PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane: Za cclo lelo.....K 30 — za pol lcta......« 15'— za detrt leta.....« 7'50 za I mcsec......« 2'50 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Pluju, Slovenski trg 3 (v starcm rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Poiitično gospodarski tednik. Stev. 19 II. letnik V p o j a s n i 1 o. Ptnjska mestni sosvet je na tozadevno proSnjo dovolil, da smejo igrati Nemci v gledali66u igro „Revcek Andrejcek" pod po-gojem 1. da pripade ves dobi5ek mestnim ubogim, 2. kar je razumljivo samo po sebi, da se izvrSi vsa prireditev brez najrnanjSih incidentov. Glasovali so zato vsi slovenski sosvetniki, a pri tern povdarili napram nem-Skim sosvetnikom, da bi Nemci preje nam v Avstriji ne samo ne bili dovolili, temvec bi pro-silce Se kaznovali radi nesramnega nad-legovanja. NemSki diletanti so baje kljub temu po neki izmed zadnjih gledaliSkih vaj nekako rogovilili po ulici. G. dr. Senear je kot mestni gerent uvedel radi tega takoj preiskavo. Ko je dr. Tone zvedel za to rogoviljenje, je takoj interveniral pri imenovanem g. gerentu, da se prepove vprizoritev nemSkega „Revcka Andrejcka", ako se zlorablja naSa velikoduS-nost in dobrosrenost. G. gerent je obljubil to storia, ako se izkaze krivda na strani nemSkih igralcev. Preiskava je Se v teku. Dopisniku „Nove pravde" sporocamo, da je dr. Tone imel pretrpeti kot gimnazijec, visoko-Solec, koncipijent in odvetnik ne samo poli-ticna, temvec tudi sodnijska pregajanja radi dejanj, izhajajocih iz narodnostnega radika-lizma. Tudi danes ni manje radikalen. Drugo vpraSanje pa je, ako je danes mozato,pogumno, ali vsaj potrebno, da se postopa v konkretnih slucajih s tistim radikalizmom kot preje v Avstriji, ko smo se bojevali za svoj obstoj. Mi ae strinjamo v tern oziru z oficijelnim I Nov solski zakon, • ; Okr. Sol. nadzornik Pavel Flere. ; :...........................................................: (Nadaljevanje.) Celotni Solski ustroj pa je bil tak, da krajni Solski ogleda pri Solskem nadzorstvu ni imel nobene moci in da predlog krajnih Solskih svetov ob razpisu sluzb ni moral biti mero-dajen. Bile so torej to noke pravice na pa-pirju, Ki v resnici niso imele nikake odlocil-ne vrednosti; bile so ustvarjene le zato, da se je tembolj lahko zahtevalo : „Placaj ti, ki iinaS tudi pravice!" To nenaravno razmerje je bilo najve6 krivo nasprotstva med Solo in med ljudstvom. Ljudstvo je vedelo, da ima le dolznost pla-Cevati za Solo, videlo je v tej dragi Soli u6i-telja in proti temu je obrnilo svojo jezo. Podrl se je Solski plot, potrle so ae Sipe na Solskih oknih, zob casa je oglodal in okruSil Solsko poalopje: vestni ucitelj je silil na po-pravilo in reklo se je: ,,Ob6ina, placaj!" Obcina je sliSala le tistega, ki je na to opo-zarjal, in kur je bilo casih treba Steti za taka popravila tefcke denarce, so ljudje zabavljali na ufiitelja. V Soli je bilo treba preakrbeti knjig, zvezkov in drugih potrebScin in zopet se je jeza ob6iae, ki je morala to placevati, razlila nad u&telja, ceS, ako bi njega ne imeli, ne bi bilo treba tega in tega. Nasprot-stvo med placevalci in med Solo je bilo staliScem JDS, izvajanji dr. Tavcarja in dr. Ravnikarja v „Siovenskem Narodu", da je Jugoslavia, ki Steje 13'A milijona prebival-cev, toliko mocna drzava, da se sme brez-dvomno lojalnim drzavljanom dovoliti nedol-zno zabavo v prid ubogim v drugem jeziku. V tern trenutku, ko se pokaze senca nelojal-nosti v kateremkoli oziru, se seveda mora nategniti vajeti v interesu naroda in drzave. Res je, da priporocamo nemSkim sodrzavlja-nom, da se pridruzijo katerikoli izmed lojalnih obstojefiih jugoslovenskih strank.Iz tega stali§6a bi bilo silno priporocljivo, 5e bi narodno so-cijalna zveza absorbirala ne samo vse zelezni-<^arje, ampak tudi vse komuniste sploh, ker bi se s tem odvrnile od drfcave take nevarne krize, kot je bila poslednja. Mi smo tudi iz-recno na staliScu, da Nemci kot taki ne smejo tvoriti nikake politicne samoatojne jednote, temvec se morejo in smejo le pridruziti v zgorajSnjem smislu v katerikoli izmed obsto-je6ih jugoslovenskih strank. Iz tega staliS6a, ki prezira malenkostna sovraStva ter ima pred sabo viSje politicne cilje, izhaja, da drugoro-dih aodriavljanov ni za'vsako ceno preganjati. VpraSanje, 6e bo dr. Tone zupanoval, v to stvarno razmotrivanje sploh ne spada. Sicer bi pa zato bilo pred vsem neob-hodno potrebno, da bi hotel on sam sploh kandidirati. ¦ I Iz seje mestnega sosveta j • • Iz seje mestnega sosveta, katera se je vrSila dne 26. aprila t. 1. na meatnem magistrate v Ptuju. vedno vecje, trpela pa je Sola, ki bi morala roditi blagoalov, a je rodila aovraStvo. To nenai'avno razmerje, ki je na Skodo Soli in njenemu delu, mora novi Solski zakon odstra-niti. V njem mora biti tocno dolofieno, da mora za vse narodno Solstvo v vsakem oziru skrbeti dri&ava, da mora iz davkov, iz katerih vzdrzuje vse svoja naprave, vojaStvo, urade i. dr., vzdrfcevati v vsakem oziru tndi Solstvo. Drzavna skrb mora biti zidanje in poprav-ljanje Solskih poslopij, pripravljanje Solskih potrebScin v zadostni izmeri za vse otroke, placevanje ufiiteljstva in vse drugo. Kdor si lasti pravico, mora prevzeti tudi vse dolzno-sti — to mora biti naSa zahteva za Solski zakon. III. Ko smo tako dolocili, kdo naj skrbi za Solo, lahko razmotrivamo, k a k S n a naj bo Sola, da bo ustrezala narodnim in drzavnim zahtevam in naSim potrebam. To vpraSanje bo reSevalo narodno predstavniStvo, kadar bo razpravljalo o Solskem zakonu in ga ust-varjalo. NaSa naloga pa je ze danes, da po-vemo temu predatavniStvu, kakSno Solo si zelimo in kakSna na5ela naj se upoStevajo pri sestavi novega zakona. 0 danaSnji Soli se tozi, da preve6 iz vsega uci, a mladega cloveka premalo pripravi za praktiftno ziv-ljenje. Tisti, ki zivimo in delamo v Soli po aedanjih predpisih, vemo najbolje. da je ta ocitek napram Soli res utemeljen. NaSa ljud-ska Sola je namrec urejena tako, da daje Mestni aoavet je podaljSal uradniSki menzi najemninaki rok do 1. oktobra t. 1. in je sklenil, da je vaako nadalmje podaljSanje iz-kljuceno vsled velike stanovanjske bede. Sosvetnik Alqjzij Brenci6 je vsled bolezni izstopil iz mestnega sosveta. Vladni komisar jo porocal, da se je mestni magistrat obrnil na dezelno vlado, odnosno na dravsko divizijsko oblaat glede oddaje barak za vporabo atanovauj in da je 08talo posredovanje brez uspeha, kerjedrav-ska divizijska oblast odgovoriia, da seje treba v tej zadevi obrniti na vojno ministrstvo. Mestni sosvet je sklenil, da naj se vsa-cega kadilca, ki bi puSil v gledaliSkih pro-storih bodisi na hodniku ali gardarobi, pri-javi policijaki oblasti, katera bode vsak tak prestopek najstrozje kaznovala. Na dnevnem redu so bile tudi proSnje Franca Suznika glede izvrSevanja trgovine z dezelnimi pridelki, Franca Brezovnika glede izvrSevanja trgovine z meSanim blagom in dezelnimi pridelki in Josipa Mordeja za iz-vrSevanje trgovske agenture. Glede krajevne potrebe se je izrazil samo za Franca Brezovnika in ostali dve proSnji je odklonil. V smislu proSnje stanovanjske komisije so je kreirala komiaija za varstvo najemnikov v amislu § 12 naredbe ministrstva za pravo-sodje in socijalno skrbstvo z dne 20. januarja 1918, Stev. 21 drz. zak. V to komisijo so se volili sledefii gg. Predsednik okrajni sodnik in sodni predstojnik Dr. Anton Stuhec in Clana davfini upravitelj Zorman in sosvetnik Steudte. NameBtniki: namestnik predaednika Dr. Mile Jenko, sodnik v Ptuju in nameat-nika clanov Jakob ArnuS, daveni upravitelj in ucitelj Kajnih. uCencem od vsega nekaj, a od vsega premalo ; to pa najbolj zato, ker 1. namesto za ziv-ljenje, nekako pripravlja vse otroke za viSje Sole in daje tako le Sirok temelj za nadaljno izobrazbo, 2. pa ae konca njeno delo ravno v tistem hipu, ko bi bil otrok najsposobnejSi za sprejeman,je razSirjene, praktiSne izobrazbe. DanaSnji Soli tedaj oSitamo : 1. da ima premalo lastnega namena, 2. da se njeno delo prezgodaj zakljuci. Dolzno3t Sole napram na-rodu, kateremu je namenjena, pa bodi: da potom vzgoje, pouka in dela razvija otrokove duSevne in telesne sile ter ga uaposobi, da se na podlagi te pridobljene izobrazbe kot koristen narodov ud lahko udelezuje gospo-darskega in prosvetnega narodnega delova-nja. To se pravi: Sola mora 1. dati otroku dovolj znanja, da razumeva zivljenje in nje-gove potrebe, 2. ga mora navaditi, da zna to znanje uporabljati, 3. ga mora vzgojiti tako, da bo avoje znanje uporabljal narodu v korist. KakSno naj bo to znanje, ne bo pripovedoval zakon; to bodo dolocili pozneje oni, ki naj jim Sola sluzi, v prvi vrsti pa gospodarske in prosvetne zveze v narodu s%-mem. Kako se naj ta obseg znanja podaja, je stvar notranje Solske ureditve, ki ji zakon in naredbe dolocajo smernice, kazipote; in pravtako spada v notranjo ureditev tretje vpraSanje, vpraSanje vzgoje. V smernicah, v kazipotih pa mora biti povedano in doloceno, da ae Solsko znanje podaja z vzgojo, s pou-kom in z delom. (Konec siedi.) _ 2 — Pogorelcem v Skorbi je dovolil mestni sosvet iste ugodnoati kakor svojefiasno pogorelcem v Novi vasi pri Sv. Marku, to je pol zagarine, polovico delavnih stroSkov v mizar-ni in prosto mostnino. Predsednik go-apodarakega odseka Dr. Goaak je poro6al pri aeji, da je konferiral pri tuk. trgovcih, pekih, meaarjih itd. glede uatanovitve skupne aprovizacijake druzbe, da se na ta nacin odpomore rastoci draginji. Ker pa ni gotovine, se mora ta naloga reSiti na drugacen nacin. Nadalje se je sklenilo, da se bode prodal Sivalni stroj, ki se nahaja v pralnici, na javni drazbi na glavnem trgu z vzklicno ceno 300 K. Javna drazba se bode pravocasno po obicajnem potu razglaaila. Goapodaraki odaek je izdelal projekt glede zviSanja plac tuk. delavcem, na podlagi ka-terega se je zviSala vsem delavcem v smislu spomenice delavcev. Porocevalec Dr. Goaak porofia, da dobi meatna obcina ptujska 2,000.000 K kontoke-rentni kredit v aprovizacijake svrhe. Zaprositi treba je Se dovoljenje ozir. za odobritev tega posojila pri dezelni vladi v Ljubljani. Z ozirom na velik obisk kopaliSca v letni sezoni ae je sklenilo, da 8e poatavi v kopa-liScu Se nekaj novih kabin. Mestni sosvet je sklenil, da se naroci vsem hiSnim poaestnikom, da imajo ieti dati Cistiti izpred svojih his vsako soboto in vsak dan pred praznikom do polovice ceste. To je strogo nadzirati, ali bodo hiSni posestniki to izvrSevali. Ker ae vrSi v kratkem casu v tuk. meatu premovanje plemenske zivine, se je nakazalo v to svrho 100 K kot prispevek k nagradam. Personalne zadeve : Mestnemu stavbeniku Antonu Treo se dovoljuje sqdelovanje pri prvi jugoslovanski Etavbinski druzbi v Ptuju, v kolikor dopuScajo sluzbene razmere. SkladiScniku Stefanu RodoSku se prizna za razne atranake posle renumeracija 260 K mesefino. Konjedercu Winklerju ae prizna nagrada po 80 K. Seja se je zakljucila ob 20. uri. Iz seje mestnega solskega sveta dne 24. aprila 1920. OtroSki vrtec zanaprej ne spada vec pod mestni Solski avet, imenuje ae „Decja atanica" in je podrejen nepoaredno oblaatnemu uradu zaSCite dece v Ljubljani. Glede nemSke ljudake Sole se sklene, da se pusti po razmerju Stevila otrok. Med slucajnostmi seje razpravljalo o ne-opravicenihSolskihzamudah;redkialu6ajisopo-sledica obupnih rodbinskih razmer. TakSni otro-ci se naj sodnijsko odvzamejo stariSom in apra-vijo vdobre roke, dokler Se niso popolnoma po-kvarjeni. Nujno potrebno je, da ae na meatnih solahuredi razdelitev juhe za revne otroue. To bo privabilo tudi zanikernejSe otroke v Solo. Pri-cakujemo, da se bodo ptujske dame zavzele za to stvar. Veliko skrb delajo mestni obcini Solski prostori. V prihodnjem Solskem letu bomo imeli dve Soli ve6, kakor jih je bilo pred vojno : novo deSko meScansko in nomSko ljudsko Solo. Razen tega je naval v gimnazijo tolik, da je sedanje poslopje premajhno, ker iraa samo 8 raziednih sob, gimnazija pa ima ze letos 9 razredov in prihodnje Solsko leto jih je pricakovati 10. VpraSanje prostorov za vse Sole v Ptuju je takoj ugodno reSeno, ce vojaStvo obcini prepusti mestno vojaSnico za gradom. Poveljatvo ptujake poaadke je izjavilo, da meatne vojaSnice ne potrebuje. Posredovalo se je pri komandi Dravske divi-zije v Ljubljani, ki pa nam je naznanila, da v teh vpraSanjih odlocuje vojno miniatratvo v Beogradu. Sklene ae, da se storijo potrebni koraki v Beogradu ; priporoca se tudi sklicanje javne skupScine, ki naj vladi jasno pokaze tozadevno zeljo prebivalatva. Zveza kmetijskih podruinic za ptujski okraj pricakuje Se od Slovenske kmetijske druzbe y Ljubljani pol vagona galice. Vsi dotifiniki, ki galice nimajo in je niao nikjer naroSili, naj ae zglaaijo po 14 dneh na okrajnem za-stopu pri zvezinem tajniku, da se jirn ta ga-lica dodeli, ako bode iz Ljlubljano dopoalana. Bila bi ze tukaj, ce bi ne bilo zelezniSkega Strajka, sedaj pa je treba Se cakati. V Cetrtek, dne 27. majnika ob 8 uri zjutraj (po novem casu) se vrSi v Ptuju na sejmiS6u licencovanje in premiranje pletuenskih bikov in bickov od 6 mesecev staroati. Dalocene so visoke premije petih vrst. Pla6ajo ae pot-ni stroaki. Kinetovalci |— bikorejci, pripravite se ze sedaj in prizenite na dan premiranja, ki se Se poaebej razglaai, maogo in lepih bikov plemenjakov na licencovanje iu premiranje, ker je doloceno mnogo premij. Dopisi. Vzroki ielezniSarske stavke. Zanealjivega vzroka ni mogoce izvedeti, ker se voditelji izogibljejo odkritega razgovora z ljudmi, ki niso aocijalni demokrati ali komuniati. Poro-canio torej le toliko, kolikor smo izvedeli. Lani v jeaeni je ministrstvo zeleznic z za-stopniki socijalnih demokratov aklenilo po-godbo glede mezd in draginjakih doklad, ter glede delovnega 6asa. Za navadne delavce, ki se niso nic posebnega ucili, je najnizja dnevna mezda 840 K v 1. letu, ki polago-ma raste in v 29. letu doseze viSino 22*40 K. K temu pride draginjska doklada dnevno 28 K za delavca samega in 280 za vsakega rodbinskega clana. Takozvani kvalificirani delavci, ki so ae izucili kakSne obrti, vlako-vodje itd., imajo v 1. letu dnevno mezdo 1680 K in dosezejo p6 letih najviSjo mezdo 3640 K na dan. Draginjaka doklada je 33.60 za usluzbenca in 2.80 K za vaakega rodbinskega elane. Te place so bile dolocene za 8-urni delavnik. Za vsako naduro (kar se dela vec ko 8 ur na dan) se placa dvakrat toliko, kakor pride na eno uro 8-urnega de-lavnika; pri tern pa se vStsje tudi draginjaka doklada. Vlada ae ocividno ni zavedala dalekoseznosti teh dolocb. Dogodili so se ne-verjetni sluSaji. N. pr. na tukajSnji postaji sta dva zeleznicarjo, ki snazita lokomotive in vozita pepel pro6, ce vlak stoji v postaji. Menjavata se v sluzbi tako, da ima vsak 24 ur sluzbo, potem pa je 24 ur prost, to da na teden 84 ur sluzbe. Ker pa je tedenski delovni 6as 48 ur, ostane Se 36 nadur, ki ae placajo tako, kakor 72 navadnih ur, torej dobi delavec vaak teden placo in draginjako doklado za 15 dni. Tako je ta delavec za mesec marec dobil okoli 3600 K. Za urad-nike pa nadure ne veljajo in tako je n. pr. postajenacelnik dobil okoli 2000 K in naj-viSji med ptujskimi dizavnimi uradniki dobi z vsemi draginjakimi dokladami skupaj okoli 2600 K mese&no, a je moral do 28. letaStu-dirati. Pri tern pa se mora vpoStevati, da zeleznicarji dobivajo premog, sladkor, moko itd. iz svoje aprovizacije po znizanih cenah. Da bo stvar Se bolj razumljiva, se mora ve-deti, da zgoraj omenjeni cistilec lokomotiv ima v 24 urah sluzbe pravega dela kake cetrt ure pri vsakem vlaku, v celein dnevu pri 4 vlakih torej priblizno 1 uro. Sedanje ministrstvo je razveljavilo jesenako pogodbo in zato je baje izbruhnila zelezni6arska stavka. Domneva pa se tudi, da so komu-nisti hoteli vpeljafci vlado delavskih svetov po ruakem vzorcu. Prebivalatvo pa si naj samo napravi sodbo o upravicenosti zelezni-carske stavke. Stavka dela draginjo. To se razume samo po sebi. Ce preneha dovoz blaga, se zmanj-Sajo zaloge in cene poskofiijo. Z zastajanjem se blago pckvari in nastanejo stroSki: cene rastejo. Poglejmo samo. koliko kmetic s Ptujakega polja se vsak teden vozi z zivili v Maribor. Ko je stala zeleznica, se niso mogle peljati in ta zivila niso priSla v Maribor. Skodo ima kmet, ki ne more prodati svojega pridelka, Se vecjo Skodo pa trpi kon-sument v mestu. V Zagrebu je cena obedu, ki je pred stavko stal 25 K, takoj poakocila na 40—50 K ! Na atotine ubogih ljudi ae je gnetlo na kolodvorih, a se niso mogli odpeljati, toda stavkujocih ne gane beda revnih. Boga-taSem in veriznikom aeveda niao napekli, ti j so placali tezke tisocake in se odpeljali z vozovi in avtomobili. StroSke bodo ze zara-i Cunali pri cenah svojih trgovskih predmetov. Mladi veriiniki. Prijatelj noSega lista nam piSe: Pred nekaj dnevi sem sliSal v neki ptujski gostilni razgovor treh mladih veriz-nikov. Govorili ao nemSki in so bili najbrze trgovski pomocniki. Prvi pravi, da ima kos „druka", kakih 40 m in vpraSa svoja tovariSa, kje bi se to najlazje prodalo. Drugi pravi, da v Halozah, ter pristavi, da ima razne trake, katere hoce prodati na Spodnjem Ptuj-skem polju, tret j i pa ima svilo, za katero so baje najboljSi odjemalci v Slov. Goricah. Od kod so imeli ti trije blago ? Ali je nedeljski pocitek v trgovinah za to, da pomocniki lahko verizijo po kmetih ? — K temu dodajemo ; Prvic svarimo prebivalatvo, da ne kupuje blaga od neopravieenih prekupcev, cetudi je navidezno dober kup. Ako je blago pravilno pridobljeno, ne more biti znatno ceneje nego v trgovini; ako je ukradeno, je kupec v ne-varnosti, da ga mora brez odSkodnine vrniti, ce ae pride tatvini na aled. S takSnim kupo-vanjem pod roko ae draginja samo poviSa : kajti trgovec, kateremu je bilo blago ukradeno, mora drugo blago drazje prodajati, da po-pravi izgubo. Nevarnoat za kupca, da bo ogoljufan, je pri takem neopravicenem pro-dajalcu veliko vecja, ker trgovec po poklicu mora strankam kolikor mogoce dobro postreci ze zaradi dobrega gla8U avoje trgovine, da ljudje zopet pridejo. DrugitS pa pozivamo go-spoda, ki je sliSal ta razgovor, da doticne tice prijavi policiji, ako jih pozna. Mi prina-Samo notico kot znamenje sedanjegA 6asa, vemo pa, da takSne notice brez imen nifi ne zalezejo. Uspeh bo le, ako se vsak alucaj prijavi policiji ali zendarmeriji, ako vai pod-piramo oblaati v izaledovanju veriznikov. Srbi odidejo, Nemci pridejo nazaj. Tako at a ae razgovarjali v nedeljo na trgu dve zen-ski. Pri8topil aem k njima in ju pomiril, da ao to samo pobozne zelje nemSkutarjev, ki pa se ne bodo vresnicile. Ena zenka je potem pripovedovala, da ao ljudje govorili, da je dr. KoroSec mrtev, da v 3 dneh Srbi odidejo in Nemci pridejo nazaj. Pridjala je : Cim manj kdo zna nemSki, tembolj ae pote-guje za nemS6ino. VpraSala je, 5e so res zeleznicarji zmagali a atavko. Tudi v tern oziru sem ji pojaanil, da nikdo ni zmagal. Voditelje so zaprli, drugi pa so se prosto-voljno vrnili na delo. Po teh govoricah se vidi, kakSen uapeh so nekateri krogi pri6a-kovali od komunisticnega gibanja in zelezni-6arske stavke : Povrnitev nemSke vlade. Mestna godbena Sola v Ptuju priredi kon-cem tega ali pa zacetkom prihodnjega me-aeca velik koncert. Na aporedu bodo tocke za otroSki zbor, za moSki in zenaki zbor, klavirake in orkeatralne tocke, ter meSan zbor s spremljevanjem orkestra. Vsi doseda-nji p. n. sodelujoCi se proaijo, da se marlji-vo vdelezujejo vseh vaj in pomagajo k dose-gi kulturnoga vspeha. Vandalizem : V Ptuju obatoja neka druz-bica iz mladih nemcurakih frkolinov in gosk, ki menda nimajo druzega dela, nego, da ho-dijo zve6er v mestni park prevracat stole in trgat cvetlice in kakor tudi unicevat javne nasade. Mialim, da bi bilo vaekakor potrebno, da bi se policija za to nekoliko pobrigala in dala tej druzbici v slucaju nadaljevanja ta-cega in enacega dela primeren, a vsekakor eksemplaricen pouk. . B. OekliSka me§6anska Sola priredi dne 13. in 16. majnika ob 17. uri v meatnem gleda-liScu „MajniSki raj" s sledecim vaporedom : 1. Raj z loki. 2. MajniSki raj (alegori6na ape-voigra z raji. 4. Slika MajniSki vecer. Cena sedezem: Loze v pritlicju 60 K, loze v I. nadatr. 48 K, sedezi v parterju 12 K (prve 4 vrste) ostale vrste 8 K, sedezi na balkonu 6 K, galerija 1. vrsta 6 K, oatale vrste 4 K, stojiSSe 2 K. Razprodaja pri g. Kocmut. Cisti dobicek prve predstave ae bo uporabil v prid Jugoslovanake akademake omladine, druge predstave v prid Solarake knjiznice dekl. me3c\ Sole. Ker se rabi za „Majni5ki raj" veliko zelenja in cvetic, se prosijo vrt-narji in poaeatniki vrtov, da blagovolijo da-rovati zelenja in cvetja (tudi najnavadnejSe se hvalezno sprejme), ter ga poslati v sredo, ozir. v soboto dopoldan v Mladiko (I. nad-stropje.) Ravnateljstvo dekl. rneSc. sole. Kako sodijo Ijudje po nofii o komunizmu. Clovek je po telesu podoben zivali in nabe-re se vcasi v njem hude krvi toliko, da ji mora dati kako duSka. Zdivja torej jn postane, kakor pravijo, v tern Se hujSi od zivali. Tudi sedanji komunistifini evangelij je razbu-ril v mnogo ljudeh njihovo kri in ni se 6u-diti, ce se je nekdo take hude krvi fiutil po-klicanega, Siriti vsereSilni komunizem tudi used mirnimi meSCani malega meata. Ali aku-pil jo je. Mislil je najbrz, da so Ijudje po no6i bolj dovzetni za novi nauk. Razlagal je svoje nauke obSirno in temeljito. Ko so morali oditi na ulico, so se pa pokazale po-sledice njegovega nauka. Palice in peati so zacele komunistifino padati. Pa doticni men-da niso pravieno in enako delili svojib do-brin, kakor morda zahteva komunizem, in tako se je zgodilo, da je dusevni oce in za-govornik komunizma dobil najvefi teb do-brin. Dobil jih je pre toliko, da bo potrebo-val ve6 dni, da jih prebavi. Tako je imel doma najlepSo priliko, da premiSlja o dejan-skih posledicah nove vere, ker jih je bridko obcutil na sebi, kakor so morali neprosto-voljno o njih premiSljati zapeljane zrtve ze-leznicarskega Strajka. Elektrika iz Fala. Kakor se je sklenilo dne 12. apriia na prvem zborovanju priprav-ljalnega odbora za dobavo elektritfnega toka iz Fala, vabi pripravljalni odbor mesta Ptuj vsa interesirana meata, trge, ob6ine in okraj-ne zastope, da poalje vsaka po enega ali dva delegata dne 20. maja 1920 na drugo zbo-rovanje glede dobave elektriCne moCi iz Fale. Doapeli so dosedaj ze nekateri prora-cuni za preddela in treba se nam je tedaj odlociti, kateri tvrdki bodemo oddali delo za aestavitev natan&nega proracuna, za iiapelja-vo elektriSnih vodov iz Maribora naprej. Opo-zarjamo, da doSli proracuni niso viaoki, tako, da bodemo rea lahko enega izraed dospe-lih proracunov sprejeli, in bodemo kvoto spo. razuruno na posamezne interesente pri tej seji razdelili. Obenem bode treba tudi voliti SirSi pripravljalni odbor, ki bode sestavljen iz vsaj enega zastopnika iz vsakega veCjega meata, trga, obcine, ali okrajnega zastopa. Ravno dne 20. maja hofcemo potem tudi voliti ozji odbor, ki bode seatal iz 8 Clanov in izmed teh hocemo prevzeti tudi vsaj enega ali dva strokovnjaka, inzenerja iz elektricne stroke. Zato podpisani pripravljalni odbor ponovno vabi, da vai interesenti, to je vaa mesta, trgi, obcine in okrajni zastopi poSlje-jo vsaj po enega delegata, kakor je bilo na seji 12. apriia sklenjeno. Zborovanje ae bode vrSilo zopet v Ptuju v dvorani meatne hiSe, II. nadatropje in bo zacetek ob 10. uri predpoldne. Pripravljalni odbor. — Pripravljalni odbor vabi sledeCe glavne interesente : Okrajni zastop Maribor. St. Janz na Drav-skem polju, Spodnja Polakava, trg Ptujska gora, Racje, Slovenaka Bistrica, Konjice, Zre-5e, okrajni zastop Ptuj, MoSkanjci, mesto Ormoz, okrajni zastop Ormoz, trg SrediSCe, Vinica, Cakovec, poverjeniStvo za Medjimur-je, paromlin Cakovec, mesto Varazdin, Zu-panija varazdinska, mesto Doljna Lendava, Ljutomer, okrajni zastop ljutomerski, trg Gor. Radgona, mesto Muraka Sobota, poverjeniStvo Prekmurja. Breg pri Ptuju. Ker so valed odloka okrajnega glavarstva v Ptuju zivinski aejmi v Ptujakem okraju zopet dovoljeni, se bodo vrSili tudi na Bregu pri Ptuju zivinski aejmi in sicer se bo vrSil prvi sejem v pondeljek dne 10. maja 1920, to je kakor po navadi drugi pondeljek v mesecu maju. Prihodnji sejmi se bodo vrSili na Bregu: v pondeljek, dne 7. junija, v torek, dne 13. julija, v 6e-trtek, dne 26. avgusta in v pondeljek, dne 13. aeptembra t. 1. Breg pri Ptuju. Vodjo Internacijonalne (Rude6e garde) Janeza PodgorSeka, mizarja na Bregu, kateri se je ob Strajku zelezniear-jev veliko trudil z agitacijo za generalni Strajk, ter celo tukajSnjim trgovcem zapove-doval, naj zaprejo trgovine kot siinpatifini Strajk, ce imajo CloveSko socutje (Sympathie-Streik, der Menschengefuhl hat), se ga je dalo pod klju6. — Drones dne 3. maja pa so zaprli enega njegovih najboljSih pristaSev Janeza ZlahtiC-a, mizarja in posestnika vile na Zgornjem Bregu, pri katerem se je naSlo vec vojaSkega orozja, ter nakradenega blaga, katero je bilo pri tukajSnih vecjih posestni-kih pokradeno, toliko, da so ga z vozovi odvazali. Poiar v Forminu. Dne 20. t. m. po no6i izbruhnil je v hlevu posestnila Petra Plohla v Forminu ogenj. Zgorelo je hisno in gospo-darako poslopje, ves zivez, mnogo obleke, nekaj pohiStva, gospodarako orodje, krma in 6000 kron denarja. Skoda se ceni priblizno na 30.000 kron. Zavarovano pa je bilo za 2000 kron. Vzrok pozara se Se ni dognal. Gozdni pozar pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Dne 9. t. m. proti vefieru nastal je tik zelez-niSke proge blizu postaje Sv. Lovrenc na dr. p. v borovem gozdu posestnika Franca KroSla v Zupeei vasi pofcar, ki se je vsled vetra brzo tudi na sosedne gozde razSiril. Zgorelo je priblizo 140 m- gozda. Skoda znaSa okrog 5500 kron. Ogenj je nastal valed iz-bruha isker iz zelezniSkega stroja. '..............................................*...........*. Knjizevnost Dr. Stefan Sagadin. Na§ sadaSnji ustavni poloiaj. Zbirko politi6nih, goapodarskih in so-cijalnih spisov IV. zvezek. Zalozila Tiakovna zadruga v Ljubljani 1920. V dobi, ko se pri-pravljamo za volitev v konstituanto, ki naj koncno voljavno uredi naSo drzavo, je naj-ve6je vaznoati, da vemo, kako pravzaprav je priSlo do uatanovitve Jugoalavije, kakSna je njena doaedanja zaftaana ustava in uprava, pa tudi kakSna vpraSanja bo morala reSeva-ti konstituanta. Vsa ta vpraSanja mora po-znati vsak jugoalovanski politik, jurist, pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sagadin, na-celnik v ministeratvu za konstibuanto, naa z vsemi temi vpraSanji in dejatvi seznanja na nacin, ki je na eni strani znanatveno uteme-Ijen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsakega lajika. Najprej govori o zgodovini in pravnem znacaju ujedinjenja, potem o prav-nem znadaju naSo drzave in njenem ustav-nem polozaju, o pravnem postopanju v dr-Lavi po ujedinjenju, o danaSnji organizaciji uprave, o racionalnih osnovah za zacasno ureditev naSe upravne organizacije in o glav-nih problemih konatituante. V dodatku ob-javlja pisatelj Se krl'sko deklaracijo, zenevski pakt in pariSko resoluciio. BroSura je pisana v lahko razumljivi srbo-hrvaScini. Naroca se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. j Razno. i..........................................................¦ Cigani — konjski tatovi. Dne 30. marca je peljal iz Cakovca proti Murskemu SrediSCu voz, v katerem sta bila vprezena dva konja. Ko so cigani opazili oroznike, so se spustili v beg. Ker pa jim je bila orozniSka patrulja vedno bolj za petami, so pustili voz in oba konja na cedilu in pobegnili v hoato. Dog-nalo se je, da so konje ukradli v Veliki Go-rici pri Zagrebu in je oSkodovani Jurij Ni-koli5 tudi takoj spoznal svojega konja, dofiim se za drugega ne ve, komu pripada. Obstoja pa utemeljen sum, da je bil ukraden tudi ta. Kako dolgo 2ive rastline in drevesa ? Neki ameriSki list porofia, da zive najkrajSi 5as ja- blane, od katerih zive nekatere vrste samo do 40 let, docim zivi brSljan do 450 let, ja-vor 500, breza 600, pomeranSa 620, cipresa do 800, platana in lipa do 1000, jelka 1200, hrast 1500 let. Cedra raste tudi do 2000 let. V Kaliforniji v Ameriki pa so drevesa, ki so stara celo 5000 let. Izrofiitev civilnih oblek padlih vojakov njih de-diCem. Vsem zupanstvom se je razposlala tale okroznica: Da se poapeSi izrocitev civilnih oblek padlih vojakov njih dedicem, naj pred-loze zupanatva po politiCnih okrajnih oblaat-vih vojaSki intendanci za Slovenijo najkaa-neje do dne 15. maja 1920 aeznamek vseh tistih vojakov, ki so padli v vojni ali so kot pogreSani proglaSeni za mrtve, pa so bili svojo civilno obleko oddali bivSi avstro-ograki vojaSki upravi. Predloziti je lofieno seznamke onih, ki ao oddali obleko pri kakem kadru v Ljubljani, oziroma v Mariboru, Celju ali v kraju izven Jugoalavije. V teh seznamkih naj bodo tile razpredelki: 1- Ime in priimek, 2. rojstno in naborno leto. 3. domovna obCina, 5. eas odhoda k vojakom, 6. vojaSki oddelek, h kateremu je dotiCnik odSel (polk in 6eta) 7. opomba. V opombi uaj se zlasti navede, ali so dedici ze prosili za vrnitev obleke, kam so proSnjo naalovili in ali so morda obleko, oziroma odSkodnino ze prejeli. VojaS-ka intendanca za Slovenijo bo, cim prejme seznamke, poslala vse obleke, ki jih bo mo-go6e najti, pristojnim zupanstvom, da jih porazdele med upravifience. Leti ae opozar-jajo, da je brez zmisla, ako bi osebno priha-li k intendanci, ker se bo oddajaia obleka naCeloma le po pristojnih zupanstvih. 38 milijonov Otrok se rodi vsako leto na svetu. Tako vsaj so izrafiunali francoski ufie-njaki. Torej vsako sekundo eden ali dva. Na§8 Doha. V naSi novi drzavi je treba narodno prosveto Cimbolj razSiriti. To uvi-devajo vodilni krogi, ki jim je za narodno kulturo. Na HrvaSkem ae je vecma kulturnih druStev zdruzila v „Prosvjetni Savez", ker pricakujejo v organiziranem delu voCjih uspehov. Zafiasno njihovo glasilo je NaSe Doba, ki izhaja v Varazdinu in stane letno 30 K. Iz njega ae lahko poufiimo o pomenu in potrebi narodne izobrazbe. Kartografski zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju je izdal nov zemljevid Avatrijake republike, vpoStevaje dolodbe pariSke mirov-' ne konference. Zemljevid obsega na jugu tudi naSe kraje. Sega do Trsta, Loza, Jaske, Zagreba, Belovara. Ker je napravljen v me-rilu 1 : 600.000, se vidijo jasno naSe severne meje, naSe Prekmurje in Medjimurje z bliz-njim Hrvatskim, posebe je zaznamenovan glasovalni pas A in B na KoroSkem. Kra-jevna imena naSe Slovenije so veftinoma nemSka, kakor je bilo to navada v prejSnji drzavi. Zeleli bi, da bi se tudi Nemci pola-goma seznanili z naSimi pravimi slovenskimi imeni. Zemljevid stane 24 K. Ljubezniv SOprog. Zena: „Oh, ali si ze zopet pijan ?" Moz : ,,Nikakor se ne jezi, saj to delam samo iz ljubezni do tebe ; Le sem pijan, te namrec dvakrat vidim." Lovska. Prvi lovec : „Moj pes je tako ra-zumen, da takoj pritefie, 6e ga poklidem." Drugi lovec: „Kaj to! Moj, moj, ta je Sele razumen! Ce mu recem: Al' greS al' ne, pa gre al' ne." Listnica uredniStva. : : i..........................................................j Dopisnike, katerih dopisi niso objavljeni v tej Stevilki, vljudno prosimo potrpljenja. Pride prihodnjift. UredniStvo. Dvoje harmonike na tri vrste takoj proda ADOLF POLAK, krojaS, Drazence stev. 63. Prva natakariea zmozna in zanesljiva, se takoj sprejme. VpraSa » se v PTUJU, SLOVENSKI TRG §TEV. 6. — 4 (?& 3t at =i!=a Proti: Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini ielodca in Treves, kronifcnemu katarju zelodca in Creves, 2ol5nemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljSe sred-stvo naravno zdravilna voda „Roga§ka Slatina." najveLje in najmodernejSe zdraviliSCe v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenjc, kopelji z otihikovo kislino, solne, smreCne, parne, zraCne, solncne kopeli in kopeii z vroLim zrakom. — VojaSka godba (42 moz med istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v najvecjlh svetovnih zdraviliSclh. (Umet-niSki koncerti, tombole, plesni venLki, gle-daliSke predstave, kino, izleii i. t. d. Sezija od 1. raajado 15. oktobra. Rcmnafeljsfoo, v^t =lt TT OGLAS ODPRAVE „JADRAN" MARIBOR. samo po vagonih, dobavlja takoj: U- IN IZVOZNA TVDRKA rERDO 5EKT"^k'bor KOROSKfl CESTfl 21. BRZOJ4VI: SEKT, MARIBOK. TELEF. 265. Univerzalno cistilo krvi (prah) se dobiva v lekarni „pri Zamorcu" Ph. Mr. RUDOLF MOLITOR v Ptuju. inKOVFt! rP«S dobro in 'itno *z' Jl'lluii JilEl luilji* delani, fcevljarske potrebSCine, raznovrstna drobno all galan-terijsko blago, razlifini okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoft predmeti, dobe se .'. vedno po primerni ceni v trgovini .". J. N. Petersic v Ptuju. Kupiru letnik 1918 in 1919 (Halozan). KAROL KASPER. PTUJ. Delniska pivovarna v Laskem sprejme vec izurjenih C ^^|\ f\X2 IF\/ take, kisoizurjenipri C-klarine cepljonju doge. I. vrste, dobro ohra-njen, se proda. V racun bi se vzel tudi „Fliigelhorn." Naslov pove uprava liata. BBBBBBBHElBBiaBBBIftnHIBBHHBHaBBBBa !®OOOOOOOIOiOOOOOOO®L |§ CARRARA % I§MARM0RJA§1 BpJ prvovrstnega ja do§lo ve5 vagonov. |Q Raznovrstna narobila mnogobrojnih ¦ O spomenikov, ploSC za pohiltvo itd. 0_ ¦ g sprejema g J ig ifamnoseSka drttfba Gelje. g: S®OOOOOOOIOiOOOOOOO®: BBBBBBBBBBBB OBBBBBBBBBBBBBBBBB Misi ¦ podgane - stenice - scurk! in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkuScna in sploSno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mi5im K 10'—, za podgane in miSi K 10"—, za SLurke 10 K; posebno mocna vrsta K 20— posebno moLna tinktura za stenice 10 K ; uniCevalec moljev 10 K: praSek proti uSem v obleki in perilu, proti uSem pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti rnrfesom 6 in 12 K; mazilo proti usem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uSi pri iivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 10-—, praSek proti eeaca) mravljam 10 K, mazilo proti garjam \0 K. mtza PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. JOnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. POSESTVO blizu velike ceste, obstoji iz 4 oralov zemlje, z gospo- darskimi poslopji, z lepim velikim sadonosnikom, spo- sobno za vsako obrt, proda }uri Cimerman, Popovce §tcv. 3, p. Sele pri Ptuju. Mod. univ. 0= ^ado ichober se je vrnil in ordinira zopet frosernova ul. 16. Pit Plij 1 pridno dekio za doinafia delo. Pla6a po dogovoru. Oglasi pri oskrbniku. kolarj a z Jgslmra orodj sprejme Graj§6ina TURNlS pri PTUJU. Obclnski urad PTUJSKA GORA naznani, da se letosnjo leto vrsijo zivinjskiin konjski sejmi dne 15. maja, 2. julija in 14. avgusta. 2upan: HORVAT. ena mlinska garnitura, pripravna za vodo ali vitelj, sestojeca iz 1 para kamenja 92/21 cm, obod, grod za zrnje, zaboj za moko, zelezne vretenicein enaka kolesa. KJ8, PQYS UpraVIliStVQ Mi. z razloznim oknom brez stranskega prostora, za katero se visoka najemnina placa, se nujno isce. Ugodne ponudbe pod „Prodajalnicau 3000 na upravo „Ptujskega lista." Lepo novo pohistvo iz macesnovega lesa in KUHINJSKA PRIPRAVA se takoj proda v Ptuju, Presernova ulica St. 12, Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovnc zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.