodnevnimi aktivnostmi in spremljajočimi kulturnimi dogodki.
Osnovnošolci in mladinci se še pripravljajo, urijo se v obrambnih veščinah, skupaj z mentorji, tako da bodo jutri pripravljeni, če pride do napada ali do elementarne nesreče.
V okviru akcije 30-letnice obrambne vzgoje mladine za SLO'bodo izvedena občinska, regijska in, v času dneva mladosti, republiška tekmovanja. O teh tekmovanjih bomo še poročali.
HENRIK KRAJNC
IV. 1979; Regijsko prvenstvo v orientaciji - Prebold 22. IV. 1979; Občinsko prvenstvo v šahu za pionirje — Liboje 22.
IV.	1979; Teden strelcev -Griže, Polzela, Vransko, Liboje 23. - 29. IV. 1979; Teden kegljanja — sindikati — Prebold
7.	- 11. V. 1979; Po poteh partizanske Ljubljane 9. - 10.
V.	1979; Teden športa v KS
Polzela	10.	-	16. V.	1979;
Teden nogometa v Žalcu, Vranskem, Polzeli 10. — 16. V. 1979; Teden atletike - Žalec
12.	-	18._	V.	1979;	Teden
košarke	— Žalec, Polzela, Šem-
peter, Prebold 14. — 20. V. 1979; Teden rokometa — Griže, Prebold, Petrovče, Vransko, Andraž	13.	-	19. V.	1979;
Teden tabornikov v KS 19. — 25. V. 1979; Mesec trim hoje (Hom, Bukovica, Marija Reka, Creta) Teden planincev (Polzela, Vransko, Prebold, Tabor, Zabukovica, Žalec) 20. - 26. V. 1979j Teden odbojke (Braslovče, Šempeter, Polzela) 21. — 26. V. 1979; Teden tenisa -Žalec 21. - 26. V. 1979; Teden trim akcij (vsi občani tečemo, kolesarimo, streljamo) 31. V. — 2. VI. 1979; Športno srečanje pobratenih občin
„Nič nas ne sme presenetiti
ZTKO-TKS ŽALEC
NOVO V TELESNI KULTURI
Prehod iz množičnosti v kvaliteto
Zadnja območna tekmovanja za pionirje so pokazala, da se tudi v naši občini iz množične telesne kulture „luščijo“ kvalitetni športniki, ki se uvrščajo tudi v višje selekcije republiškega ranga.
Območni prvaki so postali pionirji v košarki, ko so premagali Celje in prav tako v odbojki zmagali nad Celjem, pionirke pa so bile druge.
Spomladanskega krosa se je v finalu, ki je bilo v Preboldu, udeležilo preko 150 mladih in starejših občanov.
Rezultati: ml. pionirke:
1. Pevnik, Polzela; 2. Cafuta, Žalec; 3. Čvan, Vransko Ekipno:
1. Žalec, 2. Vransko, 3. Polzela ml. pionirji:
1. Govc, Prebold; 2. Mohorič, ^.empeter; 3. Kozar, Žalec.
Ekipno:
1. Šempeter, 2. Žalec, 3. Prebold
st. pionirke:
1. Ivanac, Šempeter; 2. Zabukovnik, Andraž; 3. Leskošek, Žalec.
Ekipno:
Žalec, 2. Vransko, 3. Žalec II.
Člani:
1. Ribič, Griže; 2. Prislan. Šempeter; 3. Urankar, Tabor.
Mladinci:
1. Šmit, Tabor; 2. Drobež, Andraž; 3. Čretnik, Žalec
Ekipno:
1. Tabor, 2. Andraž, 3. Nama Žalec
Mladinke:
1. Pirtovšek, Andraž; 2. Vrhovski, Žalec; 3. Hriberšek, Prebold st. pionirji:
1. Vibihal, Polzela; 2. Pungartnik, Vransko; 3. Luskar, Žalec.
Ekipno:
1. Žalec, 2. Vransko, 3. Žalec II.
Veterani:
1. Rotar, Petrovče;
St. člani:
1. Svet, Garant
Članice:
1. Urankar-Plajhner, Tabor;
2. Urankar M., Tabor; 3. Goršek, Nama
Ekipno:
1. Tabor
SINDIKALNA PRVENSTVA ŠE VEDNO MNOŽIČNA
Prvenstva v šahu se je udeležilo 20 ekip, vsa predtekmovanja in finale so bila dobro organizirana, za kar gre pohvala ŠK Žalec, Prebold, Šempeter.
Rezultati:
Članice:
1. Ferralit Žalec, 2. SM—Nama Žalec, 3. SIP Šempeter
Sindikalno prvenstvo v košarki:
1. SIP Šempeter, 2. TT Prebold, 3. TN Polzela
Vrstni red v sindikalnih igrah:
Članice:
1. Ferralit 38 točk, 2. Nama —SM 35,3. Občina—DPO 33
St. člani:
1. SIP Šempet. 27 točk, 2. Hmezad 25,3. Ferralit 24
B skupina:
1. Zaija 30 točk, 2. Prosveta 29, 3. Obrtniki 14
Člani:
1. SIP Šempeter, 2. Občina -DPO, 3. Hmezad
ML člani:
1. SIP Šempeter 54 točk, 2. TT Prebold 48, 3. TN Polzela 41
Veterani:
1. Hmezad 14 točk, 2. Ferralit 13
C skupna:
1. Asf. baza 2. ZD Žalec, 3 Avtoprevoz
Množičnost:
1. SIP Šempet. 154 točk, 2. Hmezad 108,3. Ferralit 98.
Posvet pred akcijo