SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠlSKA Ljubljana. november 1984 Smernice za pripravo družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 I. OSNOVNI CILJI IN USMERITVE Na podlagi skupnih ciljev, izhodišč, usmeritev in okvirov politike razvoja SFRJ, SRS, mesta Ljubljane in analize dosedanjega razvoja občine Ljubljana-Šiška ter ocene razvojnih možnosti za prihodnje ob-dobje, skupščina občine Ljubljana-Siška s temi smernicami opredeljuje okvire družbenega razvoja občine ter skupne cilje in usmeritve za obdobje 1986-1990 Temeljne družbenopolitične opredelitve za obli-kovanje razvojnih usmeritev politikei ki jih dajejo smernice, so v programskih dokumentih ZKJ in ZKS, v ustavah SFRJ in SRS in v dolgoročnem pro-gramu gospodarske stabilizacije. Osnovne usmeritve nadaljnjega razvoja občine so: — nadaljnja krepitev samoupravljanja in razvoja delegatskega sistema, — odločno in dosledno uresničevanje dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije. — večje vključevanje v mednarodno delitev dela, — povečanje kmetijske proizvodnje na domačih osnovah, tako da bomo dosegli čimvečjo samoo-skrbo s hrano. — tesnejše povezovanje med proizvajalci suro-vin m proizvajalci finalnih izdelkov na principu do-hodkovnih odnosov, — racionaliziranje vseh vrst stroškov in porabe, uvedba sistematične kontrole in izboljšanje poslo-vanja vseh organizacij, — nadaljnji razvoj industrije, zasnovan na po-stopni modernizaciji tehnologije. vključevanju do-sežkov raziskovalnega dela m usposabljanju ka-drov, — povečanje produkfivnosti dela v gospodar-stvu. družbemh dejavnostih in drugih dejavnostih, — zmanjšanje vseh oblik porabe v okviru dose-ženega dohodka in usklajevanje razmerij pri detitvi družbenega proizvoda, — dopolnjevanje sistema nagrajevanja po rezul-tatih dela. da bo bolje vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo — spodbujanje inventivne dejavnosti in poveza-nosti industrije z drobnim gospodarstvom, — nadaljnja krepitev družbene zavesti za učin-koviiejše varstvo družbene lastnine — tesnejše sodelovanje m povezovanje krajev-nih skupnosti z organizacijami združenega dela, — razvijanje vseh oblik prostovoljnega mladin-skega dela Za doseganje osnovnih usmeritev nadaljnjega ra-zvoja je potrebna zavestna politična akcija vseh družbenopolitičnih organizacij za motiviranje vseh delovnih Ijudi in občanov, kajti zastavljene naloge zahtevajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela in socialističnih vrednot, racionalno gospodarjenje, opiranje na lastne sile in izkoriščanje notranjih rezerv. Sedanja gospodarska situacija zahteva spremi-njanje razmer na podlagi temeljnih dokumentov zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na ravni SFRJ.SR Slovenije, mesta Ljubljane in občine Ljub-Ijana-Šiška ter drugif\ programov, v katerih so opre-deljeni konkretni ukrepi in aktivnosti za uresničeva-nje nalog ekonomske stabilizacije v vseh družbeno-političnih skupnostih, orgamzacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Uspešno uresničevanje programa ekonomske sta- bilizacije terja večjo nastonitev na lastne sile. To ni potrebno le zaradi sedanjih zaostrenih družbenoe-konomskih razmer in zoženih materialnih možnosti, temveč mora biti to trajna opredelitev našega na-daljnjega razvoja Optimalno izkoriščanje vseh domačih materialnih in človeških zmogljivosti za čimširše vključevanje oašega gospodarstva v mednarodno delitev dela je eden od bistvenih pogojev uspešnega in stabilnega družbenoekonomskega napredka in mora biti naša trajna strateška usmeritev. Za uresničitev tega moramo povečati proizvodnjo z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, z dodalnim produktivnim zaposlovanjem, z izboljša-njem kvalitete gospodarjenja ob upoštevanju tržnih zakonitosti in ekonomskih kriterijev gospodarjenja ter aktivnim povezovanjem vseh gospodarskih sub-jektov v celotnem jugoslovanskem prostoru. Na osnovi dolgoročnih programov bomo povečali kmetijsko proizvodnjo, razreševali probleme komu-nalne, stanovanjske gradnje, energetske in pro-metne infrastrukture. Obveznosti gospodarstva v naslednjih letih terjajo iskanje vseh razpoložljivih notranjih rezerv Za razbremenitev dohodka. čistega dohodka in osebnih dohodkov in zmanjšanje že uvedenih ob-veznosti terzagotovitev racionalnejšega gospodar-jenja s preostalim delom zbranih sredstev bomo spodbujah vse udeležence k dogovarjanju, samou-pravnemu sporazumevanju in v odnosih svobodne menjave dela k iskanju možnosti za aktiviranje no tranjih rezerv, produktivnejše in boljše delo ter do-sledno pnlagoditev vseh vrst porabe razpoložljivim sredstvom. Predvidevamo naslednje materialne okvire ra-zvoja: Obdobje Elementi 1986-1990 Družbeni proizvod Industrijska proizvodnja Zaposlovanje Produktivnost Izvoz 2-3 5-6 1 1 -2 15 II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Glavni nosilci izvoza bodo organizacije združe-nega dela. ki so si z dosedanjim razvojem zagotovile ustrezne proizvodne programe. ki so malo odvisni od uvoza surovin in tehnologije ter se lahko na osnovi domačega znanja in surovin pospešeno vključujejo v mednarodno delitev dela to bodo predvsem organizacije združenega dela s področja strojegradnje, elektrotehnične, farma-cevtske in kemične industrije ter nekatere s področja kovinsko predelovalne, tekstilne, lesne, papirne in živilske industrije. Osnovna naloga vseh organizacij združenega dela na področju ekonomskih odnosov s tujino je dolgoročno in ekonomsko učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela na podlagi začrtanih nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizaci-je. Za zagotavljanje pozitivne plačilne bilance se mo-rajo tudi vse druge orgamzacije združenega dela neposredno ali posredno vključevati v izvoz oziroma v proizvodnjo, ki nadomešča uvoz. Zaradi velikih obveznosti do tujine, potreb po uvozu surovin, repromaterialov in tehnologije bomo morali še hitreje povečevati izvoz predvsem na kon-vertibilno področje Z razvijanjem višjih oblik mednarodnega eko-nomskega sodelovanja, raznih oblik proizvodnega sodelovanjaz razvitimi držami in državami v razvoju, pndobivanjem novih izvoznih trgov v teh deželah, skupnih naložb s tujimi partnerji doma in v tujini ler vključevanjem čim večjega števila izvozmkov bomo ' lahko zagotovili hitrejše m uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela 2. Energija Do izteka srednjeročnega obdobja ne bo prišlo do pomembnejših sprememb v struktun porabljenih-vrst energije oziroma energetskih surovin Predvi-devamo, da bo električna energija zadržala svojo pomembno vlogo v energetski bilanci s tem, da bodo ostale vrste energije (predvsem trda goriva in ze-meljski plin) pokrivale pretežni del bodočih potreb uporabnikov Za varčevanje energetskih dobrin bodo skupnosti stanovalcev nadaljevale z vgradi-tvijo menlmh naprav za individualno porabo Nada-Ijevali bomo s sanacijo omrežij mestnega plinovoda oziroma prešh na uporabozemeljskega plina Za pnk-Ijučitev novih porabnikov zemeljskega plina bo zgra-jena nova kompresorska postaja v plinarni Koseze Načrtovana dinamika priključevanja novih porabni-kov na daljinsko ogrevanje in izkonščenost obstoje-čih kapacitet Toplarne Moste bo terjala izgradnjo druge faze Toplarne v Šiški. Zagotovili bomo daljinsko ogrevanje na območju Podutika, navezali na daljinsko ogrevanje vse pre-novljene m novozgrajene objekte v okviru prenove m preverih možnosti daljinskega ogrevanja na posa-meznih območjih v občini. Glede na potrebo po električni energiji po posa-meznih območjih Ljubljane se kot nerealizirana na-loga prenaša izgradnja daljnovoda za RTP Vižmarje za območje industrijskih con v Šiški Pnpravljali bomo potrebne študije za možno izgradnjo venge savskih elektrarn (HE Tacen). Zgrajena bo nova trafo postaja na območju Stanežič. ¦' ¦ > • 3. Industrija Induslrijske organizacije združenega dela bodo zadržale vlogo nosilca gospodarske rasti m razvoja Zato bo osnovna naloga mdustnje preusmentev v m-tenzivno gospodarjenje in tehnološko posodablja-nje. Potrebno bo nadaljevanje orestrukturiranja go-spodarstva v korist razvojno intenzivnih izvozno usmerjenih dejavnosti. Z uvajanjem razvojnih pro-gramov z večjo udeležbo visoko strokovmh kadrov. z večjo movativno sposobnosljo m znanjem. z vi-soko avtomatizirano proizvodnjo, z višjo stopnjo predelave in z večjo uporabo kakovostnih domačih surovin bo zagotovljen višji dohodek na zaposle-nega in na vložena sredstva, Prednostrre industrijske panoge — strojegradnja, elektrotehnična, farmacevtska in kemična mdustrija ter posamezni programi v kovinsko-predeiovalm, tekstilni, lesni io živilski iodustriji — bodo nosilci in-dustrijskega razvoja, saj bodo največ pnspevali k hi-trejši rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje in z načrtovanimi investidjami prispevali k prestruk-turiranju. Zaradi vedno slabših materialnih moznosti oziroma upadanja razpoložljivih sredstev za razširi-tev materialne osnove dela bodo omejena sredstva za investicije usmerjena predvsem v te panoge, ker so razvojno obetavne. Glede na visoko stopnjo od-pisanosti osnovnih sredstev v teh panogah bomo povečali vlaganje v modernlzacije, racionalizacije, v odpravo ozkih gri v proizvodnji, in to predvsem tam, kjer bo možno v najkrajšem času povečati proizvod-njo oziroma jo preusmeriti v izvoz. Za pomembnejše investicijske projekte bo potrebno zagotoviti združe-vanje sredstev sicer razdrobljene proste akumulaci-je. Za nadaljnje uspešno poslovanje bodo organiza-cije združenega dela moraie s povezovanjem v re-produkcijske celote na osnovi resničnih dohodkov-nih odnosov zagotoviti boljšo oskrbo z reproduk-cijskim materialom in surovinami. 4. Kmetijstvo Kmetijstvo bo z upoštevanjem naravnih danosti, poznane in razpoložljive tehnologije doseglo 3,5% letno rast tržne proizvodnje in bo zagotavljalo pre-cejšen delež samooskrbe s hrano. Nosilca tržne kmetijske proizvodnje sta Emona, Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedoreja in KIT KZ Medvode. KIT KZ Medvode bo pri združenih kmetih še nada-Ije uvajala in krepila dohodkovne odnose na temelju združevanja zemlje, dela in sredstev v proizvodnih skupnostih in zagotavljala večjo socialno varnost združenih kmetov. Potrebno bo tesno sodelovanje kmetijske zadruge Medvode, kmetijske zemljiške skupnosti in občinskih upravnih organov s samou-pravnim skladom za intervencije v kmetijstvu in po rabi hrane občin mesta Ljubljane. Glavna kmetijska panoga ostaja govedoreja, in to proizvodnja mleka, vzreja klavne govedi in delno tudi plemenske živine. V rastlinski proizvodnji bomo dali poudarek intenzifikaciji poljedelstva in povečali hektarske pridelke. Za pridelavo domače krme bomo intenzivirali proizvodnjo na travniškem svetu in povečali setev strniščnih posevkov. Za zagotovitev družbeno orga-niziranega tržnega poljedelstva bo kmetijska zemlji-ška skupnost z območno vodno skupnostjo in s kmetijsko zadrugo Medvode nadaljevala izvajanje programa agro in hidromelioracij, komasacij in od-kupa kmetijskih površin. V hribovitem območju občine bomo nadaljevali z izvajanjem programa o revitalizaciji hribovskih vasi in razvoja kmetijstva v Polhograjskih Dolomitih in na Rašici. Dosledno bomo izvajali ukrepe za vključeva-nje neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih povr-šin v intenzivne proizvodne programe. Kmetijska zemljiška skupnost bo v svojem sred-njeročnem planu konkretno in javno opredelila ag-rarne operacije za obdobje 1986—1990 po področ-jih in oblikah agrarnih posegov (hidromelioracij, agromelioracij, komasacij in drugih agrarnih opera-cij), zlasti na hribovitem območju. Gospodarjenje z gozdovi bo usmerjeno v pospe-ševanje izboljšanja gozdnih kompleksov. Tako go-spodarjenje z gozdovi bo prlspevalo k večji preskrb-Ijenosti predelovalne industrije z lesom, hkrati pa bo še vedno omogočalo ohranitev in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov. 5. Promet Obdobje do leta 1990 bo pripravljalno obdobje za izvedbo novega javnega prometnega sistema za ce-lotno Ljubljano. Pri njegovem opredeljevanju bomo upoštevaii predvsem nujnost racionalnega trošenja energije, možnosti vključevanja tehnološkega ra-zvoja. varnost in varovanje okolja Obstoječo mrežo linij javnega mestnega in obmestnega potniškega prometa bomo dograjevali in prilagajali potrebam potnikov. Za odpiranje novih prog in izboljšanje pre-voznih storitev je nujno, da se vozni park mestnega in obmestnega prometa povečuje v naslednjem srednjeročnem obdobju na leto vsaj za 15 novih vozil. Med nosilci javnega potniškega in tovornega prometa bo potrebno zagotoviti več funkcionalne in tarifne povezanosti ter organizacijskih prilagoditev za oblikovanje integralnega transporta. Na področju PTT prometa načrtujemo večja inve-sticijska vlaganja v razširitev lelefonske centrale v Medvodah, vključno z omrežjem, izgradnjo stavbe PTT centra in omrežja v Tacnu ter izgradnjo centrale z omrežjem v Stanežičah. V vaških naseljih še ne bo v celoti odpravljen raz-korak med potrebami prebivalcev in možnostmi pri-ključitve na PTT omrežje. 6. Trgovina Trgovinske organizacije v občini bodo morale v naslednjem srednjeročnem obdobju razvijati v večji meri doiiodkovno povezanost s proizvodnjo in s pri-padajočimi servisnimi dejavnostmi kot sestavni del družbene reprodukcijske verige. Na to jih ne obve-zuje le zakon, temveč tudi ekonomska nujnost. Zaradi neenakomerne pokritosti občine z malo-prodajno mrežo načrtujemo širjenje trgovine na drobno. Kljub potrebam večjih investicij ne bo zaradi slabega ekonomskega položaja trgovine. Trgovina na drobno mora izboljšati uspešnost poslovanja s čimbolj racionalno izrabo obstoječega prodajnega prostora in delovne sile, z učinkovitejšim sodelova-njem na dohodkovni osnovi s trgovino na debeto in z večjo prožnostjo pri nabavi in distribuciji blaga. V manjših krajih, kjer trgovske delovne organizacije niso zainteresirane za odpiranje drobnoprodajnih tr-govin, naj bi to možnostponudili zainteresiranim po-sameznikom. Poleg specializacije prodajaln bomo uvajali tak delovni čas, ki bo prilagojen potrebam po-trošnikov. V trgovski mreži moramo zagotoviti povečanje zalog za življenje najpomembnejšega blaga in izboljšati storitve. To bomo dosegli tudi z izgradnjo nove tržnice v Siški. Trgovina na debelo bo nosilka dohodkovnih po-vezav notranje trgovine s proizvodnjo za zadovolje-vanje potreb domačega trga. Na področju trgovine na debelo bo potrebno nameniti več pozornosti iskanju notranjih rezerv s hitrejšim obračanjem zalog, z zmanjševanjem terjatev ter z zaostrova-njem finančne discipline in izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih Poleg tega bodo morale trgov-ske organizacije preveriti smotrnost svoje organizi-ranosti in povezanosti. 7. Turlzem in gostinstvo Ugodne naravne pogoje za razvoj turizma in go-stinstva moramo v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju bolje izkoristiti. V občini bomo izdelali pregled primernih lokacij za izgradnjo turističnih objektov. V okviru dogovora o temeljih plana mesta Ljub-Ijane se bo potrebno dogovoriti o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov v Ljubljani in o priori-teti izgradnje. V nasprotnem primeai bo potrebno proučiti smotrnost združevanja turistične takse. Temeljne organizacije s področja gostinstva in tu-rizma morajo v svojih srednjeročnih planih opredeliti politiko do posameznih rekreacijskih področij naše občine ter prevzeti za opredeljeno politiko tudi odgo-vornost. Trgovske organizacije, ki imajo v sklopu trgovin tudi gostinske obrate, morajo prilagoditi čas obrato-vanja v teh lokalih potrebam tranzitnih gostov. V času sezone je treba zagotoviti nemoteno po-slovanje ozirotna izboljšati pogoje delovanja in po-nudbo v obstoječih rekreacijskih centrih. Turistično ponudbo bomo tudi v prihodnje izvajali v okviru skupne ponudbe mesta Ljubljane. Poživili bomo delovanje turističnih društev. Zaradi pomanjkanja kredilnih sredstev v prihodnje ne moremo pričakovati zadovoljivega razvoja kmečkega turizma. Na področju gostinstva bomo poskrbeli za smotr-nejše izkoriščanje obstoječih kapacitet, izboljšanje gostinsko-turističnih storitev in izboljšanje kvalifika-cijske staikture zaposlenlh. Zasebni sektor se bo v sodelovanju z družbenim sektorjem hitreje vključeval v turistično ponudbo. 8. Gradbenlštvo Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev za naložbe v gospodarstvu je najbolj občutno priza-delo prav gradbeništvo, pri čemer je prisotno upa-danje fizičnega obsega proizvodnje, vse manjša iz-koriščenost zmogljivostl kadrov, mehanizacije in opreme. Ko opredeljujemo dolgoročno usmeritev gradbe-ništva, moramo upoštevati specifičen položaj, ki ga ima gradbeništvo v gospodarstvu kot celoti in hkrati posredne ter neposredne vplive ekonomskih in ra-zvojnih gibanj na pogoje gospodarjenja. Za nadaljnji razvoj gradbeništva bo nujno zmanj-ševanje kapacitet ob hkratni organizacijski in teh-nološki reorganizaciji. 9. Drobno gocpodarstvo Razvoj drobnega gospodarstva ostaja za nasled-nje srednjeročno obdobje kot naloga, ki mora poma-gati pri reševanju strukturnih probtemov gospodar-skega življenja. Pomen drobnega gospodarstva vi-dimo v izpopolnjevanju industrijske velikoserijske proizvodnje s kooperacijo, v nadomeščanju uvoza in v zadovoljevanju potreb prebivalstva s storitvami. Ob tem se moramo zavedati, da izraženih potreb po storitvenih dejavnostih v vseh okoljih ne bo mogoče zadovoljiti. Osnovni problem za to so prostori, ki jih na vseh področjih primanjkuje ali pa so predragi. Rešitev vidimo v smotrnejšem oddajanju družbenih poslovnih prostorov v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in v financiranju nakupa preko združenih sredstev amortizacije lokalov in večjih bančnih kreditov samostojnim nosilcem osebnega dela. S prostorsko opredelitvijo posebnih con in njiho-vim urejanjem načrtujemo pridobitev novih površin za potrebe zahtevnejše in hrupnejše dejavnosti drobnega gospodarstva. Ekonomski pogoji bodo prisilili organizacije zdai-ženega dela, da bodo prenesle svojo maloserijsko proizvodnjo v enote drobnega gospodarstva. Hkrati z razvojem kooperacije in povezovanja med indu-strijo in drobnim gospodarstvom — tudi s samostoj-nimi nosilci osebnega dela na dohodkovnih osnovah ob skupnem prevzemanju rizika in naložb lahko pri-čakujemo vključevanje drobnega gospodarstva v mednarodno delitev dela, za industrijo pa zmanjše-vanje odvisnosti od uvoza. Pospeševali bomo vse oblike združevanja samo-stojnega osebnega dela, tj. zadruge, vse oblike koo-peracij in ustanavljanje pogodbenih organizacij. Prav tako bomo morali sodelovati pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja področje samostojnega oseb-nega dela, zlasti glede števila zaposlenih, površin poslovnih prostorov, uvoza opreme, uvoza repro-dukcijskega materiala, davčne politike in olajšav ter predmeta poslovanja. • ¦-¦ . III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Na področju urejanja prostora bomo nadaijevali s podružbljanjem odločanja, pri tem pa bomo pose-ben napor vložili v razvijanje zavesti o medsebojni soodvisnosti vseh krajevnlh skupnosti ter ožjih lo-kalnih okolij in o njihovi soodgovornosti za skladen razvoj skupnosti kot celote. Organi krajevnih skupnosti in vsi občani bodo ak-tivno sodelovali pri urejanju prostora, s tem da bomo vzpostavili pogosto in neposredno sodefovanje s pristojnimi upravnimi in inšpekcijskimi službami Z aktivnostjo stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti. kmetijske zemljiške skupnosti, novou-stanovljenega občinskega sklada za stavbna zem-tjišča in krajevnih skupnosti, zlasti pa z njihovim koor-diniranim sodelovanjem na področju zemljiške poli-tike bomo preprečevali tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči. Z organiziranjem posameznih interesov po grad-nji preko krajevnih skupnosti in njihovim usmerja-njem v skladu z dogovorjenim konceptom prostor-skega razvoja bomo pričeli razvijati mehanizem, ki bo vnaprej odpravljal razloge rteorganiziranih pose-gov v prostoru ter njihove stihijske posledice. Na osnovi dolgoročnih planskih opredelitev v do-kumentih »Ljubljana 2000« bomo pristopili k izdelavi * prostoskih izvedbenih aktov za območja, ki še ni-majo zazidalnih načrtov ali pa je potrebna njihova sprememba zaradi spremenjenih pogojev, v katerih bodo uresničeni bodoči posegi v prostor. Pri tem bo imela prednost izdelava prostorskih izvedbenih akfov za tista območja, na katerih bodo načrtovani prostorski posegi v naslednjem srednjeročnem ob-dobju, toje 1991—1995. Izdelali bomo dokumentacijo za nadaljnjo po-stopno obnovo in revitalizacijo pomembnih spome-nikov naravne in kulturne dediščine. V sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi občinami bomo nadaljevali z napori po bolj učinkovitem delo-vanju vseh strokovnih in upravnih služb na področju urejanja prostora, prav tako pa bomo posodobili administrativno poslovanje pristojnih občinskih služb. Poleg navedenih splošnih in stalnih nalog bomo konkretne aktivnosti izvajali na naslednjih območjih: — na področju stanovanjske graditve se bomo zavzemali za dosledno izvajanje vseh začetih aktiv-nosti, ki se nanašajo na načrtovano stanovanjsko izgradnjo in kompleksno ureditev prostora vključno s storitvenimi in družbenimi dejavnostmi na območjih Nove Dravlje, Podutik, Šentvid, Preska, Svetje in Vodice, — izvajali bomo organizirano stanovanjsko indi-vidualno gradnjo na območjih Podutika, Pirnič, Viž-marij, Vodic in Stanežič, — na območju Stare šiške bomo intenzivneje opravljali prenovo in rekonstrukcijo, — pričeli bomo organizirano urejati rekracijske površine med gorenjsko in kamniško progo, — med Vižmarji-Brodom in Mednim bomo ob reki Savi uredili sprehajalno prt in nekatere lokacije ob njej kot zametek bodočega rekreacijskega pasu, — ob odpravljanju barak v Korotanskem naselju bomo opredelili podrobnejšo namensko rabo ob-močja med 17. Litostroj in severno obvoznico na ni-voju jzvedbenih prostorskih načrtov, — na območju Guncelj in Stanežič bomo ob-močje eksploatirane gramoznice pričeli namenjati končnemu programu, — na področju urejanja industrijskih in servisnih con bomo izvajali programe posameznih investitor-jev skladno z njihovimi srednjeročnimi načrti. 2. Opremljanje stavbnih zemljišč Na področju komunalnega gospodarstva bomo v okviru omejenih finančnih možnosti vzdrževali in obnavljali ter gradili nove komunalne, prometne in energetske naprave ter objekte. Pri določanju priori-tete teh del bomo izhajali iz njihovega nepogrešlji-vega pomena, ki ga imajo za organiziranje življenj-ske skupnosti. Prednost bomo dajali tistim investici-jam, ki pomenijo zagotovitev eksistenčno pomemb-r\ih dobrin ter tistim, ki so nujne za vzdrževanje do-govorjeno normalnih pogojev bivanja v organizirani skupnosti a) Na področju prometa bomo v skladu z mož-nostmi krepili in širili javni transport na nova težišča naselitve ter v primestje. Poslopoma bomo rekon-struirali preobremenjene regionalne in lokalne ceste, pri čemer bodo imele prednost tiste ceste, ka-terifo izgradnja se prenaša iz tekočega srednjeroč-nega obdobja, ter tiste, ki so neposredno povezane z uresničevanjem programov stanovanjske in po-slovne gradnje. Postopoma bomo pripravljali in v skladu z možnostmi izvajali delne rekonstrukcije ozi-roma spremembe tras tistih tranzitnih cest, ki pote-kajo skozi starejša naselja in ki so problematične s prometnovarnostnega stališča. Pristopili bomo k urejanju kolesarskih stez in hodnikov za pešce v na-seljih, kjer je ta razširitev možna. Prv tako bomo pri-čeli s pripravami za gradnjo mostu prek Save med Verjami in Medvodami. V mestnem območju občir,3 bomo z lokalnimi rekonstrukcijami obstoječih pro-metnic racionalizirali prometne tokove in odpravili tranzitni in tovorni promet z ulic v bivalnih območjih ter s tem izboijšali tamkajšnje pogoje bivanja. b) Napodročju vodooskrbebomole-toše nadalje izboljševali v primestnih območjih, in sicer po eni strani z okrepitvijo virov in omrežja v tistih območjih, ki so že navezana na enega izmed treh organizira-nih vodovodnih sistemov na območju naše občine, po drugi strani pa s saniranjem in okrepitvijo lokalnih vodovodnih sistemov v višinskih naseljih na ob-močju Polhograjskih Dolomitov. c) Na področju odvajanja odpadnih voda bomo poleg vzdrževanja obstoječega kanalizacijskega omrežja posebno pozornost posvečah gradnji no-vega omrežja, in sicer po eni strani naobmočjih or-ganizirane gradnje stanovanj in poslovnih objektov, po drugi strani pa na območjih, kjer odplake onesna-žujejo oziroma ogrožajo obstoječe vodne kapacitete (podtalne zaloge pitne vode, reka Sava). Pri zaščiti podtalnice se bomo zavzemali za širšo skrb pri iz-gradnji kanalizacijskega omrežja oziroma lokalnih čistilnih naprav ob dejstvu, da se na območju občine Ljubljana-Siška zaradi geocjrafskih značilnosti Ljub-Ijane nahajajo obsežni pasovi črpališč pltne vode za celotno mesto. V tem smislu bomo pristopili k opremljanju s kanalizacijo naselij v 4. varstvenem pasu vodnih virov na obeh straneh Save (Stanežiče, Pirniče, Tacen, Šmartno in Gameljne) in jih navezali na obstoječe kanalizacijske kolektorje. S prevezavo kolektorja Medvode—Brod na obstoječi kolektor po Celovški cesti bomo razbremenili čistilno napravo na Brodu ter odpravili onesnaževanje Save, ki ga povzroča tovarna Aero v Medvodah. S komunalnimi napravami bomo opremili tudi ob- močje Vodic. Obenem bomo proudili možnosti glede načina odprave onesnaževanja, ki ga povzročajo organizacije kmetijske proizvodnje na območju Hraš in Vodic. d) Na področju urejanja stavbnih zemljišč bo no-voustanovljeni sklad za stavbna zemljišča vodil ak-tivnosti vzvezi s pripravo in urejanjom vseh zemljišč, na katerih bodc potekale aktivnosti v obdobju 1986—1990 in tiste, ki jih bo dolgoročni plan Ijub-Ijanskih občin načrtoval za obdobje 1991—1995. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Izhajajod iz razvojnih možnosti glede stanovanj-ske gradnje in dejstva, da je zadovoljevanje potreb po novih stanovanjih na ožjem območju Ljubljane skupen problem vseh petih Ijubljanskih občin ter iz nujnosti, da z razpoložljivimi sredstvi za stanovanj-sko in komunalno gradnjo dosežemo čim večji uči-¦ nek, bomo na območju občine organizirano usmer-jali stanovanjsko gradnjo v racionalno število grad-bišč. Pri tem bomo prvenstveno vodili aktivnosti pri dokončanju gradenj na že pričetih območjih, pri do-polnilni gradnji na komunalno že opremljenih zem-Ijiščih ter gradnji, kjer investicije v komunalno opremo novih zemljišč pomenijo hkrati odpravo pe-rečnih lokalnih komunalnih problemov. Prav tako bo-mo usmerjali v prenovo in rekonstrukcijo starejših predelov povsod tam, kjer to pogojujejo potrebe po novih stanovanjih, izboljšanje bivalnih pogojev, sa-nacija socialne problematike v degradiranth starih območjih in sanacije vseh gradbeno-tehnično neu-streznih objektov. Težišče stanovanjske novogradnje bo na ob-močju Podutika, in sicer v otoku SS12-2 a, pri čemer se bomo tako v tej kot tudi v vseh drugih soseskah pravočasno organizirali za usklajeno vodenje vseh aktivnosti tako pri združevanju pričakovalcev stano-vanj in kasnejšem ustanavljanju skupnosti stanoval-cev kot tudi za nemoten potek same gradnje. Na po-dročju zasebne stanovanjske gradnje bomo sa-moupravno povezali. stanovanjske zadruge v sa-moupravni stanovanjski skupnosti ter zagotovili njihovo dogovarjanje glede usklajenega in enako-pravnega usmerjanja članstva stanovanjskih zadrug pri zadovoljevanju njihovih stanovanjskih potreb. Pri tetn bomo stanovanjskim zadrugam zagotavljali po-trebno pomoč na področjih njihove družbene vloge, to je tako pri angažiranju zasebnih sredstev za reše-vanje stanovanjskih problemov, kot tudi pri usmer-janju zasebne pobude skladno s širše dogovorjenim konceptom urbanizacije. Na področju prenove si bomo pri opredeljevanju enotnega Ijubljanskega koncepta prizadevali uve-Ijaviti take kriterije za določitev prioritete objektov in območi) za prenovo, ki bodo izhajali iz dejstva. da se sredstva za prenovo združujejo iz stanovanjskega dinarja ter da je pomembna naioga teh sredstev pri-spevati k razreševanju stanovanjskih problemov. Prioriteto naj bi v tem smislu imela tista območja, ki so najbolj nujna tako s socialnih vidikov in kjer je možno doseCi čimvečjo kakovostno in količinsko izboljšavo, čeprav tudi kombinirano z rekonstrukci-jami in novogradnjami. Težlšče prenove na območju občine bo v Stari šiški, Pod hribom, v Šentvidu in v Medvodah. Prav tako bomo v prihodnjenn srednje-ročnem obdobju proučili možnosti postopne pre-nove starejših ruralnih naselij. Proučili bomo nadaljnje možnosti odprave bara-karskih naselij ter stanovanj 6. in 7. kategorije na osnovi veljavnega družbenega dogovora, nakar bomo skupaj s pristojnimi dejavniki na osnovi točno opredeljenega terminskega plana pričeli intenziv-neje razreševati to problematiko. Pospešeno bomo ustanavljali skupnosti stano-valcev, skrbeli za čimvečjo učinkovitost in uspešnost njihovega dela, pri tem pa bomozagotavljali tako or-ganiziranost strokovnih služb, ki bo s kvaliteto in učinkovitostjo svojega dela v dejansko pomoč sta-novanjski samoupravi. 4. Požama vamost Usposabljali in dograjevali bomo samoupravno požamo skupnost kot mesto dogovarjanja in spora-zumevanja vseh delovnih Ijudi in občanov za uresni-čevanje požarne varnosti, kar zlasti zahteva nadalj-nje poglabljanje in utrjevanje delegatskih odnosov, dograjevanje in usposabljanje zbora izvajalcev in uporabnikov ob sodelovanju z vsemj, ki so dolžni sodelovati pri izvajanju srednjeročnega načrta po-žarnega varstva z istočasnim sprejemanjem svojih obveznosti. V sodelovanju z zvezo samoupravnih skupnosti mesta in drugih občinskih skupnosti bomo organizirali in skrbeli za samoupravno izobraževa-, nje delegatov požarne skupnosti, članov izvršnega odbora, drugih organov skupnosti in drugih dejavni-kov, odgovornih za požarno varstvo. Sodelovali bomo z občinskimi gasilnimi zvezami in mestno gasilsko zvezo ter Gasilsko brigado Ljub-Ijana pri proučevanju in razvoju prostovoljnega ga-silstva, njegove tehnične opremljenosti, strokov-nega usposabljanja in sistema medsebojnega ob-veščanja. Skrbeli bomo za operativno ?posobnost članov prostovoljnih in industrijskih gasilskih druš-tev za gašenje, reševanje in lokaliziranje požarov. V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo bomo izpopolnjevali strokovno-preventivnovzgojo občanov v krajevnih skupnostih, delavcev v manjših delovnih organizacijah, kakor tudi v šolah, vrtcih in drugih ustanovah za primere požarov ali elementarnih ne-sreč. Prav tako bomo utrjevali sodelovanje z drugimi organizacijami in strokovnimi službami, štabom ci-vilne zaščtte občine, krajevnimi skupnostmi in druž-benopolttičnimi organizacijami. Pripravili bomo programe za gradnjo novih gasil-skih domov ter adaptacijo obstoječih, prav tako pa tudi programe za novogradnje gasilskih rezervoar-jev-bazenov, črpališč in drugih vodnih virov za oskrbo s požarno vodo V okviru materialnih možnosti bomo nabavili ga-silsko opremo in gasilska sredstva za prostovoljna gasilska društva v občini. Vso skrb bomo posvečali vzdrževanju gasilskega orodja in opreme. Še naprej bomo aktivno sodelovali pri nadaljeva-nju in dopolnjevanju projekta »Ogroženost in var-stvo pred požarom občin in mesta«. IV. DRUŽBENE DEJAVNOST1 V pripravi osnutka in predloga dmžbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 bomo pri načrtovanju nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti na območju občine upoštevali predvsem naslednje usmeritve in dejstva: 1. V obdobju 1986—1990 bomo v občini Ljublja-na-Šiška na področju družbenih dejavnosti v glav-nem ohranjali doseženo raven družbenega stan-darda. Doseči moramo, da bodo delavci v organiza-cijah združenega dela ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih dosledno uresničevali koncept samoupravnega družbenega planiranja na tem po-dročju. Na tej osnovi bo razvoj ter usklajevanje in usmerjanje razvoja družbenih dejavnosti soodvisen od gibanja družbene produktivnosti. Pri tem je po-trebno upoštevati, da se naslednje srednjeročno obdobje neposredno navezuje na dolgoročni druž-beni plan občine, ki ga bo potrebno izvajati kontinui-rano v skladu z že sprejetim načrtom uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. 2. Ker se bo materialna osnova za financiranje programov SIS daižbenih dejavnosti tudi v nasled-njem srednjeročnem obdobju uresmčevala v zao-strenih pogojih gospodarjenja, bo potrebno v plan-skih dokumentih poudariti med drugim: — prednost financiranja tistih družbenih dejav-nosti, ki neposredno vplivajo na hitrejšo gospodar-sko rast in zagotavljajg krepitev osnovnih elementov družbenega standarda terhkrati omogočajo oziroma vplivajo na boljše življenske in delovne pogoje de-lavcev, delovnih Ijudi in občanov. Zaradi tega bodo imela tudi v naslednjem srednjerodnem obdobju pri zagotavljanju finančnih sredstev prednost področja vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja, osnovnega zdravstvenega varstva, socialnega var-stva in raziskovalne dejavnosti. — v skladu s cilji dolgoročne gospodarske stabi-lizacije bomo z družbenim planom občine predvideli možne oblike nadaljnjega prestrukturiranja družbe-nih dejavnosti, da bomo funkcionalno povezovali obstoječe kadre in ekonomsko izrabo prostorov in opreme, — selektivni pristop k financiranju programov SIS družbenih dejavnosti in njihovo nadaljnje prestruktu-riranje terja, da v planskih dokumentih opredelimo možnosti za ustrezno dopolnitev obstoječih norma-tivov, kriterijev in meril, ki se sicer v tekočem srednje-ročnem obdobju že uporabljajo za ftnanciranje pro-gramov zdravstva, predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in usmerjenega izobraževanja. Pri tem )e po- trebno dopolniti normative in kriterije predvsern z vi-dika ocenjevanja kvalitete storitev. Izdelati moramo merila, kriterije in normative za financiranje progra-mov s področja kulture in telesne kulture. 3. V planskih dokumentih moramo posebej pou-dariti poglabljanje samoupravnih socialističnih od-nosov v okviru delovanja delegatskega sistema SIS družbenih dejavnosti in uveljavljanju svobodne me-njave dela kot temeljne oblike samoupravnega po-vezovanja materialne proizvodnje \n družbenih de-javnosti. Predvideti moramo tudi možnosti, da se večji del finančnih sredstev zagotovi na podlagi ne-posrednega financiranja uporabnikov v okviru ne-posredne svobodne menjave dela in da se postopek samoupravnega sporazumevanja med številnimi subjekti v svobodni menjavi dela poenostavi in po-speši. Prizadevali si bomo za celovitejši razvoj dele-gatskega sistema samoupravnih interesnih skupno-sti družbenih dejavnosti in temu ustrezno prilagodili razvoj oblik samoupravnega interesnega organizi-ranja v občini in mestu 4 V planskih dokumentih bomo poseben pouda-rek namenili dograjevanju organiziranosti SLO in družbene samozaščite na celotnem področju delo-vanja SIS in organizacij združenega dela družbenih dejavnosti. 5. Objekti družbenega standarda bodo predstav-Ijali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju eno od materialnih osnov za izvajanje posameznih pro-gramov dejavnosti. Zaradi tega moramo posvetiti posebno pozornost vzdrževanju navedenih objek-tov in zaostriti osebno odgovornost poslovodnih or-ganov ter drugih odgovornih delavcev v organizaci-jah združenega dela družbenih dejavnosti. Izhajajoč iz analize razvojnih možnosti bomo pri pripravi družbenega plana za naslednje srednje-ročno obdobje upoštevali naslednja izhodišča in usmeritve po posameznih področjih družbenih de-javnosti: 1. Otroško varstvo V projekciji izvajanja družbeno organiziranega varstva predšolskih otrok za obdobje 1986—1990 moramo upoštevati, da se bo število predšolskih otrok do Ieta 1990 povečalo za okoli 1500 otrok, pri čemer pa bo možno za izvajanje varstva in vzgoje otrok uporabljati ie obstoječi varstveni prostor. To pomeni, da se bo odstotek vključenih otrok v primer-javi z letom 1985 (62 odstotkov otrok v WO) zmanj-šal v ietu 1990 na 52% in bo pod Ijubljanskim pov-prečjem. Zaradi tega bo potrebno v družbenem planu predvideti možnost za razvijanje različnih dife-renciranih oblik varstva otrok, kot je krajši in s tem cenejši čas bivanja vVVOza otroke, katerih staršem taka oblika varstva bolj ustreza. Predvideli bomo tudi možnosti prehodnega varovanja otrok za starše, ki delajo v več izmenah in druge oblike varstva ter vzgoje, ki so se v preteklem obdobju že vsestransko pozitivno uveljavile (družbeno organizirano varstvo otrok v varstvenih družinah, v stanovanjskih blokih in v prostorih organizacij združenega dela). Pri izvaja-nju celotnega programa družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok bo potrebno še nadalje ra-zvijati in dopolnjevati vse pozitivne vsebinske izkuš-nje integracijskih procesov, ki so bili izvedeni ozi-roma se uspešno izvajajo v tekotem srednjeročnem obdobju. 2. Vzgoja In izobraževanje Osnovno šolstvo Osnovna šola bo poleg družbene vzgoje in var-stva šoloobveznih otrok še naprej temeljno izho-dišče za vključevanje mladih v nadaljnji izobraže-valni proces. Pri tem moramo optimalno izkoriščati obstoječ prostor osnovnih šol v občini Ljubljana-Šiška, ki se do leta 1990 ne bo povečeval. Prostorski deficit se bo delno zmanjšal le z izgrad-njo osnovne šole v KS Bratov Babnik, v prifnerjavi z drugimi'ljubljanskimi občinami pa bo osnovnošolski standard v občini Ljubljana-Siška še nadatje pod povprečjem Ljubljane. Ne glede na to pa bomo v planskih dokumentih posebej izpostavili naslednje vsebinske elemente poslanstva osnovne šole: — osnovna šola mora v naslednjem srednjeroč-nem obdobju še bolj kot doslej poslati vzgojno izo-braževalno, družbeno politično in kulturno središče v krajevnih skupnostih, — na področju celodnevne osnovne šole bomo ohranili in dopolnjevali doseženo raven razvitosti ce-lodnevne šoie s poudarkom na nadaljnjem utrjeva-nju in izvajanju elementov celodnevne osnovne šole, ki morajo postati obvezne sestavine življenja in dpla vsake osnovne šole v skladu z novim progra-mom življenja in dela OŠ, ki se bo uveljavil v vseh ra-zredih osnovne šole do šolskega leta 1986-1987. Zagotovili bomo stalni nadzor nad kvaliteto izva-janja pTogramov v osnovnih šolah. Osnovne šole se bodo morale še bolj vsestransko povezovati s srednjimi šolami usmerjenega izobra-ževanja, glede nadaljnjega usmerjanja učencev. Usmerjeno Izobraževanje V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo sred-nja šola tehničnih strok Litostroj, Srednja šola za elektroniko in ŽG-ŽSC TOZD Zelezniška srednja šola Ljubljana izvajale učne programe usmerjenega izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela in programi PIS. Vodili bomo aktivnosti, da bo v srednjeročnih pla-nih PIS vključena tudi gradnja telovadnice pri sred-nji šoii tehničnih strok Litostroj in razrešitev prostor-skega problema manjkajočih učilnic za Srednjo šolo za elektroniko. 3. Raziskovalna dejavnost Raziskovalna dejavnost bo imela tudi v nasled-njem srednjeročnem obdobju, kot dejavnost poseb-nega družbenega pomena, prioritetno mesto, pri čemer moramo: — doseči večje dohodkovno povezovanje orga-nizacij združenega dela materialne proizvodnje z organizacijami združenega dela, ki izvajajo razisko- . valno dejavnost, da bi uveljavili in pospešili razvoj inventivne dejavnosti ter dejansko uporabo inovacij v praksi, — dati večji poudarek združevanju sredstev za financiranje prednostnih raziskovalnih dejavnosti, — izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v or-ganizacijah združenega dela raziskovalnih dejav-nosti, — zagotoviti ustvarjalnim kadrom pogoje za spe-cializacijo in izpopolnjevanje v okviru štipendijske politike in ustreznib oblik izobraževanja, — pospeševati prizadevanja in ustvarjati možno-sti za kvalitetnejši in učinkovitejši pretok informacij o znanstveno raziskovalnih rezultatih v organizacijah združenega dela. 4. Zdravstvo Področje zdravstvenega varstva bo tudi v nasled-njem srednjeročnem obdobju predstavljalo enega izmed temeljnih elementov socialne politike in živ-Ijenjske ravni vseh delovnih Ijudi in občanov ter po-memben dejavnik njihove produktivnosti in obramb-nih sposobnosti. Glede na to, da so bili v preteklem obdobju z iz-gradnjo manjkajočega zdravstvenega prostora za-gotovljeni za izvajanje osnovnega zdravstvenega varstva temeljni materialni pogoji, bomo z družbe-nim planom opredelili naslednje prioritetne naloge: — TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Šiška mora čimbolj racionalno izkoriščati obstoječe prostore in opremo ter tako razporejati kadre, da bodo pokrite dejanske potrebe za izvajanje kvalitet-nih zdravstvenih stbritev na posameznih lokacijah, — osnovna zdravstvena služba mora v sodelo-vanju z organizacijami združenega dela intenzivirati napore za nadaljnje zmanjševanje bolniškega stale-ža, — pospešiti moramo preventivno zdravstveno varstvo v vseh okoljih, da bomo ugotovili in prepre-čevali najpogostejša obolenja in krepili zdravstveno prosvetljevanje delovnih Ijudi in občanov, — nadaljnje sodelovanje osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti za dosego ustreznejše delitve dela, — dopolnjevati organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijud-skega odpora in Ijudske obrambe ter v izrednih ra-' zmerah. 5. Socialno varstvo Pri opredeljevanju srednjeročnih nalog za po-dročje socialnega varstva moramo izhajati \z osnovne ugotovitve, dasi bodo delovni Ijudje in ob-čani materialno varnost zagotavljali predvsem z lastnim delom, izvajanje vseh oblik pomoči pa se bo nanašalo le na socialno ogrožene osebe. Ob pričakovan ih gospodarskih gibanjih in pro- blematiki, ki izhaja iz upadanja vrednosti realnih osebnih dohodkov, se bo moralo socialno varsfvo intenzivneje vktjučevati v tekoče izvajanje ukrepov socialne in gospodarske politike. Hkrati s tem bomo dosledno izvajali samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pra-vic. Preučili bomo možnost združitve občinskih skup-nosti socialnega varstva v enotno skupnost oziroma rnožnost združitve interesnih skupnosti, ki se vklju-čujejo v SIS socialnega varstva v enotno samou-pravno interesno skupnost, da bi se tako zagotovili pogoji za ažuriranje in bolj usklajeno izvajanje dogo-vorjenih prednostnih nalog na navedenem področju. 6. Zaposlovanje Podrodje zaposlovanja bomo vgradili v družbeni plan kot ekonomsko in socialno kategorijo. Posebno pozornost bomo posvetili produktivnemu zaposlo-vanju, zaposlovanju pripravnikov in iskalcev prve zaposlitve, zaposlovanju invalidov in oseb z manjšo delovno zmožnostjo V okviru zadovoljevanja kadrovsko izobraževal-nih potreb usmerjenega izobraževanja bomo pred-videli intenziviranje poklicnega svetovanja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino za pravo-dasno usmerjanje učencev. Z družbenim planom bi bilo potrebno opredeliti ludi možnosti za večizmensko delo povsod tam, kjer obstajajo za to možnosti. . ¦ 7. Kuftura Razvoj kulturnih dejavnosti bo še naprej odvisen od obstoječih materialnih možnosti, zato bomo v družbenem planu za obdobje 1986—1990 opredelili predvsem naslednje naloge: — ohranjali in nadalje razvijali doseženo raven kulturno umetniškega delovanja amaterskih skupin in društev, — pridobili manjkajoče prostore za centralno knjižnico v Šiški, —i zagotavljali financiranje programov Vodni-kove domačije, ki mora biti opredeljeno v srednje-ročnih planih občinske, mestne in republiške kul-turne skupnosti, — sanirali v okviru finančnih možnosti obstoječe kultume domove in Muzej v Goričanah. Z večjo pozornostjo bomo spremljali razvoj in de-javnosti Glasbene šole Franc Šturm. 8. Telesna kultura Z-družbenim planom bomo načrtovali nadaljnje razvijanje koncepta množičnega vključevanja obča-nov v telesnokulturne dejavnosti s poudarkom na podružbljanju telesne kuliure v KS in TOZD. Osnovni ciij izvajanja telesno kulturnih dejavnosti in programov mora postati pridobivanje navad, ki bodo pripomogle h krepitvi zdravja in psihofizičnih sposobnosti ter delovne uspešnosti prebivalstva. Enako kot za področje kulture bomo ocenili tudi možnosti za postopno sanacijo najbolj ogroženih te-lesno-kulturnih objektov. Pri tem bomo za izvajanje posameznih programov optimalno izkoristili vse obstoječe telesno-kulturne in športno-rekreacijske površine vključno s šolskimi telovadnicami, ki so bile na območju občine zgra-jene iz I., II. in III. samoprispevka. Investicije na področju družbenih dejavnosti: Ne glede na to, da za naslednje srednjeročno ob-dobje ne bomo mogli opredeliti virov financiranja za izgradnjo novih objektov družbenega standarda,pa bomo glede na načrtovano stanovanjsko gradnjo v KS Podutik z družbenim planom opredelili potrebo po gradnji osnovne šole in vzgojno-varstvenega objekta, v KS Sora in Garneljne pa z zazidalnim na-črtom določili mikrolokacijo osnovne šole. » ~IV. SPLOSNA PORABA ' Občinska skupščina bo skladno z zakonom, od-loki in družbenimi dogovori oblikovala obseg splošne porabe, tako da bodo prihodki zaostajali za rastjo dohodka gospodarstva. Na področju davčne politike se bomo zavzemali, da bodo stopnje od osnov davkov \z dohodka in osebnega dohodka, prometnih davkov in taks enake v vseh Ijubljanskih občinah in usklajene v SR Slove-niji. Nadaljevali bomo oblikovanje enotnih meril za ob-jektivnejše oblikovanje porabe med šestimi prora-čuni v Ljubljani, zlasti pri oblikovanju globalne višine sredstev posamezne občine v okviruskupne bilance v Ljubljani, deleža občine pri financiranju skupnih nalog mesta, pri financiranju dejavnosti upravnih or-ganov, pravosodja in krajevnih skupnosti. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sred-stva za racionalno in kvalitetno delo upravnih orga-nov in temeljnih pravosodnih organov, izvajanje programa dela Ijudske obrambe ter teritorialne obrambe, delegatskega sistema in krajevne sa-mouprave, družbenopolitičnih organizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Zagotovili bomo sofinanci-ranje programa cest v Ljubljani, dela postaje milice in druge občasne potrebe. Zavzemali se bomo za bolj gospodarno trošenje proračunskih sredstev, nadaljevali bomo z moderni-zacijo opreme upravnih organov in z izločanjem po-sameznih odhodkov proračuna, ki ne sodijo v splošno porabo. VI. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Prizadevati si moramo, da bo ostalo financiranje skupnih nalog SLO in DS v občini vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Zato bomo morali smotrno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi in zagotoviti kvaliteten razvoj splošne Ijud-ske obrambe in družbene samozaščite. Posebno skrb bomo posvetili kvaliteti vzgoje in pouka prebivalstva s področja obrambnih priprav, samozaščitnih in varnostnih ukrepov, vključujoč ob-jektivno infomiranje in obveščanje delovnih Ijudi in občanov. Še nadalje bomo skrbeli za višjo stopnjo izurjeno-sti občinskega štaba TO za opravljanje formacijskih nalog in usposobljenost enot teritorialne obrambe ter usposabljanje pripadnikov narodne zaščlte Enako skrb bomo posvetili pripravi in izvedbi nalog enot in štabov civilne zaščite. Narodni zaščiti bomo kot najvišji obliki samozaš-čitnega in samoobrambnega delovanja v vseh de-lovnih in bivalnih okoljih zagotovili strokovno uspo-sabljanje za naloge ob naravnih nesrečah, izrednih razmerah ter ob vojni nevarnosti. Usposabljanje in materialno izpopolnjenost šta-bov in enot civilne zaščite bomo v še večji meri prila-godili potrebam občine oziroma specifičnostim de-lovnega in bivalnega okolja. Za potrebe občine je potrebno organizirati specialiTirane enote civilne zaščite, ki predstavljajo poleg združenega odreda civilne zaščite mobilno jedro pri opravljanju nalog in ukrepov civilne zaščite. Skladno s programom graditve javnih zaklonišč na območju mesta Ljubljane je potrebno zagotoviti vsaj enak tempo graditve kot sedaj in organizirati vzdrževanje in uporabo teh prostorov. Za vse staikture SLO in DS občine moramo v na-slednjih dveh letih zagotoviti sredstva za osebno in kolektivno RKB zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. Do konca srednjeročnega ob-dobja pa morajo biti s temi sredstvi opremljeni vsi delovni Ijudje in občani. Ob upoštevanju političnovarnostne ocene v vseh temeljnih okoljih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih bomo redno dopolnjevali in us-klajevali varnostne načrte in pnprave prilagajali spremenjenim razmeram in potrebam. Posebno skrb bomo posvetili varovanju družbe-nega premoženja. Se nadalje bomo izvajali preventivne iikrepe v cestnem prometu in pri varovanju človekovega oko-Ija z osveščanjem in vzgojo delovnih Ijudi in obča-nov, pri čemer bomo največjo skrb posvetili mladini. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Prizadevali si bomo za hitrejše uresničevanje ustavne vloge krajevne skupnosti tudi z boljšim po-vezovanjem združenega dela in samoupravnih inte-resnih skupnosti s krajevnimi skupnostmi. Krajevno samoupravo in njen delegatski sistem moramo še nadalje dopolnjevati in razvijati. Aktivirati moramo samoupravne interesne skup-nosti, ki so eden izmed dejavnikov financiranja kra-jevnih skupnosti, da bo družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov zaživel. V skladu s stabilizacijskimi prizadevanji je po-trebno zelo preudarno sprejemati programe, ki se fi-nancirajo iz krajevnih samoprispevkov in zagotovi-ti, da bo prišla pri tem do veljave solidarnost delovnih Ijudi in krajanov ter aktivnost krajevnih skupnosti. V ' to obliko je potrebno vključevati tudi vse samouprav-ne interesne skupnosti. Krajevne skupnosti bodo krepile sodelovanje in povezovanje z organizacijami združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti z njihovega območja. V okviru možnosti bomo še nadalje reševali pro-storske probleme krajevnih skupnosti. Ustanovljena delovna skupnost krajevnih skup-nosti občine Ljubljana-Šiška zagotavlja samou-pravno organiziranost delavcev krajevnih skupnosti in uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu.