ft. Številke. D Ljubljani, v torek. 1 Januarja 1908. XIX leto.
Izhaja vsa'< dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p o iti prejema n za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lf ubijano s pošiljanjem na dom za vse'leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vse drage deiele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In unravnl&tvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Krotka politična slava „nsrnrca" dr. Franhota.
V Gorici, 6. jan. 1908.
Lani ob državnozborskih volitvah so se pojavili kar nakrat »agrar-ci« v naši goriški okolici. Takratni potovalni kmetijski učitelj Anton Štrekelj v Gorici, ki je sedaj ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske šole, je prirejal izredno pridno kmetijske shode, na katerih je delal »agrarno« politiko, to se pravi: pripravljal si je pot, da je mogel kandidirati v goriški okolici. Narodno-na-predna strank?#je takrat opazila, da cepljenje inoči bo škodovalo, ali nič ni pomagalo. Anton Štrekelj je mislil, da bo izvoljen prav gotovo. Na dan volitve pa je bil ves razočaran iu konec je bilo njegove »agrarne« politike. Vse skupaj je pustil in šel. Fran-kotovo solnce je bilo takrat še za oblake skrito, ali kmalu na to, ko se je odmaknil Anton Štrekelj, je prodrlo skozi oblake ter posijalo po »agrar-cih«, kolikor je moglo. Medlo je bilo. Mislilo se je, da so se ljudje, ki so se homatali okoli »agrarne stranke«, kaj naučili, ker so spravili kmete v goriški okolici ob dobrega poslanca, katerega bi jim bila dala narodno-na-predna stranka, toda nič o tem. Pričakovalo se je, da se res napravi kmetsko, agrarno stranko v pravem j>omenu besede. Toda nič o tem. Pod firmo »agrarne« stranke so hoteli le miriti razburkane politične valove in apostel miru in sprave z oljkovo vejico v roki je bil odvetnik dr. Alojzij Franko.
Sanjal je, da napravi mir in red po lepi goriški deželi, da odkrhne klerikalni stranki del duhovščine, potegne nase posvetno inteligenco ter tako prisili druge, da stopijo pod njegov beli prapor čistega miru in spora -zumljenja. Vsi kmetje bi bili v njego vem taborju, ući kar bi nastalo delo za ljudstvo. »Kmetska stranka« naj bi naredila čudež ter pokazala celemu političnemu svetu vzorno delovanje za kmeta in druge stanove. Strašno lepe so bile sanje, ali kdor ve, kaj se godi po svetu in kaj v naši deželi, kdor zna politično štet i. se je moral le nasmehniti tako brumnim željam advokata Frankota.
Kdo pa je ta dr. Franko, ta novi apostol miru in sprave t Desel !et je že med nami. Do zadnjega časa smo ga poznali le kot advokata. V Gorici
na Kornu v Kavčičevi hiši je sedel v svoji pisarni ter sprejemal dobre stranke z gotovim denarjem, na sodni j i ga je bilo dobiti, opoldne v laški gostilni »pri treh kronah«, drugače pa doma v bližnjem Solkanu. V Gorici se je v zadnjih 10 letih storilo veliko narodnega dela, ali dr. Franka ni bilo nikjer poleg; pa tudi v Solkanu je živel le za svojo družino in za kako igrico na karte. V zadnjem času šele, ko se je njegova advokatska blagajna napolnila, se je dal voliti za načelnika »Sokola« v Solkanu, drugače je bil tujec v Gorici, tujec v Solkanu. Za politično gibanje se ni nič brigal. Prijelo se ga je toliko, kolikor se pač prime vsakega izobraženega človeka, pa če se še tako odtujuje vplivu političnega vrvenja. Da bi se bil morda pripravljal na svojo misijo s studiranjem kmetijskih vprašanj — o, kaj še!
Tak dr. Franko torej naj bi bil nam prinesel nove čase v deželo, pesniške čase brez »bratomornega« boja! In kaj se je zgodilo? Od strani narodno-napredne stranke se je opozarjalo, da novim prorokom ne gre za resnično kmetsko stranko, ampak za novo politično stranko, ki naj bi bila neka zmes med narodno in klerikalno stranko. Klerikalci so napadali dr. Franka ter ga mrcvarili — on pa je še vedno upal, da ustvari na Goriškem zase »agrarno« kraljestvo. — »Poslanec bi bil rad,« so začeli praviti nekateri; »pa tudi deželni odbornika so pristavljali drugi. »Ce ne bo nič, pa zbeži kot Anton Štrekljev«, so skončavali tretji. — Stvar se je vlekla naprej, časi so tekli in začeli smo se bližati deželnozborskim volitvam. Franko je začel u videvati, da je njegova strančica pravzaprav le strašno šibka. Navidezno je bil še apostol miru in sprave, v notranjosti njegovi pa je vrelo iz nekega lepega J ne mu je začelo biti srce za — klerikalno stranko. Meseca septembra lani je na shodu v Gorici še ropotal nad klerikalci, ustanovil si je listič, v katerem je tudi bičal pogubno politiko klerikalne stranke — zdelo se je, da je še vedno oni Franko, ki je v mesecu aprilu lani na shodu pri Sv. Luciji tako lepo nastopil proti dr. Gregorčiču in izdajalcem okrog »Sloge-! ali med tem smo že čuli, da se je \ »Goriškem kmetijskem društvu/, ki je bilo ustanovljeno največ s prizadevanjem naprednih mož, zavzemal za klerikalne »kmečke zveze«! Imel je enketo s klerikalnimi generali, ki ga je popolnoma zmešala. Na shodu
2. januarja t. 1. se je kar cedil vere in krščanstva ter zgražal nad tem, da je v deželi »svobodomiselna stranka«, ko je pel svojo labodovo pesem. Ko jo je izpel, so se mu smejali, ošteli so ga in dr. Franko je izdihnil svojo politično dušo. »Naš glas« se je usfavil Gg. Šavnik iz Bilj in Mermolja iz Vrtojbe sta ga še budila v življenje dva dni potem, pa zaman. Ni ga več! Preminul je politični apostol miru in sprave! Tužna Goriška!
Jesenice.
(Dopis z Gorenjskega.)
Kolikrat je že razburilo to ime slovenske duhove! V zadnjih letih je naša javnost z napeto pozornostjo sledila obupnemu boju Slovencev za to prevažno občino, boju pravice proti krutemu nemškemu nasilju, boju za svobodo narodnega prepričanja proti brezobzirnemu terorizmu nemškega kapitala. In že se je zdelo, da končno vendar zmaga pravica, da ostanejo Jesenice v rokah tistega naroda, ki ima edini pravico do njih. Toda zadnji dogodki so lahko poučili vsakega, da so se Nemci in vlada zakleli, Jesenice morajo postati nemška posest, čc tudi se bije pravici s pestjo v obraz. Za jeseniškega komisarja je imenovan Jožef Klin ar, n e k d a d j i župan! Kaj se to pravi? Odgovor je edino ta: Vlada izroča jeseniško občino na milost in nemilost v roke tovarne, in njenega sluge, zloglasnega Pongratza, ki je Klinar-jev bližnji sorodnik. Neverjetno a resnično! Kdo je ta Klinart To je čez sedemdeset let star, in njegovi prastarosti primerno sposoben človek, ki je jeseniško občino že oškodoval za tisoče, in ki stori brez ugovora to, kar zahteva od njega tovarna, oziroma po njenem naročilu njegov sorodnik Pongratz in njegov zet Vali, rodom Lah, ki je pa svoj narod zatajil in iz dobičknželjnosti prestopil v nemški tabor. Tem ljudem, ki so na Jesenicah in Savi v vsakem oziru na najslabšem glasu, je vlada izročila jeseniško občino in njeno ogromno premoženje, izročila jim je vso občinsko upravo. »Jeseničani in Savčani smo se tekom boja za svoj obstanek privadili marsičemu, vedeli smo, da vlada, v prvi vrsti pa radovljiški komisar Kordin z vsemi močmi podpira strem-njenja tovarne in da je njegova iskrena želja, da ubogi tovarniški delavci postanejo tem potom pravi sužnji nemškega kapitala, toda takega udar
ca pravici v obraz se od slavne kranjske vlade nismo nadejali! Klinar komisar, Pongratz svetovalec in kot pesek v oči dr. Kogoj tudi svetovalec! In potem naj bi nam ne zavrela kri! Hud boj smo bili dosedaj proti nem-stvu; napredna stranka ga je bila osamljena; sedaj pa se nam je pridružila tudi slov. ljudska stranka, ki je imela priliko izpoznati skrajno per-fidnost nekdanjih tovarniških zaveznikov. Skupno ramo ob rami bodeta stali zanaprej obe slovenski stranki na Jesenicah proti enemu sovražniku Nemcu!
Danes ni več bratov v nasprotnih vrstah, danes so tam samo sovražniki in izdajalci! In proti tem se bomo borili z najostrejšim orožjem!
Dovolj je bilo potrpljenja, osivela glava starega Klinarja se nam je smilila, nismo mu hoteli greniti starih let, saj mu jih že njegov zet Vali dovolj, toda on se je zaklel proti Slovencem, in od sedaj naprej nima iskati pri nas več pardona. Boj je boj, nam se gre sedaj na življenje in smrt, biti ali nebiti to je sedaj za nas vprašanje! Prisiljeni zgrabimo za najskrajnejše orožje in če ostane Klinar komisar in Pongratz njegov svetovalec, bo nekaj zasmrdelo na Jesenicah, kar bodo obvohali tudi v Ljubljani in precej tega smradu bo moralo požreti radovljiško glavarstvo. Klinar in Pongratz sta predlagana in protežirana od radovljiškega glavarstva, protežirana od vlade, in obla-stva naj sebi pripišejo, posledice, kadar spoznajo, koga so imenovale na Jesenicah za komisarja! To niso prazne grožnje, fakta in jasni dokazi slede!
Sedaj pa še eno besedo poslancu za radovljiški okraj g. Pogačniku. Vaši volilci, pristaši slov. ljud. stranke ječe danes pod neznosnim terorizmom nemške tovarne, ti ljudje so brez zaslonibe, brez opore! Kje ste vi, njihov poslanec? Ali hočete iti z njimi, ali jim hočete stati ob strani v njihovem boju za svobodo prepričanjaPo vas zdihujejo, a vas ni od nikoder; ali nič ne veste, kaj se vrši pri nas? In vidva Gostinčar in dr. Kreki Ne radi sebe. ampak radi vaših pristašev apeliramo na vas, za vzemite se vendar za svoje (ne za naše) ljudi, katerim hoče tovarna ugrabiti poslednje kar imajo, narodno prepričanje! 7>ridite med nje in pokažite, da ste na njihovi strani, kajti širijo se že govorice od tovarniške strani, da niste!
Bil se bo odločilen boj, na eni strani   nemška   požrešnos*   ot1 vlade
podpirana,na drugi pravica od njih v prah teptana. Čigava bo zmaga? Mi smo pripravljeni! Čakamo z orožjem in to takim, kakršnega se nasprotniki ne nadejajo. Vladi pa kličemo za danes samo: Caveant!
Češko-nemško sporazum-ljenje
Praga, 6. januarja. Iz vrše valil i odbor nemške* agrarne s t r a k e za 0 e š k o je sklenil v navzočnosti mnogih nemških državnih in deželnih poslancev resolucijo, v kateri se imenujejo spravni pogoji, ki sta jih razglasila češka poslanca dr. H e r o 1 d in dr. K r a m a f »nečuveno izzivanje celokupnega nemškega naroda« in da je pod takimi pogoji vsako pogajanje že v naprej izključeno.
Češki minister Prašek je rekel danes na velikem shodu v Brandvsu: »Moja stranka (češki agrarci) si želi odkritosrčno sprave z nemškimi deželami, poštenega sporazumljenja med enakovrednimi, enakopravnimi narodnimi faktorji. Zastopniki češkega naroda pa ne bodo žrtvovali niti najmanjšega dela pravic svojega naroda, tudi ne za najvažnejše koncesije v gospodarskem in socijalnem oziru. Cehi se zavedajo, da tvorijo večino prebivalstva na Češkem, da so tukaj doma, da niso oni tiski, ki bi imeli kaj popustiti. Čehi kot večina so tako skromni, da ne zahtevajo drugega, kakor popolno jezikovno, narodno in pravno enakovrednost z nemško manjšino. Dokler pa se hočejo Nemci sporazumeti le tam, kjer jim ravno kaže, ne bo nihče hotel razumeti take sprave.*.
Nova češka trgovinska zbornica.
Praga, 6. januarja. Ustanovitev popolnoma češke trgovinske in obrtne zbornice za severno vzhodne dele Češke je sklenjena stvar. Sedež nove zbornice bo v Kraljevem gradeu ter bo obsegala tiste češke okraje, ki so bili dosedaj pridruženi nemški zbornici v Libercah.
Vlada pozdravlja nemška nasilna društva.
Dunaj, 6. januarja. Včeraj se je pričelo zborovanje nemških »oV rambnih< društev, kakor so >Siid-mark«, »Nordmark«, »Schulverein« itd. V imenu vlade je pozdravil ibo rovaiee minister Pesehka, ki je izj;i-
LISTEK.
AUifurnent - bronfevec
Po lastnih doživljajih spisal Bistričan.
(Dalje.)
Žene njegove edina želja je bila obesiti nadebudno hčer na vrat bogatemu ženinu, najrajše trgovcu. Zalo se je morala Mirni oblačiti po okusu matere, ki se je baje razumela, kako se ujame bogat ženin njej se žali-W)g ni posrečil ta namen in obesiti na sebe vso zlatnino in srebrnino, kolikor je je premogla Kiegerjeva familija in kolikor je ni bilo od časa do časii v zastavljalnici.
Gospodična Mirni je bila, kakor že omenjeno, 181etno dekle, še dokaj čedne zunanjosti, vsaj na prvi pogled. Edino kar jo je pri natančnejšem opazovanju kazilo, je bilo, da ji je spredaj manjkal en zob, kar se je pa videlo le, kadar je gospodična Mirni prav živahno zazijala ali se prav po gorjansko zasmejala. Sicer je Rie-Serčin biser vlekel usta skupaj v umetniško zaokroženo šobo, kakor bi hotel vsak čas deliti ljubeznive poljube.
Četrta četrtina Kiegerjeve rodbine je bil sin Fridolin, tretješolec na gimnaziji, silno sladkosned in bled fant, ki mu je škodovala vsaka sapica in se je prehladil, če je ob sopar-
nem dnevu prihrumela nevihta z mrzlim dežjem in dečak takrat ni bil v zaprti sobi. Vsekakor torej izredno nežna cvetica ta Fridolin!
V to družino sem se kaj hitro udomačil. Dasi je bilo v njej kot "sploh pri Nemcih precej prirojene prevzetnosti in ošabnosti, vendar so se vsi njeni člani zatajevali in bili z menoj izredno prijazni in ljubeznivi. Vzrok je bil, ker je bila gospodična Mirni možitve potrebna in je zlasti gospa Kiegerjeva videla v meni tistega srečnega človeka, ki bi naj odpeljal na dom njeno hčer.
Dva dni sem obedoval in večerja] v svoji sobi, tretji dan je pa prišla. Riegerca k meni in želela, naj bi kosil in večerjal če le mogoče z njeno družino. Njej da se zdi, da .manjka nekoga v familiji, da je nekako dolgočasno pri obedu in večerji — kar je zlasti gospodične Mirni mnenje — in ona (Riegerca) je tako prosta t. j. usiljiva, da me vabi k sebi in svojim.
Ker tudi jaz nisem zapisal na prapor življenja dolgočasenja in sovraštva vsemu svetu, sem ponudbo sprejel seveda s pripombo, če ne bom morda nadležen in ne motil fine harmonije familije Rieger. Gospa je vse te frazaste pomisleke ovrgla z najlju-beznivejšimi izrazi, tako da sem kar hrepenel, da kosim in večerjam s svojimi hranodajalci vred.
Ko sem prvikrat obedoval skupaj z Riegerjevo družino, raz]x>stavila nas je gospodinja tako, do sva si z
Mirni sedela nasproti. (Pri tem je ostalo tudi zanaprej). Na moji desni je sedela gospa, na levi papa in pri dekletu na desni bledi bratec, ki je pa imel pred menoj silno spoštovanje, kakor sem kmalu uvidel. Med Mirni in gospo mama je imela prostor psica Fidelica, ki je iz apetita navzočih sklepala, kolika porcija pride končno nanjo.
Gospodična Mirni je bila naravnost zala tistikrnt. Rdeča je bila v lice, ljubeznivo se ji je smehljal cvetoč obraz, oblečena je bila pa v bluzo, ki naj bi meni dokazala, da se skrivajo za njo krasne snežnobele deviške prsi, vabljive in privlačne za objetje drhtečega dekleta.
Juho smo použili še kolikortoii-ko v miru in je le gospod Rieger :n-2d tem omenil, da je jed nekoliko preveč slana, iz česar bi se dalo sklepati, da jo je kuharica, ki je bila gospa Riegerjeva sama, preveč osolila, kar se zgodi sicer pri zaljubljenih in vsled tega zmešanih kuharieab. Gospa se je proti takemu neosnovanomu očitanju kar najodločneje zavarovala in jaz sem ji moral izdati na izrecno željo ustmeno spričevalo, da je juha izborna, da bi jo užival s slastjo cesar sam. Gospod Rieger je dobil na podlagi moje izjave od svoje boljše polovice primeren revanš, nakar je umolknil, ker se ni nihče postavil na njegovo stran* Sicer pa ni bil nič ozlovoljen zaradi tega, kar me je potrdilo v veri, da se možu večkrat kaj
enakega prigodi. No, jaz ne bi bil hotel nikdar netiti prepira med zakonskima vsled tega, če je gospodinja juho res preveč osolila, kar se je takrat Taktično zgodilo.
Ko je prišla na mizo druga jed, me je vprašala gospa:
»Koliko pa imate bratov iu sestra, gospod Bistričan*«
»Nobenega in nobene, milostlji-va,« sem odvrnil, »čisto sam sem z očetom, kajti mati mi je že umrla.«
»Že zdavnaj?«
»-Pred petimi leti.«
»Ah, to je žalostno,« je vzdihnila gospa, »pa gospod oče vendar ne opravlja sam trgovine!«
»Samo nadzoruje, ker da bi sam vodil vse posle, bi mu bilo naravnost nemogoče. Nadzorstvo pa mora biti strogo in vsestransko, kajti sicer ga goljufajo in sleparijo, kdor ga more. Saj veste, da so dandanes defravda-cije vsepovsod na dnevnem redu.«
»To je pa res,« je pritrdil na zadnji stavek gosi>od Rieger, »še celo v našem mestu smo imeli letos že dve prav premeteni defravdaciji in sleparja sta jo potegnila v Ameriko, kjer brezskrbno uživata sadove svoje ga poneverjenja. Saj se morebiti spominjate na R. in L., o katerih i« toliko pisalo časopisje t«
»Da, da, se s}>ominjani,« sem odvrnil, dasi nisem svoj živ dan nič slišal o tistih slavnih B.-skih defrav-dantih.
»A zakaj vaš gospod papa svoje-
ga edinca pusti, da se morate tukaj kar sami ubijati s trgovino m še s iako, o kateri je bilo doslej znano, da je šla precej slabo?« me je vprašala gospa zvedavo.
»Moj oče hoče, da vse sam poskusim, da delam najnavaduejše reci, ker je mnenja, da bom le potem uspešno vodil vso njegovo trgovino, kadar jo prevzamem,« sem odgovoril. »Sicer pa meni samemu ta stvar ni prav nič neljuba. Ce je šla trgovina doslrj slabo, s tem še ni rečeno, da bi morala iti tudi v prihodnje. Riskirati je treba par tisočakov in če se postavi vsa reč na realno podlago, ni misliti na slabe uspehe. Seveda je treba v to dovolj gmotnih sredstev.«
»A, gospod Bistričan je razumen človek,« se mi je laskala gospa in pomenljivo pogledala Mirni, »če sploh kdo, boste vi dosegli svoje cilje. Kdaj pa nameravate prevzeti očetovo trgovino!«
»Najbrž že v par letih. Prihodnje leto grem delat zadnji trgovski izpit, nakar mi izroči oče vse. Ker je že precej v letih, mu je njegovo naporno delo zelo težavno in utrudljivo, ki bi se ga čimprej rad iznebil.«
»Sami boste |>otem pač imeli toliko dela, da ga boste le z največjo silo obvladali,« je menila Riegerca, »dobiti si boste morali zanesljivih oseb, ki bodo delale v prospeh vaše trgovine in ne v njeno propast.« (Dalje prihodnjič.)
vil, da vlada zna ceniti t i 1» o kulturno in narodno delovanje nemških obrambnih društev.
Spremembe na hrvaški banski stolici.
Dunaj,6. januarja. Vsled sklepa ogrskega ministrskega sveta je bil včeraj ministrski predsednik dr. \Ve-kerle celo uro v avdijenci pri cesarju ter priporočil cesarju, naj pokliče barona Raucha na bansko stolico, ker ima Rauch že izdelan načrt za rešite v hrvaške krize. Cesar je takoj nato sprejel v avdijenci barona Raucha. da mu razloži svoj program. Rauchov, program je bil cesarju všeč, da prinese že jutri uradni list imenovanje ba rona Raucha za bana.
Budimpešta, 6. januarja. »Pester Llovd« je priobčil v soboto razgovor z baronom Rauchom, prede r je bil ta poklican k cesarju na Dunaj. Na vprašanje, od česa je odvisno nje govo imenovanje za bana, je odgovoril: »Edino le od tega, ako na mero-dajnem mestu pritrdijo mojemu programu.« Na vprašanje, ali se njegov program dejansko razlikuje od pvo-grama narodne stranke, je odgovoril Rauch: »V programu narodne stranke pogrešam ravno to, kar se mi zdi najvažnejše. Kaj mislim s tem, tega. sedaj še ne morem povedati.«
Splošna volilna prav ca na Ogrskem.
Budi m p e š t a , 6. januarja. Minister notranjih del grof A n d r a -s s v predloži meseca marca parlamentu zakonski načrt o splošni volilni pravici in o razdelitvi volilnih okrajev. Nove volitve na podlagi splošne volilne pravice pa nikakor ne bodo pred spomladjo 1909.
Trgovinska pogajanja s Srbijo.
D u n a j , 6. januarja. Trgovinska pogajanja s srbskimi pooblaščenci se začno zopet dne 9. t. m. Pogaja nja se bodo vršila na temelju, da se u v o z ž i v e ž i v i n e iz Srbije v Av-stro-Ogrsko izključi. Pač pa se dovoli uvoz določene količine mesa iz Srbije proti temu, da se dovoli znižana carina na uvoz avstro-ogrskih industrijskih predmetov. V lnerodajnih krogih so overjeni, da se dožene to pot popolno sporazumljenje.
Iz Ruuje
Pet r ograd, 6. januarja. Zaradi zarote proti carici-vdovi so vsled preiskave zopet zaprli 20 oseb. V »zvezi pravih ruskih ljudi« je nastal razkol. Podpredsednik Puri-škevič je z mnogimi ustanovitelji izstopil ter ustanovil novo vserusko narodno stranko z zmernejšimi načeli.
Včeraj je neka dama hotela priti k načelniku črnomorskega brodovja admiralu Wirrenu, ki stanuje v nekem tukajšnjem hotelu. Tajni policaji so damo prijeli ter dobili pri njej nabito pištolo. Dama noče povedati svojega imena.
Spremembe v francoskem ministrstvu.
Pariz, 6. januarja. Vsled smrti justičnega ministra so se izvršile važne spremembe v ministrstvu. Ministrstvo za uk in bogočastje se je razdelilo ter se je oddelek za bogočastje spojil z justičnim ministrstvom, ki se je izročilo energičnemu Briandu. Za naučnega ministra je imenovan D o u m e r g u e , za trgovinskega ministra pa C r u p p i.
Dopisi.
Iz II. Bistrice. R* bistriške čitalnice občni zbor je bil dne 22 gru dna v novozgrajenem društvenem domu. Čitalnica si je po mnogih fi nancijalnih težkočah skupno s prosto voljnim gasila, društvom zgradila nov ličen dum. Kako živo potreben ji je bil ta, ve vsakdo Še izza časov, ko je morala čitalnica kakor deseta sestra gostovati pri tujih in marsikdaj odročnih ji mizah. Vsem tem nedostatkom se je prišlo v okom z lastnim domom; in ne malo priznanja gre v tem oziru gosp. Antonu Žnidaršiču, Vinku Šketu, Albertu DomladiŠu i. dr. Celo ljudska knjižnica ima v novem domu dovolj prostora, ne da bi govorili o kavarni, ki je za splošno družabno življenje, kot edina v Bi-strioi, velikega pomena. — Prav tako delavno in v vsakem oziru požrtvovalno je predsedoval čitalnici tekom
freteklega leta zaslužni gosp. Vinko iket, kakor ji je baš zdaj postal ne-nadomesten za vse lepo in koristno vneti bivši odbornik gosp. dr. Mirko Grasselli. Jitalnioa je slednjemu v znak svojih simpatij priredila ob njegovem slovesu prisrčno o dno dni c o v hotelu „Ilirija", h koji je prihitelo tudi nekaj odličnih gostov iz okolioe. Želimo,  da bi   mu ostala čitalnica
vsikdar v dobrem spominu; njegovo ime pa bo šivalo v njenih analih v bodrilo in vzgled mlajšim. V odbor ca tekoče leto so bili voljeni gosp. Vinko Šket predsednikom (per* acola-mationem), g. Božidar Bašek pod predsednikom, g. Josip BdkŠ tajnikom, g. Alojzij Žnidaršič blagajnikom, g. Anton Znidaršič knjižničarjem, g. Robert Bile gospodarjem in g. Josip Pereč odbornikom-namest-nikom, začasno brez portfelja. — Ve-selični odsek je stopil v akcijo s „Sil-vestrovim večerom", ki se je radi primanjkljaja Časa obnesel nekoliko kla« verneje kot druga leta, dramatični odsek pa namerava redno enkrat mesečno prirejevati ljudske igre. Med obema odsekoma pa bo tekmovala Čitalnica kot taka s tedenskimi jour-tixi in predavanji. Le vrlo naprej z započetim delom in tudi oni sioer jekleno-dobri Bistričanje, ki pa imajo o tujcih — „foreštih" gotove preso d -ke, pridejo počasi do zaključka: Sloga jači, nesloga tlači. ža.
Onevne vesti.
V Ljubljani, 7. januarja.
— Nemci na delu. Te dni so kranj -
ski Nemci ustanovili novo organizacijo, svoj narodni svet za Kranjsko, častnim predsednikom je bil izvoljen baron Sohwegel. oemu bo kranj skim Nemoem ta narodni svet je prav neumljivo, saj so v vsakem oziru favorizirani in saj jim izpolni vlada vsako še tako neopravičeno željo.
— Celjsko nemštvo. K naši notici v listu z dne 3. januarja t. 1. glede vzdrževanja nemštva v Celju se nam piše: Vse takozvano nemštvo v Celju je, kakor so to slovenski listi že neštetokrat dokazali, prisiljeno, umetno. Kar je pristnih, pravih Nemcev, so mirni ljudje, ki počen janje naših nemčurjev obsojajo ter tiste tudi ne smatrajo za rodne brate, kar je pač naravno in umevno. — Kdor ima šolo, ta ima moč. Treba je to moč izrabljati ter mladino potem primerno vzgajati. In res so vse mestne šole v Celju nemške, t. j. v njih se poučuje le nemško. Vodja mestne deške šole, J. B o b i s u t , rojen Slovenec, iz 2alca doma, se čuti Nemca, ker — mora; istotako vodja mestne dekliške šole, J. W e i s s , doma v Šmartnem pri Gornjem gradu, svoječasni skladatelj slovenskih pesmi... Učitelji, odnosno učiteljice, so deloma slovenskega rodu in še znajo mogoče za silo slovensko, ali pa so pravi Nemci, oziroma Nemke, ki ne ume j o ni besedice slovenske. Kaj se nauči potem v takih šolah slovenska deca, ki vendar tudi poseča te šole, je pač lahko umij ivo tudi — lajiku. Meščanska deška šola je nemška. Ravnatelj Paul je pristen Nemec. Slovenščina na tem deželnem zavodu uči se za silo, a je obligatna le za Slovence; da je mnogo rojenih Slovencev vpisanih za Nemce, nam ni treba posebej omenjati. Meščanska šola za deklice je pod vodstvom P r a ž a k a (Praschak), rojenega Ceha, a hudega »Nemca«. Slovenščina se na tem zavodu sploh ne poučuje. — Potemtakem pač vidimo, kako se nemštvo umetno goji. S tem dejstvom nam je računati t e r tu nam je iskati glavni izvor nemštva v Celju! Dokler se tukaj radikalno ne spremeni, dotlej ni misliti na predrugačbo narodnostnih   razmer v celjskem mestecu.
— Iz Celja:  Dobroznani katoliški mladenič, S c h 6 f f , o katerem je vas list za časa, ko je bil še uslužben v tukajšnji »Zvezni trgovini«, prinesel par značilnih notic, se je prikazal zoj>et v Celju. Deželnozborske volitve se bližajo in treba je zopet priganja-čev in agitatorjev  našim duhovnim gospodom. Schoff pa je tozadevno že precej izvežban; kar mu pa še manjka rutine, pridobil si je bo še lahko v »socialnem kurzu«, ki ga priredijo te dni naši katoliški krščansko socialni izobraževatelji. Sliši se, da bodo sprejeli   Schoff a   za tri   mesece k »Ljudski hranilnici   in posojilnici«. V Ljubljani se je baje vadil v knjigovodskem poslu, a prakse mu pa vendar še nedostaje.  Pa tu v Celju pod spretnim vodstvom profesorjev Cestnika in Fona bode že šlo! Potem pa še povrh socialna izobrazba: ta pobožni Schoff mora postati kapitalni ož!
— Ne bo nove stranke na
Štajerskem! Kakor smo svoječasno poročali, bi moral biti v nedeljo, 5. t. m.f v Celju zaupni shod, na katerem bi se imela ustanoviti nova takozvana konservativna stranka na Štajerskem, katere naloga bi bila, posredovati med klerikalno in napredno stranko. Tega shoda pa, kakor se nam poroča iz Celja, sploh ni bilo. Vobče se baje ni mislilo na ta, da bi se ustanovila nova stranka ali kakšna politična organizacija, marveč se je hotelo sklicati samo zaupni sestanek, na katerem bi se naj raspravljalo o bodočih deželnozbor-akih volitvah. Zakaj tega sestanka ni bilo, nam ni znano.
— Mandiecva ISlctalea, Odbor,
kateremu stoji na čelu prof S p i n č i č, je razposlal okrožnico s katero naznanja, da priredi 12. februarja v Trstu slavnost in banket na čast prof Mandiću v proslavo 25 letnice njegovega časnikarskega in političnega delovanja.
— Memskeaacijeaalna pravičnost tržaške direkcije državnik
ftelesnio. Med slovenskimi uslužbenci državnih železnic v okolišu tržaške direkcije vlada velikansko, pa tudi celo opravičeno ogorčenje. Mi se čudimo, da se sploh kaj tako kričečega, taka očividna krivica more pripetiti pod egido in patronanco o. kr. avstrijskega dvornega svetnika To je žalostno znamenje in hud dokaz za tiste ljudi in faktorje, ki so včasih utegnili zagovarjati tržaškega dvornega svetnika Ruffa. O Božiču je imelo namreč tržaško ravnateljstvo razdeliti precejšnjo vsoto 29 000 K med železniške uslužbence kot božično darilo. Kdo nam ne verjame, da je ta dogodek vzbudil kakor vedno veliko upov in veselja med uslužbenci, ki so prav gotovo krvavo potrebni semtertja kakega poboljška. Pri godil o pa se je, da se je to precejšnje darilo čez vse mere krivično razdelilo. Slovenoi so namreč dobili le tiste drobtinice, ki so ostale nemškim nacijonalcem. Pravijo, da si je neki dr Seemann, tajni svetnik dvornega svetnika, pridobil največje zasluge za ta čin železniške pravičnosti. Nadalje se govori, da je znani Wieser v Gorici preoej veliko „odnesel", da je tudi Koller „pobasal" izvanredno občutno porcijo. Menda se tudi načelnik v Ljubljani nič ne pritožuje. Dragim slovenskim uslužbencem se je pa vrglo po 10 K do 40 K. Zakaj seje Slovenoe z najmanjčimi izjemami tako pristriglo, si je s človeškega stališča težko misliti. Če pa se pomisli, da je nemškouitranaoijonalni „Christ-kindl", dr. Seemann, to žalostno razdelitev inspiriral in — dosegel, je pa vse umljivo. Kakor sicer nočemo nikomur ničesar predpisavati, zahtevamo vendar, da se take grde krivice opusti v o. kr. uradih in da se storjena kričeča napaka popravi, če je g. dvorni svetnik pravičen mož, mora to tudi storiti! Saj s Slovenoi ni treba — samo pometati.
— Narodna delavska organizacija V Trsta je s pametnim delom in s spretno taktiko spravila socijal-nodemokratične generale v velik strah. Boje se za duše, ki jih pasejo, boje se toliko bolj, ker je stavka tržaških težakov pokazala, da socijalnodemo-kratični voditelji nikdar in nikjer niso nič resnega delali, nego vedno samo vpili in sipali ljudem pesek v oči. Ko so socijalno demokratični težaki stavkali, je prišlo na dan, da niti prave organizacije nimajo. Ta stavka je bila velikanska blamaža za soci-jalnodemokratične voditelje, katerim so delavci slepo sledili. Zdaj čutijo delavci, da s slepim zaupanjem ni ničesar doseči. Vidijo pa tudi, da je narodna delavska organizacija pametno postopala na korist svojih Članov in to je tej organizaciji pridobilo simpatij tudi pri takih delavcih, ki so jej biLi doslej nasprotni. Strah, ki vlada med socij al do demokratičnimi generali, je torej jako naraven. V tem strahu so ustanovili nov časopis „De-lavski list", ki naj delavce lovi in zganja v sooijalnodemokratični tabor, a zdi se nam, da mu bo kraška burja kmalu potrgala niti življenja. Laško glasilo tržaških sooijalnih demokratov je porod najmlajšega svojega bratca pozdravilo z nado, da se novemu „gla silu slovenskih socialistov" posreči ubiti narodno misel. List, ki ga Lahi pozdravljajo s takimi upanji, je že v naprej obsojen.
— Zaplenjeni pecat „Glovane Pola11. .IrredentistiČno radikalno dru-
štvo  -Giovane  Pola", si je omislilo na
počat, ki je nosil mej drugimi spa kami tudi peterožarno zvezdo, znak italijanskega kraljestva. — Politična oblast se pa z znaki tega pečata ni strinjala, in je istega zaplenila. — Seveda je radi tega krik v Izraelu, češ, glejte, zopet atentat na italijansko posest! Tako zatira nas avstrijska vlada! Vprašanje je le, bode li ta slučaj imel diplomatične posledice, da se bo namreč Ahrenthal z dolgimi brzojavi opravičeval Tittoniju. da se je zaplemba le pomotoma dogodila in da bo v bodoče to strogo zabranjeno. Vsaj „Giovane Pola" pričakuje, da bode tako. Zakaj pa bi ne bilo? saj smo v Avstriji in v pričetku pusta.
— Za znižanje naročnine prihajajo uredništvu in upravniŠtvu s vseh strani prošnje. Tem prošnjam naravno ni moči ustreči. Stroški za list so v zadnjem času tako silno narasli, da ni mogoče pri naročnini dovoliti nobenega popusta. Uvaževati pa je tudi, da bi se takoj na stotine naročnikov oglasilo za znižanja abone-menta, Čim bi le enemu dovolili popust pri naročnini. S tem bi bil list, ki je navesan edino na naročnino, silno oškodovan in bi ne mogel več pokrivati ogromnih stroškov, ki so zvezani s  izdajanjem  tako velikega
lista, kakor je „Slovenski Narod". Posledica tega bi bila, da bi se list moral zmanjšati v obsegu ali pa prenehati izhajati. Tega pa gotovo ne bo želel nihče izmed naših prijateljev in naročnikov.
la delavce in deloda|aloe velevata* raisodbo je ravnokar izdalo najvišje sodišče. Neki tovarnar je pri okrajnem sodišču v Stookeravu tožit 16 svojih delavcev na plačilo 3704 K, češ, delavci so stavkali in mu s stavko povzročili toliko škode. Toženi delavoi so ugovarjali, da stavkanje ni kaznivo in da so hoteli s stavko le doseči boljše delavne pogoje, ne pa delodajalcu storiti škodo. Prvi sodnik je razsodil, da je samo vsak posamični delavec, ki je stavkal, dolžan plačati škodo, ki jo je on sam povzročil, da pa delavci niso solidarno vezani plačati škodo. Okrožne sodišče v Korneuburgu je pa ovrglo to razsodbo in je razsodilo, da so toženi delavci solidarno vezani, plačati zahtevano odškodnino. Najvišje sodišče je to drugo sodbo potrdilo. Postavilo seje na stališče, da se s stavko prekrši delavska pogodba in ker je to po § 85 sod. reda policijsko kaznivo dejanje, torej delikt in da torej za take slučaje velja § 1302. obČ. drž. zak. Velja pa ta paragraf tudi zaradi tega, ker je stavka bila v nasprotju s prevzeto pravno obveznostjo in namenoma storjena škoda, vsled česar so delavci solidarno dolžni pokriti škodo. — Delavce, ki ničesar nimajo, ta razsodba ne bo ženirala, pač pa tiste, ki kaj imajo, ki bodo v slučaju stavke lahko primorani plačati vso nastalo škodo.
Sefa „Odbora za Trubarjevo proslavo11 ne bo jutri v sredo, marveč v soboto 11. t. m. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu. Prosimo zastopnike vseh onih društev, ki so se udeležila prvega sestanka, da pridejo zanesljivo k tej seji. Posebna pismena vabila se ne bodo razpošiljala.
Iz in stične službe. Pisarniški oncijal pri dež. sodišču v Trstu Ivan Renče lj je imenovan za vodjo zemljiške knjige, pisarniški praktikant pri okrožnem sodišču v Gorici Josip Soban je postal pisarniški asistent pri deželnem sodišču v Trstu, pisarniški onoijant pri deželnem sodišču v Zadru Simeon Vitanovič je pa imenovan za pisarniškega asistenta pri okrožnem sodišču v Rovinju.
Imenovanje v sodni službi. Sodna kanoelista J o s. Š u 1 n v Komičan in Vin c. Gajšek v Celja sta postala cficijala.
— Imenovanje v postni službi.
Za poštnega komisarja pri gr&Škem poštnem ravnateljstvu je imenovan dr. Ciril Rada j.
— Imenovanje« Inženir Emst Kaudela je imenovan za asistenta na tehnični visoki šoli na Dunaju.
Za živinorejskega nadzornika pri kmetijski družbi kranjski je imenovan g A d o 1 f R i fini k a r.
Šolska vest Vodja obrtne nadaljevalne šole v Kastvu Matevž Še pio je imenovan za glavnega učitelja na ondotnem učiteljišču.
Iz gledališke pisarne, v petek (nepar) se uprizori prvič v sezoni francoska opereta „Mamzell Ni-touoheu z gospico Groszovo kot Denizo in g. Kratochwilom kot Celestinom. — Operno oso bje pripravlja Dvofakovo opero „Ru-salka", dramsko pa K. Weisov igrokaz nOb svojem kruhu" (nDas grobe Hernd").
Slovensko gledališče. V soboto 4. jan. se je vsled nepričakovane obolelosti g. Danilove mesto ,Roze Bernd" drugič vprizorila Ro-bidova rodbinska drama „V somrakuu pred skoro praznim glediščem. Z veseljem je bilo gledati, s kako hvalevredno trdoživostjo so se borili igralci čelu   jim   ga. Borštnikova,
proti neiskrenosti teksta. Le pri preciznosti, s katero so se pretakali posamezni prizori  eden v drugega, je bilo mogoče, da so se izbočile nekatere dramatsko  bolj plastične situacije  iz  ostale   brezsenčne ploskve (napr. dijalogi Mici — dr. Oster). Go. Danilovo je povoljno nadomeščala g. Ronovska.   V  ponedeljek 6. jan. popoldne je bil zopet pravi praznik nežne mladine, ki je večinoma v naročju svojih staršev za dve uri popolnoma odživela svetu in zasanjala v Čarobno pravljioo „Trnjulčioo", ki je ta dan   drugič   pred razprodano hišo šla preko našega odra. Hvaležen in naravnost vzoren vam je ta pub-likum, ki se z živo fantazijo in iskreno resnostjo  tako vživi v dogodke na odru, da abstrahira od vseh nepopolnosti, s katerimi se ima ob sličnih predstavah  boriti naš  gledališki inventar, in da niti ne zapazi, da morajo  tudi tropične palme pomagati tvoriti trnjevo mejo okrog zakletega gradu. NaŠ odrastel publikum, ki ga že realistično ime nKoruza" vzdrami is umetniške samo prevare, bi se lahko učil pri njih, da je treba k pravemu umetniškemu uživanju prinesti seboj nekoliko srčne naivnosti in dušnega raspoloženja. Njih zastopnik na odru,
mladi „KorliČek" jim je delal vso Čast — no, otroška psiha je iskrena. Igralci so vsi storili svojo dolžnost, tako da so tudi odrasti i gledalci prišli na svoj račun. Istega dne zvečer je Cankarjeva farza „ Pohujšanje v dolini šenlflorijanski" v drugič napolnila gledališče. V igralskem ( žiru je stala višje od premijere. Prva polovica prvega akta, v kateri cela situacija sloni samo na eoi osebi, na županu g. VerovŠku, pri premijeri nikakor ni uspela, pred vsem vsled nepazljivosti soigralcev, ki se jim Često ne zdi vredno žrtvovati se situaciji. Pri reprizi so deloma popravili ta svoj greh in tudi g. VerovSek je bil bolje disponiran, vrhutega pa je nekoliko izpremenjeni aranžma ustvaril nekoliko ožji kontakt med občinstvom in igralci, ki je na tej nevarni točki Cankarjeve farse potreben. Tudi drugi akt je profitiral od živahnosti prvega, da, celo jokavi hudič je zadobil več temperamenta
V korist družbi sv. Cirila in Metoda priredita veliko veselico z raznovrstnim zanimivim programom združeni ženski podružnici šenklavško-frančiškanska in Šentjakobsko trnovska dne 2. februarja v vseh prostorih „Narodnega doma". Na to opozarjamo rodoljubne rojake, posebno pa narodna društva ljubljanska, da ne prirede ta dan veselio Vsak, ki oa^ rodno misli in mu je prijetno pošteno razvedrilo, udeleži se te veselioe, ki obeta po naših skušenih in marljivih prirediteljicah in po izvrstnem sporedu udeležencem najlepši večer, slovenski prosveti pa gmotno pomoč
Dražbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani je poslal g. I Perdanv Ljubljani prispevek od družbenih vžigalic za IV. četrtletje 1907 znesek 1500 K.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Gosp. inženir Jakob Turk je daroval v nabiralnik pri Zalazniku za družbo sv. Cirila in Metoda 10 K 20 v. Hvala! Še nekaj takih dobrotnikov in ta nabiralnik „angeljček" se izkaže z drugim stotakom in to v dobi manj kot enoletnega nabiranja.
Dražbi sv. Cirila in Metoda v
LJubljani je oddal g. Maks Zalo-ker v Ljubljani prispevek od družbenih drož 30 K in za narodni kolek 20 K, skupaj tedaj 50 K.
Prispevki za Trubarjev spomenik Za Trubarjev spomenik so poslali prispevke ti le gospodje: Miloš Roš, učitelj v Hrastniku 2 K; Viljem Polak, inženir v Ljubljani 20 K; Fran PodkrajŠek, nadonoial 10 K ; Dragotin Hribar, tovarnar 5 K; I. Endlioher inženir 10 K; skupaj 47 K. Lukanc, blagajnik.
Predavanje v „Mestnem domu".
Predavanje gosp. šolskega nadzornika Ljud. Stiasnegabov sredo, dne 8. t. m. v „Mestnem domu", začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Predavanje bode združeno z mnogimi skioptiŠkimi slikami. Razen krajinskih slik z Norveškega in iz Spitzbergen bo videti lov na kite kitjo postajo, severno polnočno solnce.l večni led itd.
Zabavni   večer telovadnega društva „Sokola I" v Ljubljani j v nedeljo  zvečer v veliki dvoran „Mestnega doma" dosegel tak popol uspeh,  da ga tudi lepšega doseči n mogel. Dvorana je bila nabito poln in  okrašena s trobojnicami  in zele njem, v njej je pa rajalo veselja pre kipevajoČe narodno občinstvo iz vse; slojev.  Bila je to  prava ljudsk veselica brez vsake prisiljenosti dvorani so  bili paviljoni za „odpn stek".  cvetice in kavarno, katere si naše rodoljubne dame same posU vile. Dražestne gospodične so proda jale v njih  in  imele  vedno dovo posla, kajti kupčija je bila izreda dobra. Istotako so ljubke gospodiČn požrtvovalno   prodajale   cvetice p dvorani z najlepšim uspehom. Vsp' red  večera je  bil kaj raznovrste Društvena godba ljubljanska le sfl rala le izbrane slovanske komade, • venske,  hrvaške in Češke, in ker bilo občinstvo za petje posebno ra položeno, se je skoraj vedno pelo godbo vred Zlasti bratje Čehi, ki i je bilo  veliko na večeru, so navd Šeno prepevali češke pesmi. DruŠtve pevski  zbor je  povsem zadovolji pel,  petje g. Križaj a je pa zoo pokazalo, da imamo od tega gospo še veliko pričakovati. Mimično kara terno  študijo nNezvesta dekleta" podal brat Počivalnik, enodej ko „Nesrečen koneo srečnega začetki so  pa istotako  igrali bratje Sok samo nekoliko pretiho. Po končan vsporedu se je razvil animiran p' ki je trajal do jutra. Večer je us torej v vsakem ozira izborno in prirejen v demokratičnem smisla, odgovarja sokolskomu društvu. ležil se ga je med drugim tudi žu g. Hribar ter mnogo zunanjih gos med njimi veliko Cerkničanov. Za in pijačo je skrbel restavratar g( Plankar, ki pa ni poskrbel sa p čilne   Ustke   Ciril-Metodove drn* dasi je moral vedeti vnaprej, da imel samo  narodne   goste! M?| imamo pač pravico zahtevati pl*&
istke, Se jih sami plačujemo in ima gostilničar še nekaj procentov pri tem! — „3okol l.u kaše veliko agilnost, dasi obstoja šele par mesecev. Ima svoj pevski in gledališki odsek ter lepo knjižnico. Prirejanje takih zabav, kot je bila nedeljska, je pozdravljati s srčnim veseljem.
Zabavni ves ar „Slavca" se je snoči v restavracijskih prostorih Narodnega doma prav dobro obnesel. Udeležba je bila kot ponavadi pri „Slaven" velika, vspored pa zanimiv. Na klavir so se igrale ljubke poskoč-nioe, pevski zbor je krasno pel, tombola je pa zadovoljila marsikoga vsled lepih dobitkov. Gr. Bukšek je izven programa pel arijo priorja v predigri „Poučka" dovršeno kot sad njič v gledališču. G. J u v a n je šel na lov na severne medvede in pripovedoval svoje burne doživljaje, da so se poslušalci vsled smeha držali za trebuhe. Po vsporedu se je razvil živahen ples, ki je privzdignil nekatere že bolj trde noge. Restavrater gosp. Keržišnik je svojim zelo žejnim gostom postregel z izvrstno pijačo in dnimi jedili in pokazal, da je povsem kos svoji nalogi ter da zasluži, da se restavracija „Narodni dom- oživi še bolj, kot se je oživela vprav zadnji čas. Slovenec zahajaj v narodne gostilne!
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko je
imelo  v  nedeljo   popoldne v hotelu Ilirija ustanovni občni zbor ob mnogobrojni udeležbi. Zborovanje je otvori! predsednik pripravljalnega odbora Cimerman, ki je prisrčno pozdravil navzoče, zlasti pa  dr. Trillerja kot predsednika zveze slovenskih odvetnikov. Dr. Triller je nato v imenu te zveze zagotovil zborovalce, da zaupanje odvetniških in notarskih uradnikov vanjo ni neopravičeno. Doslej je bil stan odvetniških m notarskih uradnikov reiagium pecoatorum, za kar je bila krivda na obeh  straneh in kar vendar vedno bolj gineva. Odvetnik in  notar  morata v svojih uradnikih videti dragocene in pridne sotrudnike, brez katerih ne moreta obstajati, uradniki naj pa vidijo v svoje šefa prijatelja.   Potem ne bo ta uradniški stan samo prehoden  stan. Zveza pritrjuje stremljenju odvetniških  in notarskih uradnikov ter želi, naj ti bodre med seboj ljubezen do svojega stanu. Nato je govoril o pomenu stanovske organizacije g. Krištof.  Nato se je vršilo sprejemanje članov. Društvo šteje danes 91 Članov,  soditi pa je, da se njih število zviša na 120 do 140. Pravila,  sprejeta na sestanku 30. nov. 1907, so se  odobrila in  sprejela en bloc. Po njih je namen društva, da varuje in pospešuje stanov-sae koristi odvetniških inno-t a r s k iuradnikov. Sprejel se je nadalje en bloc poslovnik,  ki ga je sestavil g. Mencinger. Pri volitvi ozir. pred volitvijo društvenega vodstva se je zlasti  glede predsednika razvila  dolgotrajna  debata, v kateri je govorilo  najmanj   15 govornikov. Nekateri so v navdušenju za svojega priporočenoa zašli v  osebnosti, kar gotovo ni bilo na mestu.   Volitve so se vršile po listkih.   Oddanih je bilo 56 glasov. Za predsednika jih je dobil g. Blaž Kamenšek 39, v odbor pa so izvoljeni gg Milan Cimermanu,    Josip   Christof, Pavel Hirschman,  Alfonz Mencinger, Avgust P etri Č,  Ivan  Pintar in Rihard Tavčar. Namestnika sta gg. Fran S tor in Anton Kocjan iz Cerknice,   nadzornika pa gg. Ivan Kraigher iz Novega mesta in Janko Rozman iz Kranja. Po končani volitvi je preči tal predsednik došlo brzojavko dunajske centralne organizacije ter pismi državnih poslancev gg. Hribarja in dr. Žitnika, ki zatrjujeta, da sta po močeh pripravljena podpirati težnje društva. Pri slučajnpstih je pozival g. Est, naj pristopi društvo stanovski državni  organizaciji na Dunaju. To vprašanje bo proučeval odbor in poročal na izrednem občnem zboru, na katerem se bodo obravnavali tudi drugi predlogi, ki so se morali  zaradi poznega  časa staviti z dnevnega reda. Ob 7. uri je zaključil predsednik zborovanje.   Že na ustanovnem shodu se je videlo,   da stremijo odvetniški in  notarski uradniki s svojo organizacijo za socijalni mi [in stanovskimi težnjami, da  hočejo doseči s sistematičnim delom ugled svo jega stanu in s tem izboljšanje svojega gmotnega položaja. Dal Bog, da to kmalu dosežejo 1 Že bližnja bodočnost nas  lahko  overi o tem, koliko bodo   dosegli.    Naloga društvenega vodstva pa je, da s premišljenim, sistematičnim in vztrajnim delom doseže začrtane smotre.
Novoletna darila nemškemu „Schulvereinu". Od zanesljive strani se nam poroča, da trgovska firma C. I. Hamann ni dala nikakega novoletnega darila za nemški „Sohui-verein".
Mova podružnica Pr o s vete se
je ustanovila za politični okraj Novo mesto-Črnomelj-KoČevje s sedežem v Novem mestu.
Zmešalo ae Je delavcu Fr an o u Zgoncu is Turjaka pri Vel. Laščah.
V Mariboru je prišel na polioijako stražnico in pravil, da je preteklo noč vlomilo 12 roparjev v njegovo stanovanje in izropalo vso hilo. Oddali, so ga v opazovalnico v Ljubljano.
Za meščanske ioln v Erikam
je odobrena Brinarjeva „čitanka sa meščanske šole" in Jaukerjeva „Deutsche Spraohlehre fur osterr. Biugerschulen" s začetkom šolskega leta 1907/08
Prostovoljno gasilno društvo
V SkoIJi Loki priredi 12 januarja v
prostorih gosp. O. G ušel j a plesni venček.
Zgubil ae Je Klemen Kosmač vulgo Orel z Dovjega. Dne 3. t. m. je odšel z jutranjim vlakom proti Boranju. Namenjen je bil k zdravniku. Ker ga še do danes ni nazaj, je mogoče, da se je kje ponesrečil ali pa je kam zašel, ker je bil sadnji Čas nekako zamišljen. Star je 40 let, je velike suhe postave, oblečen v obleko iz domačega črnorjavega sukna. Govori samo slovensko. Ako kdo kaj izve o njem, naj sporoči županstvu na Dovjem.
V Beli peči na Oerenjskem je v ne del i o okolo 6. ure zjutraj nastal pri tovarni delniške družbe v „poka-riji" požar. Na lioe mesta došla domača požarna bramba je ogenj samo na to poslopje omejila. Imenitno so delovali hidranti, medtem ko je briz-galna pri tolikem mrazu zmrznila. Na pogorišče je prišla tudi požarna bramba iz Ratsč, kateri pa ni bilo več treba stopiti v delo. Škoda je precejšnja.
Staro protestantsko eerkov v Geljn — tako se nam poroča — so že pretvor li. Pivovarna T. Gotz v Mariboru je cerkev z župniŠčem vred, kakor ste svoječasno že poročali, kupila v svoje namene. — Zvonik pri cerkvi bode sedaj — ledenica. Župni-šče pa se sprazni vzpomladi, kadar bode nono — na „insel" — že v bivanje pripravno.
Občinske volitve v Laikom.
Piše se nam: Hotzl Matija, nad učitelj na n e m š k i šoli v Laškem trgu, prišel je tudi ob zadnjih občinskih \olitvah v Laškem trgu med kimavce. Mož je komaj nekaj mesecev na svojem mestu, pa je že „tiiohtig" za ge-meinderata, odnosno namestnika. So pač povsod enaki ti naši „Nemoi"!
Razveljavljena izvolitev. Izvo litev  občinskih  odbornikov iz L in H.  razreda  v  Legnu   pri Slovenj gradca je razveljavljena.
Zblaznel le 321etni Ivan Rokovnik iz BraslovČ. Pred nekim spomenikom v Mariboru je klečal in držal samokres v rokah. Pravil je straž ai ko, da je ustrelil ženo in da bo še sebe. Dne 23. decembra so ga našli nezavestnega med tirom v Račjem. Padel je z zavore in si najbrž pri tem pretresel možgane.
Uboj. V Šmarju pri Sevnici sta se na Štefanovo po gostilniškem prepiru napadla Ludvik Kranjo in Franc Maček. Kranjo je s hlodom udaril Mačka tako močno po glavi, da se je zgrudil na tla in se pozneje z največjo težavo privlekel domov, kjer je drugi dan umrl. Kranjca so zaprli.
Gorski artiljerijski polk ftt. 3 se ustanovi v aprilu v Beljaku. Do kler mesto ne zgradi nove vojašnice, se   nastanijo   vse   štiri  brigade po mestu.
Nogo si Je zlomil v Celovou
trafikant Sova.
Ključ od stanovanja pogolt
nila. V četrtek večer se je v neki gostimi v Pulju dogodil tragikomičen prizor. Neka Alojzija Grabar je prišla v gostilno in se prav pošteno na vlekla dobrega istrijanca. Zvečer pride ravno v isto gostilno njen mož in videč svojo ženo pijano, jo je silil, da mora ž njim domov. Alojziji -koja je pa ravno tedaj bila v najraz-položenejšem elementu — se pa nikakor ni ljubilo ustreči moževi želji in jo je na uprav „resentf način odklonila. Mož videč, da zlepa nič ne opravi, počel je vikati na ženo, a pijana Alozija Še bolj na moža. Ko jo je hotel s silo od tirati, tedaj pa pograbi Alojzija ključ od stanovanja in ga v jezi pogoltne, Češ, sedaj pa pojdi domov, ako moreš brez ključa. Ali o joj! Alojzija je začela kričati in vpiti na pomoč. Navzoči, videči veliko nevarnost za njeno življenje, so jo takoj peljali na ambulanoo, kjer so zdravniki svetovali, naj se jo nemudoma odpelje v deželno bolnišnico. V deželni bolnišnici so morali izvršiti na njej težko operacijo, da so izvlekli iz želodca precej velik ključ. Alojziji pa — koja leži v bolnišnici — se najbrže ne bo nikdar več ljubilo ključe požirati. Kaj vse to vinoe stori!
Tatvina. Matevž Erjavec je bil dalje časa v Ameriki in se je s prihranki vračal domov. s V Trstu je imel pa nesrečo. V neki gostilni je bil okraden delavske knjižice in 1000 K, ki jih je imel v njej. Zaprli so nosilca premoga Matevža Jamni k a iz Ljubljane in Kristijana P e kida is Vipave, ker sta sumljiva, da sta ga onadva okradla.
Zabodel |0 ▼ Rihembergu na Goriškem hlapec Cebron bres vsakega vzroka Ivana Furlana v levo stran prsi blizu srca. Poškodba je težka. Čebrona so orožniki izročili sodišču v Ajdovščini.
8 stroja |o padel v nedeljo med postajama Soteska-Nomenj bohinjske želesnioe kurjač Ž ni dar in ae smrtno pobil, da ne bo okreval. Prepeljali so ga v Gorico.
Vlom. V tobakarno Iv ana Bo-t i č a v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli za približno 300 K cigaret in znamk.
Hrvatske primorsko gledališče je, kakor znano, pričelo v nedeljo v Tratu s predstavami. Prvi večer se je igrala Sudermannova drama „Zavičaj", snoči pa Ohnetova drama „Lastnik tovarn". Glavni vlogi sta bil- v rokah gospe Strozzijeve in gosp. Borštnika, ki sta dosegla naj-krasnejše uspehe. Današnji večer je namenjen proslavi 25letnioe gledališkega delovanja gosp. Borštnika na slovenskem in hrvaškem odru.
Svojega zeta Jo ubil v Virovitici stari obrtnik Sohubert, ker je zet Srbič v pijanosti hotel pretepati svojo ženo.
Mednarodna panorama pod
TrančO ima ta teden razstavljene kiparske umotvore najslavnejših kiparjev sveta. Izredna prilika za vsakega, ki ima smisel za lepo umetnost, predvsem za srednješolsko mladino.
„Društvena godba ljubljanska1' ko n cer tuje jutri zvečer v hotelu .Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
S ceste. Ko je v soboto popoldne hlapec Marka Horvatič z vpreže-nim vozom iz Prešernovih ulic precej naglo pripeljal do frančiškanskega mostu, se mu je splašil konj in v diru zadel nasproti mu došli električni voz, katerega je nekoliko poškodoval. — Istega dne je po Sv. Jakoba mostu z vpreženim vozom mlekarica Marija Zupanova precej naglo vozila, pri čemur je z vozom zadela 501etno bru-sačevo vdovo Ivano Kraigherjevo, katera je padla in se na glavi znatno poškodovala. — Ko je včeraj prevozniški hlapec Fran Vernik z vozom zavil iz Gosposkih ulic na Turjaški trg, je padel s kozla na tla ter se pri tem na glavi in desni roki tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Tudi Perhavčev hlapec Jožef Pire je včeraj dopoldne padel s kozla ter se na glavi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
V znamenju delirija. Ko je v soboto zvečer nič manj kakor 23krat zaradi goljufije, razžaljen j a straže in javnega nasilstva, policijsko pa neštetokrat kaznovani 601etni krta-čar Fran Cerar, ki je za policijo, kakor tudi za dostojno občinstvo prava »šiba božja«, po Mestnem trgu zopet vozil »barko« in ljudi nadlegoval, ga je stražnik opozoril na dostojnost in mu slednjič zagrozil z aretovanjem. To pa Cerarja ni prav nič spametovalo, marveč se je energično odrezal: »Zato pa vpijem, da bom aretiran.« Ker je svoje neslane burke le še dalje uganjal, je stražnik rad ali nerad ugodil njegovi želji ter ga od vedel v špehovko.
Pes je ugriznil včeraj Sletnega šolskega učenca Stanka Pleska in ga na desni roki lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 40 Hrvatov in 30 Slovencev. V Stražo se je odpeljalo 22 štajerskih Slovencev.
Izgubljene in najdene reci. Za sebnica gospa Uršula Rothova je izgubila črn, 12 K vreden nmf. - Marija Kunstlerjeva, kuharica, je našla manjšo vsoto denarja in ga oddala na magistratu. — Služkinja Marija Novakova je izgubila rjavo denacnico, v kateri je imela čez 11 K denarja. Kuharica Marija Kovarjeva je Izgubila srebrno žensko uro s kratko verižico. — Elizabeta Epichova je našla zlat privesek in ga oddala na magistratu. — Gospa Ema SchiseL ar jeva je našla srebrno žensko uro.
Našel se je na Marijinem trgu zlat poročni prstan. Dobi se pri krojaškem vajencu Stanku Jermanu pri Cassermanu v Šelenburgovih ulicah.
* Drobne vesti. Za predsednika češke sekcije deželnega kulturnega sveta je imenovan mesto dosedanjega načelnika, ministra Praška, posl. K u b r.
— Vestioboleznipapeža P i j a X. se neutemeljene.
— Starši umorili svojega sina. Blizu Budimpešte so našli ubitega bogatega posestnika Penczi-la. Preiskava je dognala, da so ga ubili njegovi lastni starši v družbi i njegovo ženo, da se polaste njegovega premoženja.
— Milijon kron za mestne reveže je zapusti mestu Velikemu Varadinu arhitekt Rimanoczv.
— Zenaustreljenega majorja Schonebecka se je v preiskovalnem zaporu v hipni blazno-
sti hotela obesiti. Dognalo se je, da je tudi njen oče umrl v norišnici.
— Za pomiloščenje H a r -d e n a v navadni zapor se je začela velika akcija, ki se je udeležuje (udi tožitel j grof M o 11 k e.
— Umrl je v Kotom princ Stanko, sin črnogorskega princa Mirka. V soboto so truplo slovesno prepeljali na Cetinje. Na cesarjev ukaz je sprevod spremila častna slot-nija do črnogorske meje.
— BolezenministraKos-s u t h a se je vidno izboljšala.
* »Črna roka«. V Pittsburgu so na sveti večer zalotili zelo nevarno roparsko družbo, ki je bila pod imenom »Crna roka« strah za celo Severno Ameriko. Člani družbe so večinoma Italijani. Kriminalne oblasti desetih ameriških mest so se združile, da so vzdignile nevarno gnezdo. Roparski brlog je bil v revni baraki v italijanskem predmestju, a brlog je bil urejen, kakor si more naslikati le bujna domišljija o roparski romanti ki. Brlog je imel podzemske izhode, celo orožarno pod zemljo itd. Tu je bila obenem šola za naraščaj hudodelcev. Uklenili so 19 zločincev, a mnogo jih bo treba še polovi ti.
* Boj za mesečino se je vnel v Benetkah. Umetniki in drugi častilci vodnega mesta so se združili, da protestirajo proti naredbi mestne uprave, ki je naperjena proti — mesečini. Mestna uprava namreč hoče razsvetliti kanale z moderno plinovo lučjo. Res, da je bila dosedanja razsvetljava precej pomanjkljiva, zato pa je imel najlepšo priliko mesec razkazovati svojo čarobno luč. In ravno te mesečne noči so, ki ostanejo vsakemu obiskovalcu Benetk v trajnem spominu. Zato se je protestno gibanje razširilo v vseh krogih in vsi umetniki ter prijatelji narave so podpisali peticijo na mestno upravo, naj ne posega v delokrog poetične lune.
* Dober svet. Pred nekim ameri škim sodiščem je stal potepuh obdol-žen tatvine. Ker ni imel zagovornika, je prosil predsednik slučajno v dvorani navzočega odvetnika, naj se s obtožencem posvetuje par minut ter prevzame njegovo zagovoruištvo. V ta namen je odvetnik odšel z obtožen cem na hodnik. Po 20 minutah se je vrnil, toda sam. »Kje imate obtočen ca*?« je vprašal predsednik. — »Odšel je,« je odgovoril odvetnik. »£aj ste mi naročili, naj mu za njegov slučaj in v varstvo njegovih interesov dan najboljši svet. Ker mi je mož priznal, da je izvršil tatvino, zdelo se mi je zanj najbolje, da se brž izgubi. Svetoval sem mu tako, in mož je moj svet ubogal.«
* Produkcija dijamantov v Južni Afriki. Vsled najnovejše statistike se je v preteklem letu pridobilo v južnoafriških rudnikih dijamantov za 154,862.300 K, stroški so znašali približno 80 milijonov kron. Družba ima za kopanje še tako obsežna polja, da se sploh ni treba bati, da bi se zmanjkalo.
* Zlata knjiga časnikarstva. Vsa časnikarska društva v Italiji tvorijo zvezo. Tej zvezi je predlagal nedavno nekdo v »Resto del Carlino«, naj i:da vsako leto knjigo, ki bi obsegala najboljše članke, ki so jih v dotičnem letu spisali italijanski časnikarji. Nekako zaničljivo se govori o časnikarski literaturi ter se zbirajo in izdajajo najdolgočasnejše študije popolnoma neznanih akademikov, do-čim se najduhovitejši časniški članki zavržejo in pozabijo. Zato vprašuje predlagatelj, ali bi ne bilo mogoče iz vsakega dobrega italijanskega časnika povzeti po dva članka, najsibo že uvodnik, dopis ali kritika ter jih ponatisniti v takozvano zlato knjigo italijanskega časnikarstva.
* Kaj bi storile ženske, ako bi dobile vlado v roke? To vprašanje je predložil »Berliner Lokalanzeiger« celi vrsti odličnih žensk ter dobil sledeči odgovor: C ar men Sv Iva, rumunska kraljica: »Mislim, da so Semiramis, velika Katarina, angleška kraljica Elizabeta, cesarica Marija Terezija in mnoge druge pokazale dovolj jasno, kako vladajo ženske. — Berta pl. L i 11 n e r: »Namen, ki ga stavi feminizem do žensk, gotovo ni, priti do vlade. Le za sovlado stremi.« Irena Triesch, odlična gledališka umetnica je odgovorila: »Kaj bi storila, ako bi prišla do vlade 1 Vojno bi napovedala filistrom!« — Ida Boy-Ed, znana romancirka:»Pametne ženske bi vladale mnogo bolje, kakor najpametnejši moški. Neumne ženske bi napravile mnogo več zmešnjav, kakor naj neumne j ši moški.« — Ada Ne-gri, italijanska pesnica: »Storile bi tako, kakor moški, toda odkrito povedano, za ženske je na svetu lepšega opravka.« — Sarah Bernhardt, francoska tragedinja: »Po mojem mnenju bi ženske, ako bi prišle do vlade, obdržale vse svoje dobre in slabe lastnosti, natanko tako, kakor so možje, ki sedaj vladajo, storili, store in bodo storili.«
Slovenci In Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila In Metodo!
Telefonska h brzojavni porofllu
Češki deželni maršal pri cesarju. Dunaj, 7. januarja. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci deželnega maršala češkega kneza J u r j a Lobkovica.
Ministri se vračajo na Dunaj. Dunaj, 7. januarja. Danes sta se vrnila iz Prage ministra Prašek in P e s c h k a. V nekaj dneh se vrneta na Dunaj tudi ministrski predsednik baron B e c k in finančni minister dr. Korytowski.
Začetek  parlamentarnega zasedanja.
Dunaj, 7. januarja. Parlament ima prvo sejo po božičnih počitnicah v p o n e d e 1 j e k , d n e 1 3. t. m. V torek, dne 14. t. m. bo imel svojo prvo sejo stalni gospodarski odsek. Na dnevnem redu seje tega odseka je med drugim tudi poročilo poslanca P o v š e t a glede planinskih pašnikov.
Tat Goldschmidt izročen avstrijskim oblastim. Sol nog rad, 7. januarja. Danes dopoldne so pritirali semkaj iz Mo-nakovega L. Goldschmidta, ki je pred tedni okradel iz blagajuc v arsenalu na Dunaju 30.000 kron. Cold-schmidta najbrže izroče sodišču v Pesti, kjer je že preje izvršil ver zločinov.
Zaprisega barona Raucha za hrvaškega bana. Budimpešta, 7. januarja. Vjeraj je imel ministrski svet sejo, katere se je udeležil tudi novoimenovani hrvaški ban baron R a u c h. Njegovo imenovanje priobči uradni Ust jutri. Zaprisežen bo v petek ali soboto.
Načrti novega hrvaškega bana.
Budimpešta, 7. januarja. Zatrjuje se, da je ban R a u c h predložil včerajšnjemu ministrskemu svetu da-tailiran načrt politike, ki mu bo po njegovem mnenju zagotovila popolen uspeh na Hrvaškem. Baro a R a u c h je dr. \Vekerleju tudi že predložil se-znamek sekcijskih načelnikov in velikih županov, ki jih namerava imenovati. Sekcijske načelnike ne bo vzel iz vrst politikov, marveč iz krogov administrativnih uradniLov. Glede železničarske pragmatike se baron Rauch še ni definitivno sporazumel z vlado. Zatrjuje pa, da sta mu v tem oziru dala minister K o s s u t h in državni tajnikS s t e r e ny i docela zadovoljiva zagotovila. Imenovanje barona Raucha za bana je napravilo baje na hrvaško plemstvo *.n na unioniste najboljši vtisk.
Hrvaški minister Josipovič še »slane.
Budimpešta, 7. januarja. Hrva-\ ški minister J o sipo v ič ostane vsaj začasno še na svojem mestu, ni pa izključeno, da se kasneje na.iome-sti s kakšno popularnejšo osebo. Od-stopivši ban dr. Aleksander pi. R a -kode z a y bo odlikovan z visokim redom.
Zvišanje oficirskih plav. Budimpešta, 7. januarja. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je izjavil, da vlada ne bo predloži-1 a zakonskega načrta glede zvišanja oficirskih plač delegacijam; pač pa je verjetno, da bo tak predlog stavil kak avstrijski delegat in tla bodo vsled tega delegacije primorane razpravljati o tem vprašanju.
Kossuth nevarno obolel.
Budampešta, 7. januarja. Bolezen trgovinskega ministra Kossuth a se je nevarno shujšala. Včeraj je bila na njegovem stanovanju konferenca neodvisne stranke. Seja je bila zelo burna. Ker je minister sam opetovano posegel v debato ter se pri tem tudi silno razburil, je to vplivalo na njegovo zdravstveno stanje.
Pomiloščenje na Ruskem.
Petrograd, 7. januarja. Car je pooblastil generalne guvernerje, da smejo pomilostiti po svojem svobodnem preudarku določeno število političnih zločincev, ki so obsojeni na deportacijo v Sibirijo.
»Io in nežno.
MeteorolojRno porotno.
V i Una nmd morjem 30«. Srednji arteat tlak 7M •
januarja j	Čas' opazovanja	Stanje baro metra t mm	■ a. > a «	Vetrovi	Nebo
4.	9. it.	743 3	—11H>	al svsah.	Jaano
6	7. sj.	74V7	—183	slab jug	Jaano
•	2. pop.	7461 i	—8-7	brozvetrno	Jasno
• 6. •	9. bv. 7. zl. I. pop.	7465 7463 7444	9*6 —6-9 -4*	aL avnh. al. svsh. al. jug	pot oblaft. oblačno oblačno
Srodnja proaVeorajaaJa m včerajšnja tompe-ratnra : — 10*4» mm io —99° mm.; norm.: —»7 in—2 7. Padavina t U arah 0*0* mm in 00«.
4 PO; Uft-
i 3 35    Bfl 6
Umrli soJv^Ljubljani.
31. decembra: Franja Vovko, hišnika hči, S mesece, BIeiweisova cesta I, Ecclampsla. »s- Lea Klemenčič, železn. uslužbenca hči, 21 dni, Sv. Petra cesta 54, Catarrh intestin. — Uršula Brem-^ak, gostija, 82 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
95 lalalnl bolnici:
1. januarja: Matija Grum, hlapec, 79 let. Rheumatismus
Borzna poročila.
LJnblJanska
„Kreditna banka v LJubljani1'.
Uradni knrai dan. borze 7. januarja l9C8.
4*2% majska renta. ... ;6'6 «875 4-2*/, srebrna renta . . . 185Jj 98-70 4% avstr. kronska renta .  . |  K6 6bi   9« 8j
,   zlata       ,   . . 4*/t ogrska kronska renta . 4*/o     - ziata 4#/, posojilo dež. Kranjske 4vt°/. posojilo mesta Spljet
4«/,0/o      » - Zadar
4»/i*/o bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. 4% . . . ž. o. tV«*/« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 41/.0/. pešt. kom.  k. o. z
10«,',. pr......
IVt*;# zast. pisma Innerau
hranilnice. . . , . 4Vi'o zast- pisma ogr. centr. I
dež. hranilnice ... 0
4V,*/# z- Pis- °gr- niP- Dan-obl. ogr. loK.ilnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lole. želez. Trst-
Poreč......
4»j0 prior, dolenjskih žel. . !•/, prior. juž. žel. kup. »/»Vi 4*/ifc;« avstr. pos. za žeL p. o.
Srečke.
Srečke od L 1860V«  .   . . ,    od 1. 1864 ....
a tizske......
_    zem. kred. L emisije II
m    ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100 — turške......
•v
•i
srecKe
n -40
«7-9 0"» «0 99 85
9*16 9816
97 - i
9<>
?'310
V 8 -£8 26
986C 99 60
99 90 9H 7 5
»97 75 99
148 10
14«*6 : 69-60 £7d-241 6r 103 — 83 60 209 ! 468 -94
96 50 €8
•8 76
66 -i2? -493 -
Basilika
Krediti: c 9 ...
Inomoške » ...
Krakovske s ...
Ljubljanske » ...
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.     ,     m » •  . .
Rudolfove , ...
Salcburške » . .
Dunajske kom. , . . .
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske    „ , 2ivnostenske       ,       . ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi .... Trbuveljake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Vauut«.
C kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigus.......J   24 in
Marke   .   . . Laški bankovci frublji
1116-89 9
K 1 6
1 G-86
99 15
9« :6 98«
S9 g)
10810
98 50
*9S»
9910 100 —
^9-76
299 76
UTO-—
1? 2 JO 168.— 146 50
*75b i 879-~ 24760 109 — 184 50 i 290 466 —
98 1C4 50 €8
tO 76 28-
70 -257--6C3 -
160 76 6" 5 60 1776-— 63* 6J 761 -240 26 ■ Sž tO 694 bO 410 —
»49 76 674*50 760* 633 50 '< 60 — 239 50 720 -193 50 «394 — 523'0 625-60 /42* i 2-i4 -467 —I 470.-49 -j IM -
i
ltV/\ 19 3 23 5 Ji
1141 1* 6
23 56
24 6 11786
96 !5 2 62 5
1 95 95 i 26* 60
Dolarji  ........ 434
Žitne cene v Budimpešti
Dne 7 januarja 18CS Term In
Piemiea sa april . . . . za f0 kg K 12-77 Pšenica sa oktober . . . sa 60 kg K 10 4* Si na april .... za 60 kg K 11 40 Koraca za maj 1908 . . sa 5o kg K 7*16 Ovea sa april .... sa 60 kg K 8 29 Bffeattlv. 10 vin. ceneje.
Zahvala.
Za vsestransko nam izkazano tolažeče sočutje med boleznijo in ob smrti mojega ljubega, dobrega soproga, ozir. brata, svaka, strica in starega strica, gospoda
dr. Frana Hinterlechnerja
c. kr. vladnega tajnika v p.
za tako mnogoštevilno spremstvo na poslednje počivališče izrekam v lastnem in v imenu vseh sorodnikov najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, 3. januarja 1908.
72   Konstanta Hlnterleconer.
i. društvo hišnih posestnikov
•        v Ljubljani. ' VABILO
na
občni zbor
ki bo
v petek, dne 24. januarja
od 8. zoeter u hotelu Jnlon".
Spored:
1. Odobrenje poročila o preteklem leta. Končni rs Čun o preteklem in proračun za naslednje leto. Volitev odbornikov. Volitev treh pregledovalcer računov. Določitev letne članarine. Slučajni predlogi Članov.
78
licem izurjen*
7-1
2.
3. 4. 5. 6.
prodajalko
metane atroke, zmotno slovenskega in nemškega jezika. Vstop takejalido —— L februarja. .
Josip Hoiič, Pregrada pri Rogatcu.
Hišo no proda].
Iz proste loke se proda htia na Bledu na primernem prostoru sa kaso obrt v bližini farne cerkve in četrt ure od novega kolodvora — Htia ima 8 so b, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 oral obsežen vrt.
Več ae izve pri Antonn SUvuikn na Rečici it 54 prt Bledu.    6 3
več ■*& lepih''
stanovom
obstoječih iz 2 80D Itt pritiklls, je
oddati ti kol al! sa februar 1908 v II raki ulici.
Popra*ati je pri lastnim A dolin Bauptmaonu na Resile v i cesti.
i Jutri, u sredo, 8. januarja
KONCERT
Ljublj. društvene godbe. Začetek ob osnih.      Vstop prost
Za obilni obisk se priporoča
Seldel,
hotelir
Korespondent in knjigovodja
popolnoma samostojen se iiie sa mi-nntakturno trgovino. V tej stroki ie s)nibnjo£i in stenografi imaju prednost.
Poonđhe pod postni predalček it. 35 Ljutljana
Prednosti
jamajskega ruma.',
Flnost nežen vonj
4127-5      Izborno kakovost.
MM*
m
s
3
M
*
M
«| M
«4
m
Kavarna ,Leon'
V Ljubljani 97-1
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je na|novefsi ameriški bOJard m elek-o  o   trični klavir,   o o I
Z odličnim spoštovanjem
^      Loo Id Fanl Pogaču!j ^
5
6
Prekrasno, dobičkonosno
veleposestvo
v cajlepši legi med okrajno cesto, Železnico in Sašo      61   i H
se takoj prodal
Zemljišča merijo okoli 120 oralov in obstoje iz 78 oralov gozda, 30 oralov sadonosnikov in 22 oralov zelo redovitih njiv, na kfrterih se i aha j - Hfd?j todi deželna tržnica. Veliko gosposko poslopje, 2 veliki H postranski poslopji, obokani hlevi, kovatn.ca, kuzolce itd. v^e v dobrem stanjn. — OpravIjeua, dobro vpeljana gostilna, opravljene tnjske sobe, H zelo dobičkonosen brod Čez Savo; bogat liv in mrtev inventar, polje-delaki stroji, krme io žita je zadosti. Vknjižena je le hranilnica za 34 000 K. — Cena 80000 K. —   Po bližje poizvedbe se je obrniti na ■
G.  FRANCETA RUMPRETH v  Krškem. I
ZELEZNATO VlNO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli #
v Cjabljsiii
c. in kr dvorni zalagatelj in papežev zalagatell
izvrstno učinkujoče, ima v sebi telOZOV preparat, kateri lahno p reb a vijanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim
in tudi nervoznim osebam« bledičnlm In slabotnim otrokom.
Ena pollitrska stekl. K 2'—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6*60 franko zaboj in poštnina.
MT JfaroStla so točno ii-vrio proti povzetja.
Dr. KopNoa
zdravstveni svetnik in mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevajočim in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom ieleznato Vino lekarnarja Piccolija v Ljnblianl.
Dr. S. Sterter
Dr. L. Ffirber
c. kr. okrajni zdravnik v Ljubljani, je v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal te lesnato vino lekarnarja Piccolija v Ljubljani.
štabni zdravnik v Gorici . zapisoval je osebam, ki ki so že delj časa bile nervozne, tele zna to Vino lekarnarja^ rtfOOlt|a T Ljubljani in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
H" P ISOIOOV Pra^111 zdravnik v Lju-III a I - UCIstSl bljani, dosegel je z ielez-
nattm vinom lekarnarja Piccolija v LJubljani izvrstne uspehe. 1145—»1
Dl DefnmtttcSteu^^
Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z
uspehom ielsznetega vina lek. Piccolija
v Ljubljani zelo zadovoljen.
ipanariat, vojaščina prost, tali pri-■Orao alnibe v mestu ali na dež tli.
Ponudbe nai se blagovolijo poslati pod lfPa O" na nprav skega Naroda".
„ S loven 49—*
BlMalne, *\
proti požara in vlomn, flFoi" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bećko akladište blagalna, delničarsko društvo, Zagreb. Ilica 22. 8id4-S9 (amammaammmmmemmmmamammaj^
Pristen
kraški teran
se toči
388 Ž 8
na Dunaju XVII..
Bergsteiggasse 22
restavracija „zurStadt Pariš".
Gostom ]e no razpolago »Slov. Narod".
Za obilni obisk se priporoča
Josip Stohrbacher,
Sprejme se
učenec
-xa krojaški obrt -—-
Anion Jalen, krojač na Zaloški eeati št 10 ▼ LjnblJanL « mifi-\
Zmotna
66- t
prodoJalka m
konfekcijo
_se takoj sprelme! 55?
Anton Schuster, Ljubljana
Kasarna
MERKUR
vsako sredo, soboto io nedeljo
vso noč odprta.
Viktor Izlakar.
Razglas.
Županstvo na Vrhniki razpisuje službo
občinskega tajnika
z letno plačo 1500 K. Slnžbo bode nastopiti najkasneje 30- januarja 1908.
Slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi popolnoma zmoti prosile'; naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
do 10. januarja 1908
podpisanemu Žnpanstvn. 91—i Vrhnika, 1. januarja 1908
Gabriel Viktor Jelovšek
župan.
o~bčrxet zavarovalnica
Assicurnzioni Generali u Trsta
ustanovljena leta 183L
Jamstveni zakladi znašajo   nad  300 milijonov kron
♦5i is Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje
	meseca decembra 1907	od L januarja 1907
Vložilo se je ponudb ....	1753	18845
	K 13,216.01212	E 154,968.405-28
Izgotovljenih polic je bilo .   . .	1561	18167
sa zavarovano vsoto.....	K 11,412.626-24	K 135 170.702-65
Naznaucne Škode znašajo .   . .	K     817.265 20 !	K 9,420.342*62
ADOLF RIBHIKAR
je prevzel v ljublj a ni
vodstvo bolnice za živino
kler ordinira ob deMklh od 9. n. dopoldne.
69—1
Podružnica u Splletu.
•>!. 0l«
„Ljubljanska kreditno Ma«Ljubljani" po«v»
ii n
99
%\~ t
2.ooo.ooo.     Stritarjevo ulico 6t,
na kroditeo arotto a kron 18'— žireToetci^e 2. Ja.rL-u.a*xja>. c
n •rackaregnlaclja Donavo a   9   I0a— n       2. n
■TOifcO    a    n    >'M n n v9 " **
Vao M proaaoao skopal eamo 32 krcn. Obrestuje vlOflO na knjltlv^ in na lakoći raom od dne vloge do dne vzdiga po 4M<0|o, vlogo nSi telcodl    »6vlxx proti trldLeaetčLne^ni odpovedi  P': *°|««
Iadajaial| la odgovorni tuedaik: Basto Paitoilemlak.
Lastnina in uik .Narodna taskame"
46