PREDLOG Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85) ler 79. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS šl. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na......seji Zbora združenega dela dne...... in . . . . seji Zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOK O sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik I. UVODNE DOLOČBE Lčlen Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V 1 - Rudnik, ki so v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 90 (v nadaljeva-nju: srednjeročni plan) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane. Proslorske ureditvene pogoje je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem - LUZ pod št. projekta 3560 v maju 1987 in so sestavni del tega odloka. 2. člen -. .. S temj prostorsko ureditvenimi pogoji se: - trajno urejajo območja urejanja, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in območja, kjerso le-ti že sprejeti. VS 1/1 Rakovnik (del) VS 1/2 ob Dolenjski cesti ;, .''.[ VS 1/6 London (del) ;f "" ' VS 1/7 Vinterca (del) vp 1/1 ¦ ¦ ¦ ; ¦ VG* 1/1 VR 1/1 Strelišče ' VR 1/3 - začasno določajo merila in pogoje za posege v območja urejanja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in za območja, za katera velja Odlok o ugotovitvi. katere ¦ sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (Ur. I. št. 2/1987). VS 1/3 VS 1/4 Galjevica VS 1/5 llovica VP 1/2 Rudnik • . VM 1/1 ob Dolenjski cesti VM 1/2 ob Dolenjski cesti ' VM 1/3 Parkirišče - servis ,'¦.'¦ VT 1/1 območjeŽG '°"'. VT 1/2 Obvoznica :V' . . ' ;.:'P . VR 1/2 ob Ljubljanici " "J .'.' 3. člen ¦;-":'i" Meja planske celote in posameznih območij urejanja je raz-vidna iz grafične priloge, ki je sestavni del tega odloka in podrob-nega katastrskega načrta v merilih 1:5000, 1:1000 in 1:2880. 30 II. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Merila in pogoji za vrste posegov v prostor 4. člen ¦ * ¦ Splošna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, razen če ni s posebnimi merili in pogoji za posa-mezno morfološko enoto določeno drugače. 5. člen V območjih urejanja, ki so bila realizirana na osnovi prostor-skega izvedbenega načrta, se morajo novi posegi v prostoru prilagajati izvedeni urbanistični zasnovi območja. 6. člen V območjih urejanja, kjer družbeni plan predvideva izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoiečih objektih dovoljena le vzdrževalna dela in drugi posegi, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ter posegi v zvezi s komunalnlm urejanjem, za katere se lokacijska dokumentacija izdeluje. 7. člen Na zemljiščih, ki so namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in energetske naprave ter druge potrebe skupnega in sptošnega pomena, so dovoljeni posegi v skladu z namembnostjo zemljišča, določeno z dolgoročnim druž-benim planom. 8. člen Območja urejanja so v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote, razvidne iz tabele: Območja po namenu Območja po morfološki razdelitvi prosto strnjena kompleksi vaškajedra • ' stoječa s svoievrstno ' . . zazidalno * • strukturo A B C D 1. območja večstanovanjskih stavb 1A 1B 1C 2. območjaza enodružinske stanovanjske stavbe 2A 2B 2C 20 3. območjazacentraine dejavnosti 3A 3B 3C 4. območjazarazne dejavnosti, stanovanja in centralnedejav.,malo gospodarstvo 4A 4B 4C 5. območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in 5B otroško varstvo 5A 5C 8. parkovna, športna in rekreacijskaobmočja 8 8 8 9. javnozelenje, pokopališča 9 9 9 9 Območja po namenu Območja po morfološki razdelitvi hala, tehnološki nadstre praviljon, objekt, šnice, večetažni silosi - deponije objekt cisterne (dejavnost (dejav.se (procesna alitehnol. odvjjaveni proizvod processe ali več nja) zaključi \/ etažah) daljšem obdobju) E F G 6. proizvodnedejavnosti 6E 6F 6G 7. komunalnedejavnosti 7E 7F 7G 9. člen Območja večstanovanjskih stavb V območjih za stanovanjske gradnje z oznako 1A, 1B, 1C so dovoljene gradnje in urejanja naslednjih objektov: - dopolnilna gradnja islovrstnih stanovanjskih stavb, - parkirni in garažni objekti, - objekti osnovne oskrbe, ¦ - objekti storitvenih dejavnosti, - objekti družbenih dejavnosti, - objekti in naprave za potrebe krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, - odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo, - objekti in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ter vodnogospodarske ureditve, vse za potrebe prebivalcev - objekti in naprave za potrebe SLO in DS. a) V zgornjih alinejah opredeljene gradnje in urejanja so dovo-Ijeni do intenzivnosti izrabe stavbnih zemljišč s faktorjem 1 (FSI). V območjih, kjer je intenzivnost izrabe višja od 1, je dovoljena le gradnja parkirnih in garažnih objektov pod nivojem terena. Za posege, s katerimi se ne povečuje intenzivnost izrabe zemljišča, ni omejitev. b) Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objek-tov, če je nova namembnost našteta v alinejah prvega odstavka tega člena. c) Na zemljiščih v varovalnih pasovih pomembnejših promet-nic (primarni in sekundarni cestni sistem) je izjemoma dovoljena gradnja administrativno-poslovnih objektov in spremljajočih objektov (za potrebe storitvenih in družbenih dejavnosti), ki so v skladu z osnovno namembnostjo območja in s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju ter na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parki-riščih. Prekomerne motnje opredelijo v lokacijskem postopku dajalci soglasja. d) Prepovedana je neorganizirana gradnja pomožnih objektov in naprav, ki zadovoljujejo le potrebe posamičnih stanovalcev. Dovoljena je skupinska gradnja teh objektov, če zadovoljujejo istovrstne potrebe vseh stanovalcev območja. e) Kioski, namenjeni storitvenim dejavnostim, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominski objekti naj bodo postavljeni na podlagi vsakokralne podrobne urbanistične pre-soje prostora, tako da dopolnjujejo javni prostor, ne motijo okoli-škega ambienta, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa in so postavljeni po določilih posebnih meril in pogojev za posamezno območje urejanja. Postavitev teh objektov ne sme biti v nasprotju z osnovnim konceptom prostorske ureditve območja, zlasti ne odprtega prostora. 10. člen Območja enodružinskih stavb V območjih enodružinske stanovanjske gradnje z oznako 2A, 2B, 2D so dovoljene naslednje gradnje in urejanja: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih stavb, - objekti osnovne oskrbe, - objekti storitvenih dejavnosti, - objekti družbenih dejavnosti, - objekti in naprave za potrebe krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij in društev, - odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo, - objekti in jiaprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam prebivalcev, - pomožni objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih Stavb, - objekti in naprave za potrebe SLO in DS, - vodnogospodarske ureditve. a) Dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih stavb, nadzi-dave in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane nasproti 60% nepozidane povr-šine b) Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objek-tih, če je nova namembnost našteta v alineah prvega odstavka tega člena. : .. c) V delih območij, ki niso namenjena stanovanjski gradnji, gradnja novih prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš ni dopustna. Dovoljene so prizidave in nadzidave k obstoječim stanovanjskim objektom po določilih posebnih meril in pogojev za posamezno območje urejanja. d) Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, zagotoviti pa je treba zadosten odmik od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo v skladu s posebnimi merili in pogoji za posamezno območje urejanja. e) Na zemljiščih v varovalnih pasovih pomembnejših promet-nic (primarni in sekundarni cestni sistem) je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki je v skladu z osnovno namembnostjo območja, če s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomerniti motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcional-nem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih. Prekomerne motnje opredelijo v lokacijskem postopku dajaici soglasja. f) Kioske, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spo-minske objekte je mogoče postavljati v skladu z merili in pogoji, navedenimi v 9. členu tega odloka in posebnimi merili in pogoji za posamezno območje urejanja. 11.člen Območja centralnih dejavnosti V območjih centralnih dejavnosti z oznako 3A, 3B, 3C so dovoljene naslednje gradnje in urejanja: - administrativno-poslovni objekti (pisarne, biroji, predstavni-štva, bančne poslovalnice ipd.), - trgovski lokali za drobno prodajo (osnovana oskrba in speci-alizirana trgovina), - prostori za storitvene dejavnosti, - gostinski objekti, - objekti družbenih dejavnosti, - objekti in naprave za potrebe KS družbenopolitičnih organi-zacij in društev, - objekti za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za mno-žično rekreacijo, - urejene odprte površine, kot so zelenice, peš poti in ploščadi z mikrourbano oprerrro, - parkirni in garažni objekti, - objekti in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve, - objekti in naprave za potrebe SLO in DS. a) Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzi-dave in prizidave po posebnih meritih in pogojih za posamezno območje urejanja. b) Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objek-tih, če je nova namembnost našteta v alinejah prvega odstavka tega člena in ne tnoti druge dejavnosti. c) Zasnova objektov naj zagotovi javen značaj pritličij. d) Kioske, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spo-minske objekte je mogoče postavljati v skladu z merili in pogoji, navedenimi v 9. členu tega odloka in posebnimi merili in pogoji za posamezno območje urejanja. 12. člen Območja za razne dejavnosti V območjih z stanovanjsko in poslovno namembnostjo z oznako 4A, 4B, 4C so pod enakimi pogoji dovoljeni posegi iz 9. in 11. člena tega odloka. Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzi-dave in prizidave pod enakimi pogoji kot novogradnje, če posebna merila in pogoji za posamezna območja urejanja ne določajo drugače. Ob pomembnejših prometnicah so pod enakimi pogoji dovo-Ijene gradnje objektov centralnih dejavnosti, ki se urejajo po določilih iz 11. člena. 13. člen Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo V območjih za inštitute, zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo z oznako 5A, 5B, 5C je dovoljena gradnja objektov družbenih dejavnosti. Izjemoma so pod enakimi pogoji in če ne povzročajo motenj navedenim osnovnim dejavnoslim dovoljeni posegi iz 11. člena tega odloka. 31 14. člen Območja za proizvodne dejavnosti V območjih za proizvodne dejavnosti z oznako 6E, 6F, 6G je dvoljena gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov za te dejavnosti. DovOljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzi-dave in prizidave pod enakimi pogoji, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne dolo-čajo drugače. Med pozidano in prosto površino je dovoljeno razmerje 40% : 60%, pri čemer naj bo na prostih površinah pol manipulacijskih in parkirnih ter pol zelenih površin. Prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in drugih neproiz-vodnih objektov, ki niso v skladu z osnovno namembnostjo območja urejanja, razen v primerih, ko posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne dolo-čajo drugače. 15. člen Območja za komunalne dejavnosti V območjih za komunalne dejavnosti z oznako 7E, 7F, 7G je dovoljena gradnja proizvodnih in komunalnih objektov in naprav ter drugih objektov za te dejavnosti. Dovoljene so dozidave in nadzidave objektov za osnovne dejav-nosti pod enakimi pogoji, če posebna merila in pogoji za posa-mezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo dru-gače. 16. člen Parkovna, športna in rekreacijska območja V športno-rekreacijskih in parkovnih območjih z oznako 8A, 8B, 8C, 8D so dovoljeni naslednji posegi: - ureditve večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo, - gradnja športnih in rekreacijskih objektov in naprav in uredi-tve površin za športne prireditve in rekreacijo, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd.). Kioske, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spomin-ske objekte, je mogoče postavljati v skladu z merili in pogoji, navedenimi v 9. členu tega odloka in merili in pogoji za posa-mezno območje urejanja. 17. člen ,. , ¦ .. Javno zelenje ¦ . oi V območjih z oznako 9A, 9B, 9C, 9D so dovoljeni posegi: - ureditev javnih zelenih površin, - ureditev območij vrtičkov v skladu s predpisi o vrtičkarskem redu, - mikrourbana oprema. i- 18. člen V rezervatih prometnic, za katere se bo izdeloval lokacijski načrt, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so dovoljeni grad-nja novih objektov, prizidave in nadz.idave obstoječih objektov in drugi posegi v prostor v skladu s prometno-tehničnimi predpisi in v soglasju z upravljalcem ceste. 19. člen V območjih z oznako VT iz 2. člena lega odloka, namenjenih železniškim objektom in napravam, so dovoljeni samo posegi te dejavnosti. 20. člen V območjih z oznkao VE iz 2. člena tega odloka, namenjenih izkoriščanju naravnih surovin, so dovoljeni samo posegi te dejav-nosti. 21. člen V območjih z oznako VK in VG iz 2. člena tega odloka, name-njenih kmetijski proizvodnji in gozdovom, so dovoljeni naslednji posegi: - kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene ope-racije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetij-ski in gozdno-gospodarski dejavnosti, - dozidave, nadzidave in adaptacije, nadomestne gradnje obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih in začasnih objektov pod pogoji, navedenimi v 10. in 23. členu tega odloka v skladu s posebnimi merili in pogoji za posamezno območje urejanja, - melioracije zemljišč, - izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ' ne obstoja istovrstno črpališče naravnih surovin, v lokacijskem dovoljevanju pa je treba predpisati rok črpanja in način sanacije zemljišča, - vodnogospodarske ureditve, - objekti in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, - postavitev spominskih objektov, reklammh znamenj in turi-sličnih oznak - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste. V navedenem območju na kmetijskih zemljiščih VIII kategorije, določenih v 7. členu Navodil o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Ur. I.-SRS, št. 45/82), so dovoljeni še naslednji posegi: - gradnja stanovanjskih objektov na zemljiščih, ki so pozi-dana najmanj z dveh strani, - gradnja prizidkov in nadzidave obstoječih objektov, gospo-darskih, pomožnih in začasnih objektov v skladu s pogoji iz 10. in 23. člena tega odloka, - legalizacije objektov zgrajenih do uveljavitve tega odloka, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ne določajo drugače. 22. člen V območjih MKX in MGX iz 2. člena tega odloka, ki so namenjeni razen kmetijski in gozdarski proizvodnji tudi rekreaciji, so dovo-Ijeni vsi posegi iz 21. člena, dodatno pa še: - ureditev zelenih in parkovnih površin, - gradnja ali ureditev posameznih športnih in rekreacijskih objektov in naprav, - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijske dejavnosti v območju, s tem da ni okrnjena osnovna namembnost območja. ; 23. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni zadovoljevanju potreb storitvenih in družbenih dejavnosti, za skladiščenje, šport in rekreacijo, sezonski turistični ponudbi in občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Za njihovo namembnost veljajo pogoji, ki veljajo za trajne take posege v prostor. Postaviti jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, ki mu je območje namenjeno. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda naj-več do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. 2. Merila in pogoji glede oblikovanja Novogradnje, nadzidave, prizidave. pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo biti v skladu z oblikovno identiteto in homogenostjo območja in se prilagoditi objektom in ureditvam na tem območju po naslednjih kriterijlh: - zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča, - odmiku od sosednjih objektov, - sestavi osnovnih stavbnih mas, - višini in gradbeni črti, # - naklonu streh in smereh slemen, - razmerju fasad in njihovi orientaciji, - merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, - barvi in teksturi streh in fasad, - načinu ureditve odprtega prostora, - obliki ograj in drugih oblikovnih značilnostih prostora. * 25 člen Pri novih posegih v prostor so dopustni oblikovalski kontrasti v naslednjih primerih: - kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkci-onalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja, - kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja, - kadar ima vizualni kontrast simbolno in povezovalno vlogo v širši podobi prostora (prostor cestnih koridorjev, trgov itd.). Izjeme po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku jn v postopku za izdajo potrdila o priglasitvi, kadar gre za začasni objekt. 26. člen Za posege na naravnih ali kulturnozgodovinskih znamenitostih ter v njihovi neposredni bližini mora določiti pogoje Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kultume dediščine. 27. člen V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novoz-grajenega objekta: - od zunanjega dela roba cestnega telesa v skladu s prometno tehničnimi predpisi (vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce), - od sosednjega objekta in od parcelne meje v skladu s sanitarno tehničnimi in požamimi predpisi. 28. člen Odprte javne površine, ki oblikujejo tudi podobo širšega območja, morajo biti urejene enotno. 29. člen Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki ipd., morajo biti v posameznih ožjih območjih obliko-vana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je treba z njih razmestitvijo in dopolnilno ali hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati vizualno neskladje. 3. Merila za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zem-Ijiič 30. člen Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti ter velikosti gradbenih parcel v morfološki enoti ter konfiguraciji terena. Velikost gradbene parcele mora omogočati zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb k osnovni dejavnosti, razen v primeru, če so le-te zadovoljene v širšem območju. 4. Merila in pogoji za urejanje prometa 31.člen Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), Pravilnika o vzdrže-vanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82) in Pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81). 32. člen Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zem-Ijišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne, intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu promet-nice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, zato morata za vsak tak poseg izdati soglasje prislojna organizacija za vzdrževa-nje cest in pristojni upravni organ. 33. člen Skupne širine varovalnih pasov po tem odloku so glede na kategorizacijo ceste, vrsto prometa, število voznih pasov in uredi-tev obcestnega prostora naslednje: •'''•'•''¦" ¦¦ ¦' - 90 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet z možnostjo razširitve na šest voznih pasov, - 40 m varovalni pas ceste s štirimi voznimi pasovi za mešani promet, kolesarskimi stezami, hodniki, postajališči za javni mestni potniški promet zunaj vozišča in stranskimi zelenimi pa-sovi, - 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste s hodnikom za pešce, - 8 m varovalni pas za lokalne enopasovr.e ceste s hodnikom za pešce, - 5 m varovalni pas za lokalne dostope, intervencijske, dovozne in ločene kolesarske steze. 34. člen Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekon-strukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. 35. člen Skupne širine rezervatov so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelane projektne dokumentacije naslednje: - 230 m - rezervati projektiranega polnega profila avtoceste s štirimi voznimi pasovi; - 60 m - rezervati za ceste s štirimi voznimi pasovi brez izdelanih idejnih projektov za mešani motorni promet, kolesarske steze, hodnike, javni mestni promet zunaj vozišča in zeleni pasovi, ki se morajo celovito urejati; - 50 m - rezervati projektiranih cest s štirimi voznimi pasovi za mešani promet, kolesarskimi stezami, hodniki, postajami za javni mestni potniški promet zunaj vozišča in zelenimi pasovi; - 30 m - rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, javni potniški promet s postajališči zunaj vozišča, kolesarskimi stezami in hod-niki za pešce s stranskimi zelenimi pasovi; - 20 m - rezervati za zbirne stanovajske ceste in povezovalne lokalne ceste brez izdelanih idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce; - 15 m - rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste, kolesarske steze in hodniki za pešce, za katere so idejne osnove trasno-tehničnih elementov izdelane. 36. člen Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet, da se ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Uredijo se lahko v soglasju s pristojnim organom in upravljalcem ceste in po določilih, navedenih v 30. členu tega odloka. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. 5. Merila in pogoji za komunalno urejanje 37. člen Gradnja vseh objektov in drugi posegi v prostor v varstvenih pasovih vodnih virov se morajo izvajati v skladu z določili odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda na območju mesta Ljubljane. 38. člen Na vseh drugih območjih zunaj varstvenih pasov vodnih virov je priključitev na vodovodno omrežje pogojena s sočasno priklju-čitvijo na kanalizacijo ali greznico: - na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija, se morajo novi uporabniki takoj priključiti nanjo, - na območjih, kjer je javna kanalizacija delno zgrajena ali ni zgrajena, se novi objekti začasno priključijo na greznico. 39. člen Na območjih z grajenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje. Na območjih, kjer je javno vodovodno omrežje samo delno zgrajeno (primar, del sekundarja), je pred novogradnjo ali sočasno z njo treba zgraditi manjkajoče javno vodovodno omrežje. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. 40. člen Če je izračunana potrebna kapaciteta električne energije za posamezno območje urejanja večja od kapacitete obstoječe transformatorske postaje, se v soglasju z Elektro Ljubljana zame-nja transformatorska enota. 41. člen Posamični komunalni objekti in naprave, kot so transformator-ske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki' ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Postavitev teh objektov ne sme biti v nasprotju z osnovnim konceptom prostorske organiza-cije območja, zlasti odprtega prostora. 6. Merila in pogoji za varovanje okolja 42. člen Merila in pogoji za varovanje okolja določajo in dovoljujejo posege v prostor posameznih območij urejanja glede na: - sanacijo obstoječih virov onesnaženja in motenj v okolju, - razvrščanje novih dejavnosti v območju, - usklajevanje sprememb namembnosti v posameznih območjih urejanja, - možne posege v spreminjanje reliefa, urejanje površinskih voda, spreminjanje naravnega okolja ipd. ..... t 43. člen Investitorju, ki s svojo dejavnostjo motilno vpliva na okolje sme pristojni občinski upravni organ izdati lokacijsko dovoljenje za poseg v prostor pod pogojem, da pred ali z novogradnjo izvede sanacijo virov onesnaževanja ali motenj. III. POSEBNA MERILA ZA UREJANJE PLANSKE CELOTE V1 - RUDNIK PO OBMOČJIH UREJANJA IN MORFOLOŠKIH ENOTAH 44. člen Območje urejanja VS 1/1 - Rakovnik 1A/1 Gradnja novih prostostoječih objektov, prizidave, nadzidave spremembe stropno-strešne konstrukcije niso dovoljene. Dovo-Ijeni so adaptacijski posegi, s katerimi se izboljša bivalni stan-dard prebivalcev. Postavitev začasnih objektov in kioskov ni dovoljena. 2 A/1, 2 A/2 - ¦ Novogradnje niso dovoljene. Dovolijo se nadomestne gradnje nadzidave, dozidave, preureditve stropno-strešnih konstrukcij in adaptacije. Možne so spremembe namembnosti za drobno obrt in servise. Postavitev kioskov ni dovoljena. Za kakršenkoli poseg na vili »F. Oblaka« je potrebno soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kul-turne dediščine. Višina objektov ne sme presegati K+P+1. 1 C/1 Dovoli se gradnja stanovanjskega objekta na prosti površini na jugovzhodnem delu ureditvenega območja (vzporedno z Dolenj-sko cesto). Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest. Maksimalni višinski gabarit ne sme presegati višine obsto-ječih objektov (K+P+4). Program v pritličju je lahko javen ali stanovanjski. Na obstoječih objektih so dovoljene notranje adaptacije, s katerimi se izboljša bivalni standard. Postavitev kioskov ni dovo-Ijena; zunanja ureditev z urbano opremo mora biti enotna za celotno območje. 3C/1 Novogradnje niso dovoljene. Dovoljena je sprememba namembnosti v okviru centralnih dejavnosti. Dovoljena je posta-vitev kioskov, drugih pomožnih objektov ni dovoljeno postavljati. 4C/1 Gradnja novih prostostoječih objektov ni dovoljena. Gradnja prizidkov, nadzidave in spremembe stropno-strešne konstrukcije niso dovoljene. V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se morajo pridobiti konservatorske smernice. Izdelati se mora situ-acija funkcionalne organizacije prostora. Dovoljene so notranje adaptacije, s katerimi se izboljšajo delovne razmere in bivalni standard. Dovoljena je sprememba namembnosti iz stanovanj VI. in VII. kat. predvsem za potrebe kulture. Dovoljena je sprememba namembnosti iz proizvodnih dejavno-sti za potrebe telesne kulture ali za kulturno-umetniške potrebe. Gradnja pomožnih objektov in postavitev kioskov ni dovoljena. Za vse posege je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regi-onalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 5 A/1 zdravstveni dom Novogradnje niso dovoljene. Dovoljena je prizidava, delna nad-zidava, preureditve stropno-strešne konstrukcije in adaptacije za razširitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Postavitev kloskov je dovoljena ob Dolenjski cesti (na postajališču MPP). Ureditev zelenih površin pred objektom zdravstvenega doma mora biti celovita in mora vključevati spominski objekt padlim borcem NOV in ŽFN; pridobiti se mora soglasje Ljubljanskega regional-nega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8/1 in 8/2 Parkovna površina je zaključena, širitev ni možna. 8/3 Vstopni del v rekreacijsko območje se mora urediti celovito. Dovoljena je izgradnja spremljajočih objektov (sanitarij, garde-robe, gostinski lokal...). Na vmesnih zelenih površinah je dovo-Ijena urbana zasaditev. 9/1 '¦¦'•¦¦ Dovoljena je gospodarska raba zemljišča - vrtičkarstvo. KOMUNALNO UREJANJE: Kanalizacija: dopolnilna in nova gradnja se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, ki je že zgrajeno. Treba je dopolniti sekundarno omrežje in zgraditi priključke. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje zadošča novim potrebam za preskrbo sanitarne in požarne vode. Plinsko omrežje: v obravnavanem območju ni obstoječega plinskega omrežja. Ker je predvidena razširitev objektov druž-benga pomena, se morajo ti priključiti na plinsko omrežje, ki je predvideno z dolgoročnim planom, ko bo le-to zgrajeno. Električno omrežje: dopolnilna in nova gradnja se bo napajala iz obstoječih transformatorskih postaj. PROMETNO UREJANJE: - Skozi območje poteka vpadnica Dolenjska cesta. Za to pro-metnico in njene priključke je treba izdelati lokacijski načrt. V rezervatu prometnice so zato dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. - Zagotoviti se mora nemoten dostop za motorna in urgentna vozila do gradu Rakovnik ter do cerkve. - Obstoječi profili dovoznih cest so v mejah dopustnosti in jih z nobenim posegom ne smemo zmanjševati. 45. člen Območje urejanja VS 1/2 - Ob Dolenjski cesti: Prepovedani so vsi posegi v obrobje Dolenjske ceste, dokler ni določen koncept Dolenjske vpadnice (lokacijski načrt). Dovoljeni so gradbeni posegi v notranjščino soseske ob pogoju, da se za lokacijsko dokumentacijo izdela situacija funkcionalne organiza-cije in prometne ureditve prostora. Dovoljene so adaptacije, s katerimi se izboliša bivalni standard prebivalcev. Objekt Silva-produkt - dovoljena je trgovska ali poslovna dejavnost. Postavitev kioskov in drugih začasnih objektov ni dopustna. Adaptacije so dovoljene pod pogojem, da ne posegajo v zunanjščine objektov. Novogradnje v soseski morajo biti enotno oblikovane. 2. A/1, 2 A/2 ¦ , Gradnja prostostoječih objektov in nadomestne gradnje niso dovoljene. Dovoljene so prizidave, nadzidave, spremembe strop-nostrešnih konstrukcij in adaptacije, s katerimi se izboljša bivalni standard obstoječih prebivalcev. Dovoljena je sprememba namembnosti iz stanovanjske v poslovno ali trgovsko dejavnost. V objektu na križišču Orlove in Dolenjske ceste (Dolenjska c. št. 24) je dovoljena gostinska dejavnost. Postavitev kioskov ni dovo-Ijena. Zunanji prostor se mora urediti enotno, postavitev ograj ni dovoljena. Postavitev novogradenj in pomožnih objektov ne sme posegati v prostor ulične fasade. 2 B/1 Gradnja prostostoječih objektov in prizidkov ni dovoljena. Nad-zidave se dovolijo samo za celotni ulični niz. Dovoljene so uredi-tve stropno-strešne konstrukcije in adaptacije za izboljšanje bivainih razmer prebivalcev. Možne spremembe namembnosti: trgovska, servisna dejavnost. Postavitev pomožnih objektov je dovoljena na dvoriščni strani, kioskov ni mogoče postavljati. Maksimalni višinski gabrarit naj ne presega (K) + P + 2. 5 A/1 O. Š. Oskar Kovačič Gradnja prostostoječih objektov ni dovoljena. Dovolijo se prizi-dave in delne nadzidave za pridobitev vzgojno izobraževalnih površin. Urediti se sme športna igrišča in parkovne površine okoli šole z vključitvijo spomenika - doprsni kip narodnega heroja Oskarja Kovačiča. Treba je pridobiti soglasje Ljubljanskega regi-onalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 9/1 Površina se ohranja kot rezprvat za potrebe parkiranja uporab-nikov in obiskovalcev strelišča. KOMUNALNO UREJANJE: Kanalizacija: dopolnilna in nova gradnja se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Sekundarno omrežje že obstaja in je treba zgraditi samo priključke. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje zadošča potrebam normalne preskrbe sanitame in požarne vode. Treba je zgraditi samo priključke. Električno omrežje: dopolnilna in nova gradnja se bo napajala iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru potrebe po večjih kapacitetah je mogoče obstoječo transformatorsko postajo povečati. PROMETNO UREJANJE: - Ob Orlovi cesti v morfološki enoti 9/1 se sme urediti dodatna parkirna mesta za potrebe strelišča. Dostopnost se mora urediti z rekonstrukcijo križišča Orlove ceste z Dolenjsko cesto v lokacij-skem načrtu. 46. člen Območje urejanja VS 1/3 - Galjevica Veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje RS 1 in RS 2 - Rudnik (Uradni list SRS št. 26/1978) in Odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urba-nističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim pla-nom občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/1987). 47. člen Območje urejanja VS 1/4 - Galjevica Veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega načrta za območje RS 1 in RS 2 - Rudnik (Uradni list SRS št. 26/1978) in Odloka o ugotovitvi, katere sesta-vine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/1987). 48. člen Območje urejanja VS 1/5 - llovica Do sprejelja prostorskega izvedbenega načrta so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komu-nalnim urejanjem. -iso1-! .. fir ¦' . , ¦ 49. člen Del območja VS 1/6 - London (vzhodni del) Do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posgg^iv prostor v zvezi^s komu-nalnim urejanjem. ,.r, ?,:.'.' ,.',,,,., 2 A/1 Del območja urejanja VS i/6 - London (zahodni del) Novogradnje se dovolijo ob pogoju, da se uredi dovoz do gradbene parcele. Kioskov ni mogoče postavljati. Če ureditev okolice zahteva ureditev na različnih nivojih, je treba te višine premostiti s travnatimi brežinami ali škarpo ozele-niti. Višinski gabarit je (P, P+M, P+1). KOMUNALNO UREJANJE: Kanalizacija: dopolnilne in nove gradnje se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Treba je zgraditi celotno sekun-darno omrežje in priključke. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje ne zadošča potrebam normalne preskrbe sanitarne in požarne vode. Treba je zgraditi novo sekundarno omrežje. Električno omrežje: dopolnilna in nova gradnja se bo napajala iz obstoječih transformatorskih postaj z 10 KV in 1 KV ob Gor-njem Rudniku in na C. IV. Dopolniti se mora nizkonapetostno omrežje. PROMETNO UREJANJE: - Urediti se mora obračališča na vseh slepih ulicah (urgentni dovozi). - Obstoječi profili dovoznih cest se z nobenim posegom ne smejo zmanjševati. 50. člen Del območja urejanja VS 1/7 - Vinterca Veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS 103/2 - Vinterca (Glasnik št. 21/ 1969) in Odloko ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. št. 2/1987). Del območja urejanja VS 1/7 - Vinterca. 2 A/1-2A/13, 2D/1, 2D/2 Za gradnjo individualnih objektov v morfološki enoti 2A/8 se mora za lokacijsko dokumentacijo izdelati situacijo funkcionalne in prometne ureditve območja. Dovoljene so spremembe namembnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost. Postavitev kioskov je dovoljena ob Dolenjski cesti ali v morfolo$ki enoti 3A/1, ie je obstoječa preskrba po-manjkljiva. Maksimalni višinski gabarit ne sme presegati (K)+P+1+M. Novogradnje naj upoštevajo konfiguracijo terena. Pogoji obliko-vanja, ki veljajo za morfološke enote 2D/1 in 2D/2 (Rudnik): upoštevati se mora podolžno tlorisno zasnovo, strešne kapi in čelni deli fasad morajo biti enotno oblikovani, poenoteni morajo biti strešni nakloni in barva kritine. Za posege na tem območju je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 3 A/1 Območje se ohranja kot rezervat za prehrambeno - trgovski center. 5 A/1 Gradnja novih prostostoječih objektov in prizidav ni dovoljena. Dovoli se nadzidava in adaptacija pod pogojem, da se pridobijo nove površine za izvajanje šolskega programa. V postopku pri-prave lokacijske dokumentacije se mora preveriti poglede iz Dolenjske ceste proti cerkvi sv. Juda. Dovoli se nadzidava do P+1 pod pogojem, da se oblika strehe ne spreminja. Za posege je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 6 E - DO Kovinoservis Širitve DO Kovinoservis v okviru območja urejanja VS 1/7 niso možne. Dovoljene so funkcionalne spremembe obstoječih objek-tov zaradi uvajanja nove tehnologije, izboljšave fizičnih lastnosti obstoječih stavb, nujna vzdrževalna dela, posegi v zvezi z poso-dobitvijo komunalne infrastrukture. 8/1. . ''„'.., Na južnem delu parcele k.o. Rudnik št. 2426 je možna samo ureditev otroškega igrišča. KOMUNALNO UREJANJE; Kanalizacija: dopolnilna in nova gradnja se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Treba je zgraditi primami kanal in v sekundarno omrežje v celoti. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje je treba dopolniti z gradnjo sekundarnega omrežja, da se zagotovi požarna varnost. Električno omrežje: dopolnilna in nova gradnja se bo napajala iz obstoječih transformatorskih postaj (TP ob cesti Rudnik I - pri Kovinoservisu, Sp. Rudnik c. I, Spodnji Rudnik c. II). Dopolniti je treba nizkonapetostno omrežje. PROMETNO UREJANJE: - Ohraniti se mora prostor za obračališča in možnost dovoza urgentnih vozil. - Interni dovozi do novih parcel morajo biti zagotovljeni z minimalnim profilom rezervata 8 m. - Interne dovoze je treba združiti na zbirno cesto. 51. člen Območje urejanja VP 1/1 - Utensilia 6 E - Utensilia V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se mora izdelati situacija funkclonalne in prometne ureditve celotne morfološke enote ter ugotoviti morebitno pomanjkanje potrebnih površin za obstoječe dejavnosti. Pred posegom v prostor je treba pridobiti in upoštevati mnenja pristojnih institucij glede čistosti obstoječe in predvidene proizvodnje. Spreminjanje namembnosti je dopustno za dopolnitev obstoječe namembnosti. Pred vsakim posegom je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. KOMUNALNO UREJANJE; Kanalizacija: dopolnilna gradnja se mora priključiti na javno kanalizacijo. Dopolniti je treba sekundarno omrežje. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje zadošča novim potrebam za preskrbo sanitarne in požarne vode. Dopolniti je treba vodo-vodno omrežje samo s priključki novih objektov. Električno omrežje: dopolnilna gradnja v obravnavanem območju ima mož-nost napajanja iz obstoječe transformatorske postaje. PROMETNO UREJANJE: Dostopnost v Utensilio urediti z rekonstrukcijo obstoječega uvoza in s tem zagotoviti varnost in nemoteno odvijanje prometa po Dolenjski cesti. -. * 52. člen ¦ Območje urejanja VP 1/2 - Rudnik Veljajo določila Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje RP 2/1 in RP 2/2 - Industrijska cona Rudnik (Uradni list SRS št. 30/1980) in Odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidal-nih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeroč-nim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRSšt. 2/1987). .,, . 53. člen Območje urejanja VM 1/1 - Ob Dolenjski cesti Do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta, s katerim bo dokončno določen železniški koridor na SZ strani območja in celovita izraba območja, so dovoljeni samo omejeni posegi v prostor: funkcionalne spremembe obstoječih objektov, manjše prizidave in nadzidave zaradi izboljšanja bivalnih pogojev, izbolj-šave fizičnih lastnosti obstoječih stavb in nujna vzdrževalna dela. KOMUNALNO UREJANJE: Kanalizacija: Treba je dopolniti sekundarno omrežje in zgraditi priključke za obstoječe objekte. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje zadošča novim potrebam za preskrbo sanitarne in požarne vode. Dopol-niti je treba vodovodno omrežje samo s priključki novih objektov. Plinsko omrežje: v obravnavanem območju je predvidena razširi-tev programa družbene dejavnosti in drobne obrti, zato se mora priključiti na predvideno plinsko omrežje, ki je predvideno vzpo-redno z železniško progo. < Električno omrežje: dovoljeni posegi se napajajo iz obstoječih transformatorskih postaj. V primeru večjih kapacitet je možno obstoječe transformatorske postaje povečati. .. .;; v PROMETNO UREJANJE: Izdelati se mora lokacijski načrt za Dolenjsko cesto. Izdelati se mora lokacijski načrt VT 1/1. 54. člen Območje urejanja VM 1/2 - Ob Dolenjski cesti Do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komu-nalnim urejanjem. 55. člen Območje urejanja VM 1/3 - Parkirišče Do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komu-nalnim urejanjem. 56. člen Območje urejanja VT 1/1 - Območje ŽG. Zahtevana je izdelava prostorskega izvedbenega načrta - lokacijski načrt. 57. člen Območje urejanja VT 1/2 - Obvoznica. Zahtevana je izdelava prostorskega izvedbenega načrta - lokacijski načrt 58. člen Območje urejanja VR 1/1 - Strelišče 2 A/1 Gradnje za povečanje stanovanjskega fonda niso dovo-Ijene. Dovoljene so dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov za izboljšanje bivalnih pogojev. 8/1 Dovoljeni so vsi gradbeni posegi pod pogojem, da se pridobijo površine, ki funkcionalno širijo strelišče. Spremembe namemb-nosti so dovoljene le v okviru osnovne dejavnosti. Obvezna je postavitev ograje. Dovoljena je postavitev začasnih objektov ob organiziranju večjih tekmovanj. V čim večji meri je treba ohraniti naravni relief, gozdni pas in obstoječe drevje. Postavitev kioskov ni dovoljena. Maksimalni višinski gabarit je (K)+P+3. Gradbena linija mora biti odmaknjena najmanj 1 m od roba brežine ob Dolenjski cesti. Ureditev spomenika padlim borcem NOV in ŽFN se mora vključiti v celotno ureditev odprtega prostora pred streliščem. Za vse posege je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. KOMUNALNO UREJANJE: Kanalizacija: vsi objekti v sklopu kombiniranega strelišča se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Sekundarno omrežje že obstaja in je treba zgraditi priključke. Vodovodno omrežje: obstoječe vodovodno omrežje zadošča potrebam nor-malne preskrbe s sanitarno in požarno vodo. Treba je zgraditi samo priključke. Plinsko omrežje: dopolnilna gradnja v območju urejanja se mora priključiti na plinsko omrežje, ki ga je treba zgraditi. Elek-trično omrežje: obstoječa transformatorska postaja Strelišče z 10 KV in 1 KV vodi zadostuje potrebam obstoječih in dopolnilnih gradenj. PROMETNO UREJANJE: - Potrebna je izdelava enotnega koncepta ureditve Dolenjske ceste - lokacijski načrt. V tem načrtu mora biti opredeljena rekonstrukcija križišča Orlove ceste z Dolenjsko cesto. Urediti se mora uvoz na Strelišče. - Zagotoviti se mora zadostno število parkirnih mest za stre-lišče. ' 59. člen Območje urejanja VR 1/2 - Ob Ljubljanici. Do sprejetja pro-storskega izvedbenega načrta so dovoljena samo nujna vzdrže-valna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. 60. člen Območje urejanja VR 1/3 ' 2A/1.2A/10 Gradnje za povečanje stanovanjskega fonda niso dovoljene. Dovoljene so delne dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov za izboljšanje bivalnih pogojev. 9/1 Do dokončhe opredelitve prostora, ki bo določena z izgradnjo soseske na območj u u rejanja VS 1 /5 je zemljišče mogoče uporab- Ijati za vrtičkarstvo. Za vrtičkarstvo veljajo merila in pogoji Odloka o vrtičkarstvu. PROMETNO UREJANJE - Za območje vrtičkov je treba urediti minimalno dostopnost. - Po obrriočju poteka rezervat Ceste XVIII. divizije v območje VP 1/2. Urediti se mora križišče s staro traso Jurčkove poti, se slepo konča z obračališčem in rabi kot interna dovozna cesta. 61. člen Območje urejanja VG* 1/1 Dovoljeni so posegi v prostor za potrebe splošne rekreacije (gradnja gozdnih poti, sprehajalnih in tekaških stez, ureditev počivališč in razgledišč, manjših naprav za potrebe rekreacije). Prepovedani so vsi gradbeni posegi in postavitev kioskov. Redno se mora vzdrževati PST, ki je razglašena za zgodovinski spomenik in spomenik oblikovane narave. Pokopališče Rudnik -grobišče padlim borcem NOV in ŽFN ima vplivno območje, ome-jeno je na areal pokopališča! Izjemoma je dovoljena gradnja Gasilskega doma med Dolenj-sko cesto in železnico Ljubljana-Karlovac (LD št. 30686). Uredi-tve ob sprehajalnih poteh morejo biti iz naravnih materialov (kamen, les). Pri vsakršnem posegu se mora upoštevati mnenja gozdnega gospodarstva in soglasja in pogoje Ljubljanskega regl-onalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. PROMETNO UREJANJE: Za Dolenjsko cesto se mora izdelati lokacijski načrt. IV. KONČNE DOLOČBE 62. člen Strokovna priprava lokacijske dokumentacije, s katero se dolo-čijo pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu in kvaliteti obdelave prilagojena vrsti dopustnega posega v prostor, vplivnemu območju namera-vanega posega, stopnji potrebne kompleksnosti in podrobnosti obdelave, stopnji varstvenih značilnosti in arhitektonski zahtev-nosti objektov in površin. Celovitost strokovne priprave lokacij-ske dokumentacije je opredeljena v posebnih merilih in pogojih za posamezno morfološko enoto ali območje urejanja. S tem se v smislu naštetega zagotavlja: - ugotovitev in odprava motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo, - ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje, - enake možnosti uporabnikom prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora, - enotna načela za oblikovanje širšega območja. 63. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V 1 Rudnik so občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstva okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik, Krajevnih skupnostih: Galjevica, Krim, Rudnik, Peruzzi Barje, Mestni geodetski upravi, Zavodu za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem - LUZ, Mestni upravi za inšpekcijske službe in Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana. 64. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost: - Odlok o zazidalnem načrtu med Dolenjsko železnico in Dolenjsko cesto v območju med Galjevico in Orlovo ulico-zazidalni načrt 1961 -Glasnik št. 7/1965; Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka RS 3/3 Center-Rakovnik (Ur. list SRS, št. 6/ 1979). 65. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave Inšpekcijskih služb Ljubljana. 66. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št.: 350-9/87 Predsednik Skupščine Datum: ., , občineLjubljana Vič-Rudnik ,.,,. Peter Vrhunc