f. b. h.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ust
asa polittico, gpospoctarslvo to prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto !SI.
D u n a j, 23. majnika 1923.
v
St. 21.
Par majniških misli.
Pred par dnevi sem videl v .Jnteressantes Blatt“ dve sliki, ki sta predstavljale preganjanje irskih voditeljev, narod, katerega mi dobro poznamo, kjer je njegova usoda — naša usoda — samo da iščejo svoje pravice pri Angležih in mi pri Nemcih. Pri teh dveh slikah sem se spomnil majnika 1919, torej štiriletnice preganjanja naših voditeljev in našega ljudstva iz domače rodne zemlje po podivjanih domačinih in nedomačinih. Hud je bil ta najlepši mesec in naše srce je krvavelo, namesto da bi se veselilo cvetoče spomladi. Je li po štirih letih že boljše? Nikakor! Razbijam? slovenskih shodov (Slovenji Plajberk, Šmarje ta v Rožu, Grebinj), napad na poslanca v Škoci-janu in v Kamenu na misijonarja. To so dejstva, ki se dogajajo v svobodni in urejeni državi. Pri takih razmerah si upa dr. Wutte trditi v svoji knjigi „Der Karntner Freiheits-kampf“, da se je storila samo ena krivica v vsem plebiscitnem in poplebiscitnem času Slovencem. Krivice same sicer g. dr. ne navaja, ker najbrže ni na jasnem, katero bi si izbral: napad na g. dekana Limpla ali škocijan-ski slučaj; o vseh ropih župnišč, cerkva in mnogo drugih slovenskih hiš g. doktor molči, ako se njemu zdijo take stvari malenkostne, so to pri nas največji zločini. Požar Miglarje-vih posestev 15./VIII. 1920 in 3./III. 1921. To so najbrže pravice, katere	sa’™'
Slovenci.
Perkovnikova knjiga ..Heimat in Not“ kot roman se ne more kritizirati, ker nrinaša roman vedno subjektivne doživljaje resničnih in izmišljenih junakov. Drugi knjigi pa bi vsak lajik lahko odrekel zgodovinsko vrednost, s katero se pisatelj ponaša. Zgodovinska knjiga mora vendar biti nepristranska in ne v službi in duhu ene stranke pisana, kot je to storil dr. Wutte, ki poveličuje v svoji knjigi samo
PODLISTEK
„ŠentjurjevciM.
Za koroško deoo v okolici Baškega jezera je dan pred sv. Jurijem kaj vesel. Korošci praznujejo sv. Jurija en dan prej kot Kranjci: zaraditega pravi ljudstvo, da rabi sv. Jurij en dan čez „hure“, t. j. gore Karavanke. V vzhodnem delu Koroške pa rabi sv. Jurij z južne strani Drave na desno en dan.
Dva do tri tedne poprej že močijo fantje, ki so namenjeni, da gredo sv. Jurija Jahat", rogove, na katerih se vadijo trobiti. Marsikateri vaščan se huduje nad tem tuljenjem; a kaj to mladini mar!
Ob mraku se zberejo fantje pred cerkvijo Ji kapelico. Vsak ima pri sebi zvonček različne velikosti, dva nosita, menjaje se, „ceno‘\ določeno število fantov z rogovi oboroženi tvorijo trobentače, eden pa mora „naprej moliti". Ko odzvoni angelsko češčenje, zmolijo vero pred cerkvijo oziroma kapelico in med Potjo sv. rožah venec. Po molitvi zatrobijo, da se pripravijo gospodinje na bližajoče se .»šentjurjevce". Nato začnejo pri bližnji hiši. Trobentači stopijo v krog in zatrobijo enoglasno jako enostavno melodijo: Tu — tu — tutututu — tututututu — tututututu — tu —
Volkswehr, Heimwehrkompagnije in Heimat-dienst. Ta knjiga bi se prav lahko štela kot nekak slavospev na nemško agitacijo, nikakor pa to ni in ne more biti zgodovinska knjiga. V vsem se kaže, da je dr. Wutte poučen o razmerah slovenskega dela Koroške samo iz nemškonacijonalnega stališča, kot zgodovinopisec bi moral vendar poznati razmere vsestransko. Sploh pa še danes o celi plebiscitni zadevi ni mogoče pisati zgodovinske razprave, ker stojimo celi stvari še preblizu in se na obeh straneh sodi popolnoma v duhu zainteresirane stranke. Občega zgodovinskega pomena si najbrže ta knjiga ne bode pridobila, ker bodo tudi nepristranski zgodovinarji znali to stvar primerno ceniti in upoštevati. Mi pa seveda tudi zanaprej še ne moremo odnehati od naših zahtev čeprav „Sudmarka“ v aprilski številki trdi, da smo koroški Slovenci že več dosegli, kot smo sploh zahtevali in da ta naklonjenost deželne vlade vzbuja nevoljo pri ..heimattreu Bevòlkerung". V šolski zadevi, poroča „Sudmarka“, se godi Slovencem naravnost izborno; deželna vlada na vsako zahtevo Slovencev otvori.slovensko šolo, in da imamo 87 dvojezičnih šol. ki izvrstno vršijo svojo nalogo (v ponemčevanju seveda). Kako je s šolsko zadevò, udih' Pajboije ve povedati naše šolsko društvo, ki zaman nosi prošnje in podpise starišev na deželno vlado. Najnovej-ša komedija, ljudsko štetje, pa je izpeljana tako, da se že pošteni Nemci čudijo, kako se je moglo našteti v popolnoma slovenskih krajih toliko Nemcev. Seveda, ker so komisarji grozili z izgonom v Jugoslavijo. Ako se v občini severno od Drave, kjer prebiva 96°/ Slovencev in 4%. rojenih Nemcev, naštelo 83V"/, Nemcev in 16)4%. Slovencev, je vefidar to goljufija, ki je evidentna na prvi pogled. Pri štetju 1. 1910 je imela dotična občina 24,7% Nemcev — seveda sama imitacija. Kot piše dr. Wutte v svoji knjigi na strani 117 pod
tutù. Nekatere vasi imajo1 malo drugačno melodijo. Po končanem „koncertu“ zacinglajo ostali fantje — netrobentači z zvonci. Začnejo se voščila, katera izgovarja eden izmed trobentačev. Medtem ko vošči, drga z rogom v obliki križa po sprednjih vežnih vratih in govori sledeče vrstice :
Sveti š‘nt Juri potrka na duri, prišel je prazen, dajte nam kaj zanj.
Ima ‘no hlačo rumeno, drugo zeleno, je šele prišel v deželo, ga je že vse veselo.
Ptičice v grmovju, kukovca v bukovju, rumene rožice lepo cveto. se svetega Jurija veselo.
Mamca, mamca,
prižgite luč.
dajte na kaščico ključ!
Fantje !
Ostali odgovorijo na ta pozor: Juhe. juhe! Nato nadaljuje z voščili: Bog obvari vašega očeta, mamo, Lojzja, Pavlo itd., Bog obvari
črto je na Koroškem še 66.000 Slovencev, ker jih je na Mežiško dolino odpadlo 15.000 in na Kanalsko 1500. Po zadnjem ljudskem štetju najbrže dr. Wutte sam ne bode na jasnem, je li on napačno računal ali števni komisarji napačno šteli. Sicer pa ljudsko štetje na položaju samem ne spremeni ničesar in če se je povsod štelo kot pri nas na Koroškem, še vlada lahko desetkrat uvede štetje in še ednajstič ne bo na jasnem, kake elemente ima v svoji državi, ker komisarji niso več pokorni državi, ki jih plačuje, ampak samo lieimatdienstu, ki jih za razne slavne čine odlikuje.
Mi in državna oblast.
„Oblast je tisti razum, ki vodi družbo, oblast je duša družbe.1'
Krek, „Socializem“.
V družini -r- to je najmanjši človeški družbi — je izročena skrb za telesni in duševni napredek otrok starišem. Oni imajo oblast nad svojimi otroci, skrbijo za potrebno izobrazbo in dobro vzgojo ter jim dajo tako prvo podlago, da postanejo, ko dorastejo — vrli in koristni člani človeške družbe. Kakor starisi v rodbini, ima dolžnost tudi vlada — izvršiteljca oblasti v državi — skrbeti za dobrobit svojih državljanov in pospeševati njih kulturni in gospodarski razvoj. Le o taki vladi, ki pravilno razumeva in upošteva svoje podanike, njihove posebnosti in kulturne potrebe, moremo reči, da deluje za blagor ljudstva in v korist državi. Stara Avstro-Ogerska in njene vlade bi morale biti glasno svarilo, kako se ljudstvo ne sme vladati.
Toda poglejmo, kako je pri nas na Koroškem? Čeravno nas je vrgla nesrečna svetovna vojna v največjo bedo in trpljenje, da smo postali takorekoč svetovni berači in vkljub temu, da leži koroški plebiscit že 2%
vaše krave, konje, ovce, kure, da bi prav pridno nesle in veliko jajc v „ceno“ prinesle. Miši pa podgane naj pa zlodej vzame!
Nato sprejmejo navadno od gospodinje zaslužena darila: laica in zaseko pred vojsko, med vojsko tudi denar ali sadje. Po vojski navadno ne dobivajo več denarja, ampak samo jajca in zaseko.
Čez noč shrani najvplivnejši fant nabrano robo in drugi dan potem jo razdeli med fante. Tisti, ki je molil „naprej“, dobi največ, potem trobentači, nazadnje ostali.
Rogovi pa gredo spet počivat za leto dni v podstrešje.
Zvonovi.
(Deklamacija ob priliki blagoslavljanja zvonov v Gorenčah.)
Imeli smo zvonove, so bili fari v kras, vzela jih je vojna, so zapustili nas.
Smo dolgo žalovali, še zdaj nam je bridko, če spomnimo zvonov se, nazaj jih več ne bo.
Vsa žalost ne prikliče predragih nam z grobov, ki so na vojski padli — ne vrne nam zvonov. Če v ustih ni jezika, če v cerkvi or"""’ ni, prav to je, če v zvoniku zvonov ubranih ni.
leti za nami, se Slovencem sovražni vladni sistem na Koroškem še ni prav nič izpremenil. Najbolj značilno za duh. ki veje še danes s strani koroških oblasti, je, da vse naše opravičene zahteve odklanjajo m nam zopet in zopet očitajo, da smo »veleizdajalci11, ..iredentisti", nasprotniki Nemcev, kar pomeni pri njih isto kot nasprotniki države. Ne vzeli bi ta oči- . tanja tako resno — saj smo jih vajeni že iz stare Avstrije, ko se je nas ^—''"ialo kot „Srbe“, »politiseli verdàchtig" itd. — Toda, segajo pregloboko v naše gospodarsko in so-cijalno življenje, da bi smeli o njih molčati. Sovražnost in maščevalnost, ki se goji proti slovenskemu življu na Koroškem tako sistematično, ima predvsem namen, iztrebiti iz dežele vso slovensko inteligenco in prisiliti za- ! vedne Slovence k izseljevanju. Ali mar ni do- ! volj značilno za koroški vladni režim, da ve- ; liko število slovenskih železničarjev, nastav- | Ijencev in oni slovenski učitelji, ki so ostali j po plebiscitu na Koroškem, še do danes niso : bili sprejeti v službo? Ali se naj potem čudimo, I da se spričo takih razmer polašča Slovencev j malodušnost? To so staroavstrijske metode, ! ki so se ohranile še iz dni avstrijskega obsalu-tizma (samovladama) in nemškega imperializma (nadvlade) in proti katerim se sami ne moremo uspešno boriti.
Avstrija se nahaja danes v zelo neugodnem gospodarskem položaju. To čutimo vsi. Morala je k zmagovalcem po kredite in zato dovoliti, da je prevzel kontrolo nad državnim gospodarstvom od Zveze narodov odnoslani guverner dr. Zimmerman, ki ima zelo obsežna pooblastila. Baš zato tako postopanje z narodnostnimi manjšinami, ki stojijo pod zaščito Zveze narodov, ne more biti koristno za ugled države niti zadovoljiti nas. Še manj pametno se nam zdi, da v tem času, ko živi Avstrija od antantnih kreditov, demonstrirajo avstrijski deželni zbori, njim na čelu seve Koroški, radi zasedbe rurskega ozemlja proti Francozom, ki so vendar soudeleženi pri sanaciji, torej upniki Avstrije. Da taka početja ne morejo ugodno uplivati na nadaljni potek ureditve državnega gospodarstva, jc samoobsebi u-mevno.
Avtrijskim Nemcem samim je za sedanjo Avstrijo toliko kot za lanski sneg. To mi dobro vemo. Sedanji vizekander, vsenemec dr. Frank, je vendar eden iizmed najbolj merodajnih oseb avstrijske vlade. In ta. dr. Frank je govoril 6. t m. v Gradcu o sanacijskem programu in nacijonalni politiki. Zagovarjal je koalicijo med kršč. socijalci in vsenemci, češ, da se je dobro obnesla in da imasta obe stranki kljub različnim državnim programom _
vsenemci hočejo „Ansch!uss“, dočim kršč. soc. „staro, veliko Avstrijo" — mnogo skupnih interesov. „Tako ali tako," deial je govornik, ,.ali priklopitev k Nemčiji ali stara Avstrija. Tudi za priklopitev je predpogoj, da postane Nemška Avstrija sama življenja zmožna."
Nevihte zvon razganja, nam kaže dneva čas, mrliče objokuje in v cerkev kliče nas.
K molitvi zvon nas vabi, na delo nas budi, in glasno opominja, kak hitro čas hiti.
Zvonovi spet zvonili nam bodo iz višin, veselje ino žalost znanili nam iz lin.
V	stolpu visokem visi, kvišku srca nam kliče, za višje si vstvarjen reči, kvišku srce,
o zemb'”’!
V	prah se povrne telo, duša bo večno živela, strašni trpela obup ali blaženi vživala raj.
To je imenitni opomin, ki resno doni nam
z zvonika:
To je potrebno nad vse: dušo reši, kristjan!
♦
Dan vesel praznujemo, zvon se blagosl?”';''
- pri fari in podružnici
slovesnost se omr"" '.
Bog živi vse dobrot"m ~ jih čuvaj, blagoslovi, po smrti nai hm kličejo nebeški mir zvonovi!
Tako govori zastopnik avstrijske zvezne vlade. S tem je pa tudi zasno povedal, da se niti eni niti drugi z sedanjo Avstrijo ne zadovoljijo, marveč da stremijo za tem, da bi bili prestavljeni državni mejniki v srednji Evropi. To pa seve ni nobena „iredenta“, marveč, samo vsenemški interesi.
Ljudje, ki nam očitajo „veleizdejo“, »iredento" itd., so torej sami največji veleizdajalci in iredentisti, ki ne poznajo avstrijskega patriotizma marveč samo nemškega. Zato pa tudi odlončo odklanjamo, da bi nam taki ljudje usiljevali imperialistični vsenemški patriotizem, ki se ogreva za Berlin in Ludendorfa in ki je zakrivil svetovno vojno. Mi ostanemo kar smo bili: Narodnozavedni koroški Slovenci. Naše stališče do oblasti bomo pa uravnali po tem, kakor bodo postopale one nasproti nam. ,.Z a vse enaka pravica!" To je geslo, ki se ga bomo držali tudi v bodoče in naj si bo potem ,,vs en črnskim iredentistom" prav ali ne.
Agrarna politika in zadružništvo.
(Konec).
Začasno in najbrže tudi v bodoče, zadobi-vajo v kmetijstvu mali in srednji kmeti vedno večjo vrednost; da bo pa mogel mali kmet z velikim uspešno tekmovati, mora tudi primerno napredovati #in se razvijati. To bo pa samo mogoče potom zadrug. Ali ne samo z ozirom na uporabo in prodajo kmetijskih pridelkov, ampak tudi z ozirom na njihovo produkcijo (proizvajanje poljskih pridelkov). Res ia. da v kmetijstvu veliki obrati razmeroma več producirajo kakor mali, to pa radi t"'-" ker razpolagajo navadno z boljšo zemlio. In ker radi velikosti površin rabijo lahko rentabelno veliko več strojev. Toraj mora tudi mali zemljan rabiti iste stroje kakor veliki, ako K,vX'' se kosati z njim. Seveda ne sam zase, ker bi se ne izplačalo, ampak v formi strojnih zadrug. Kateri stroji bi bili primerni, mislim, ni treba naštevati; to bi morale potem zad"1..- cqme do-
ločiti.
Kakor stroji, tako zadobiva elektrika vedno večji pomen v gospodarstvu. Kljub draginji in velikih investicijskih stroški’' ^ ustanavljajo v eni občini za drugi električup zadruge. Ta vrsta zadrug pa po navadi ni v stanju kriti vse stroške iz lastnih delnic, zato so navezane na kredit. Banke zahtevajo danes do 25% obresti, kar je v kmetijstvu stvar nemo-gočnosti, ker kmet rabi dolgotrajen kredit in z nizkimi obresti. In zopet pridemo do spoznanja, kako važne in potrebne so kreditne zadruge, toraj posojilnice in hranilnice po Raif-feisenu. Ali ne samo : ampak v celem zadružnem življenju bomo naleteli na notrebo kreditnih zadrug, ki so predpogoj za vse drugo, takorekoč mati vseh drugih. Najugodnejša je seveda združitev vseh vrst v eno zvezo zadrug. kjer so vse obstoječe zadruge v medse-bojni zvezi.
Brezdvomno je, da se agrarna refp^ma, o kateri se danes toliko govori.	slej na
en način izvede. Akoravno od vladne strani ni dosti pričakovati, bodo vendar veleposestniki v današnjih teških razmerah prisilii°"; "'-odati prostovoljno dele svoje zemlje. priliVa bo tedaj za kmeta ugodna. Kdo pa naj preskrbi nakup? Posamezniku gotovo ne bo mogoče, ker bo denarno preslab, pač pa se bo dolo to doseči potom zadrug, ki bi imele v tem slučaju iz nacijonalnega stališča dvojno vrednost. Razume se. da spada k celemu zadružnemu gibanju malo čuta za splošnost in pri nas tudi malo nacijonalnega čuta, ker zadruge temeljijo na medsebojni pomoči, in iz tega razloga je treba v prid splošnosti dostikrat čisto egoistične težnje postaviti v ozadje. Podi tega je potrebno, da kmeti tudi v slučaju, da plačajo drugi denarni zavodi mogoče pol procenta višje obresti, naložijo svoje prihranke vendar v posojilnice, ker prebitek posojilnice ne gre kakor pri banki v privatne žepe, ampak ostane v zadrugi in le ta ga uporabi koristno za kmeta. Seveda posojilnica ne bo smela vsega denarja porabiti, ampak primerno svoto si pri-| držati v gotovini, da ga more svojim upnikom po zahtevi dati na razpolago. Ostali kapital se
potem lahko vloži v zadružne mline, opekarne, apnene peči in druga slična podjetja.
Te vrste posojilnic in hranilnic se lahko razvijejo tako daleč, da prevzamejo vse računske posle za kmeta. Ako se namreč ustanovi v vsaki občini ali vasi takšna posojilnica; kakor nekaka vaška banka in zadružno skladišče, ki ne plača kmetu za poljske pridelke gotovino, ampak šek, glaseč se na vaško banko. Lastnik šeka denar v dotični posojilnici lahko v gotovini takoj dvigne ali pa si ga da vračuniti v svoj tekoči račun. Kadar se denar rabi, se lahko toliko dvigne in ostanek nese vsaki dan obresti. Če stopi hranilnica z gotovimi trgovci v zvezo, ali ako so priključene hranilnici konsumne zadruge, se isto lahko izvede narobe, da v trgovini namreč ni treba oTačati v gotovini, ampak na konto tekočega računa pri posojilnici. Takšen brezdenarni promet ima velike ugodnosti.
Nič manj važne in potrebne kakor kreditne zadruge so zadruge za1 nakup kmetijskih potrebščin (umetni gnoj, krma, semenje itd.) in zadruge za prodajo kmetijskih pridelkov (žito, živina, mleko itd.). Koristne so za producenta kakor tudi za konzumenta, ker izključujejo škodljivo medkupčijo, ki za producenta cene potiska navzdol in za konzumenta pa navzgor. Nadalje se tudi kvalitativno boljše blago lahko doseže, ker zadruge lahko izvedejo kvalitativno preiskavo blaga. Posebno priporočati bi pa bilo še zadruge za potžlahtnjevanje živine, ki bi naj odgovarjale našim sedanjim razmeram. Gotovo je že vsak kmet občutil, da se mlekarstvo danes posebno dobro obnese. Toraj si bo treba nabaviti krav — dobrih molznic. Sploh pa vse tako kaže, da bo treba vedno večjo pažnjo posvetiti mlekarstvii in sploh živinoreji, ker ti izvodi se ne uvažajo tako lahko kakor n. pr. žito, in bodo radi manjše konkurence od zunaj obdržali tudi višje cene. Najvažnejše pa je v kmetijstvu, da se kmet zna prilagoditi razmeram, ki se vedno menjajo, preračuna povsod rentabiliteto in da se po tem tudi ravna-
Prepričan sem, da bomo v tem oziru hitro napredovali čim bo kmet spozftal pomen in vrednost zadružništva in uvidel načelo „V skupnosti je moč".
Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagaH
83 POLITIČNI PREGLED 0
Avstrija.
Zunanje avstrijsko posojilo še ni končano. Pričakovati je, da se bodo udeležile posojila tudi Združene države. Vabilo za podpisovanje avstr, posojila bo v kratkem izdano, podpisovanje samo se bo začelo s 1. junijem in trajalo do konca julija. Znesek posojila bi moral doseči 12,000.000 dolarjev, ki se bodo obrestovali po 7% procentov.
Zvezni kancler dr. Seipel namerava koncem junija potovati v Varšavo. To 'Potovanje se ne vrši iz političnih razlogov, temveč hoče Avstrija s tem dokumentirati prijateljske od-nošaje do Poljske.
Lozanska konferenca.
Nasprotje med Francijo in Turčijo se po-ostruje. Ob zadnjih pogajanjih v Lozani je šlo v bivstvu za poravnavo spora med Anglijo in Turčijo, sedanja konferenca pa se osredoto-čuje okoli spornih vprašanj, ki so se ""■javila med Turčijo in Francijo. Očividno pod vplivom Francije se zdaj Grčija brani plačati Turčiji vojno odškodnino. V glavnem je Fran-cjia nejevoljna zaradi velikih koncesij, ki jih je dobila v Mali Aziji amerikanska družba Chester, ker se s tem nanese škoda francoskim družbam, katere so si bile dej teh koncesij zasigurane že pred vojsko. Turčija pa se ne mara ozirati na francosko stališče, ker računa s tem, da je Francija zaposlena v Porurju, ne uživa podpore Anglije in se nahaja v težavnem finančnem položaju. Turki menijo tudi. da morejo vsako francosko akcijo uničiti s tem, da zanetijo upor v Siriji.
Ruski delegati so zapustili Lozano, mrtvega Vorovskega pa so odpeljali v Berlin In odtod v Moskvo. — Angleška zbornica je odgo-dena do 28. maja. Opozicija je zahtevala od vlade izjavo, da med parlamentarnimi počit-
nicami ne ukine zvez z Rusijo. Finančni minister Bakiwin je odgovoril na to zahtevo, da se vlada ne more vezati, da ne bo nič ukrenila, ker parlament ne zboruje, če bi postalo iz -držanja druge strani očitno, da je sporazum nemogoč. Državni podtajnik za zunanie zadeve Mac Neli pa je izjavil, da bo prleški za-stopiik takoj zapustil Moskvo, če sovjetska vlada ne ugodi zahtevam angleški'' ultimata in če Krasin kljub podaljšanju roka za odgovor ne bi stopil v stike s svojo vlado.
Zbližanje Bulgarije z Jugoslavijo.
V soboto se v Sofiji sestane konferenca jugoslovanskih in bolgarskih strokovnjakov, ki bo nadaljevala pogajanja, započeta v Nišu. Na dnevnem redu konference so sledeča glavna vprašanja: 1. Izplačilo rekvizicijskih priznanje, katere so dajali Bolgari za časa okupacije SHS državljanom za odvzeto blago. 2. Vprašanje restitucije odnešenih predmetov. Za te predmete se zahteva odškodnina v denarju. 3. Ukinjenje sekvestrov bolgarskih posestev na SHS. ozemlju. 4. Sklenitev sanitarne konvencije za vzajemno pobijanje epidemičnih bolezni. Konferenca bi se bila morala sestati že poprej, ker <ir> bolgarski strokovniaki bili zaposleni z istimi vprašanji na slični konferenci v Bukarešti, je bila sofiiska konferenca odgo-dena. Brez dvoma je, da bo tudi ta konferenca, kakor niška, mnogo doprinesla do končnega popolnega zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. V zadnjem času se opaža, da je tudi v Beogradu polagoma začela izginjati prejšnja nezaupljivost napram Bolgarom. Zelo velik vtis jè napravila na beograjsko politično javnost energična bolgarska odredba o pobijanju akcij makedonstvujuščih. Beograjsko časopisje naglaša, da je zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo vedno delala oviro bolgarska zahteva o neodvisni ali bolgarski Makedoniji, kakor hitro pa odpade ta zahteva, pade vse, kar nas je delilo, in ta zahteva pada danes po zaslugi Stambolijskega dan za dnem bolj. Vrata sporazuma med Bolgari in nami se vedno bolj odpirajo in ni izključeno, da bomo v doglednem času doživeli še ono, kar si vsak resničen Jugosloven najbolj želi — ponolno, tudi politično združenje Bolgarije z Jugoslavijo. Politika Stambolijskega je sistematično namerjena proti temu končnemu izhodišču.
Čehoslovaška.
Te dni je umrla v Pragi soproga predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Bila je velika žena in svojemu velikemu soprogu povsem enakovredna. Od leta 1905 pa do smrti je bila organizirana v čehoslovaški soc.-dem. stranki. Podpirala je predvsem soc. zadružništvo. Znana je tudi kot pisateljica in to ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki.
Pretekli teden je prišel na povratku iz Poljske v Prago francoski maršal Foeh, ki je bil na najslovesnejši način sprejet. Maršal Foch potuje k svojim zaveznikom, da bi ustvaril tesne vezi in ukrepi! prijateljstvo med Francijo, Poljsko, in Češko. Z istim namenom je potoval general Le Ronde v Bukarešto in Beograd.
Fašizem poka. Fašizem preživlja težke čase. Mussolini prihaja polagoma do prepričanja, da se z nasiljem pač pride do moči, da se pa ž njim ne more dalje_.časa vladati. Pod fašistovsko nasilno vlado je nastala silna korupcija. Posamezni vplivni fašisti preskrbujejo z državnimi službami cele svoje družine. Bratje, sestre, očetje in drugi sorodniki fašistov zasedajo najvplivnejša mesta v državni upravi. V provinci Umbriji je pobiral fašistovski voditelj po časopisih darove za svoj avtomobil. Ker je nasilje tako, da se ne sme nihče ganiti, delajo fašisti-voditelji, kar hočejo. Merodajni fašisti so se začeli med seboj preganjati, kajti vsak hoče kar najboljše korito m eden ]e drugemu napoti. Iz vseh krajev prih?™m tožbe o strašnih korupcijah, ki jih uganiaio fašisti. Naravnost porazno vpliva na fašiste to, da njihovih listov nihče ne čita. Eden glavnih fašistovskih listov „Impero“, ki uresničuje s hitrimi koraki laško svetovno m^nodarstvo, ima samo 1000 naročnikov. „Paese'' je imel kot malomeščanski list 70.000 naročnikov; ko je prišel v roke fašistov, je padlo'število naročnikov na 5000. Turinška „Štampa“ piše:
Fašizem potrebuje inteligence, ne pušk. Toda kdor je prišel s puškami do vlade, ne more vladati inteligenco. Danes ima Mussolini neprijetno nalogo, otresti se ljudi, ki so ga spravili na vlado. In če se mu to tudi posreči, vendar se mu bo le težko posrečilo dobiti iz nefa-šistovskih meščansikih vrst sposobne ljudi. Dejstvo je. da skuša Mussolini privabiti sposobne sodelovalce. brez katerih se bo fašizem podrl tako hitro, kakor je nastal.
Rusija.
V zadnjem času se je ruska vojna mornarica v Baltiškem morju znatno pojačala. Ker je Trockij z energičnimi ukrepi zboljšal položaj nteligence v mornarici, je sedaj njen sestav izborno kompletiran. Nato je vojni komisar odredil dalekosežno popravo onih ladij, ki so bile v vojni pokvarjene. Sedaj ima vojna mornarica dva dreadnouta: „Marat“ in ,Pariška komuna*1 (prej .Petro-Pavlovsk*1 In „Sevasto-pol“) po 26 tisoč ton in 12 težkih topov. Poleg tega ima Rusija še poldreadnout „RepubIika“ s 18.600 tonami in križarko „Riurik“ s 16.900 tonami. Vse te ladje vozijo z veliko brzino (18 do 23.). Končno je treba omeniti še številne torpedovke, pod vojne ladje itd. Vn^a sila sovjetske Rusije na morju je tem bolj značilna, ker imajo njeni sosedi (Poljska.Estomia, Finska in Litva) skupno samo 11.600 ton, dočim ima Rusija 146 tisoč takozvane aktivne vojne mornarice brez rezerve.
@ MI IN ONI

Mesečnik „Sudniark“ .piše v 4. številki t. 1. pod naslovom „Iz ogrožene zemlje" k zahtevam koroških Slovencev : „Ko je bil naš zvezni kancler v Beogradu, je po poročilu slovenskih listov zahteval zun. minister dr. Ninčič, da se moraip dati koroškim Slovencem vse garancije za kulturni, gospodarski in politični razvoj v smislu določb st.-germainskega miru. Vsak, ki pozna razmere v jezikovno mešanem ozemlju, zmaje ob tej zahtevi z glavo, kajti Slovenci zahtevajo tukaj to, kar imajo že davno!" Ali pisatelj piše vedomo neresnico, ali pa ne ve, kaj določuje 68. člen št.germainskega miru? Ta člen pravi, da mora avstrijska vlada v onih krajih, kjer govori precejšen del prebivalstva, ki ima avstrijsko državljanstvo, kak drug jezik kakor r.— 1-: ustanoviti šole, kjer se podučuje v dotičnem jeziku, na slovenskem Koroškem torej slovenske šole. in kje imamo Slovenci na Koroškem kako slovensko šolo? Pa si upa pisatelj tega članka še trditi, da se vsaki občini, ki prosi deželno vlado za vpostavitev slovenske šole. to nemudoma in brez vsake ovire dovoli! Smo dovolj laži navajeni, ampak tako debelih še ne. Nadalje piše, da prihajajo slov. kniir^ neovirano iz Ljubljane in Maribora na Koroško. V resnici razmečejo še molitvenike in katekizme v obmejnih postajah po tleh! „Koroški Slovenec" da prinaša v vsaki številki poročila o krasno uspelih prireditvah. Če je pisatelj znal ta poročila prečitati, naj bi prebral še ona, v katerih poroča o nasilju Orgeša! Pisatelj ve tudi povedati, da smejo slovenska pevska društva zapeti ob grobu slovensko žalo-stinko. Ali bi nam še to radi prepovedali? Saj vemo, kam merite! Radi bi zaplesali na grobu zadnjega Slovenca v Korotanu! Pa boste še malo počakali, da bo Drava nazaj tekla. Isti list piše, kje bi bili danes že navali Čehov, Italjanov, Hrvatov- Ogrov itd., če bi ne bilo Sudmarke? In vedno je treba stati na straži, kajti na Dunaju se hočejo vedno' bolj in bolj šopiriti Čehi. Kako mogočno se je po razadu razmahnilo češko šolstvo na Dunaju! Do leta 1918 sta bili na Dunaju samo dve češki šoli društva „Komensky“ (16 razredov), zdaj na obstoja na Dunaju 14 javnih ljudskih šol s 104 razredi, privatnih šol je ljudskih 7, meščanska šola, dekliška obrtna šola, trgovska šola, realna gmnazija s 453 učenci in opleg tega še osem takozvanih jezikovnih šol na Nižje-avstrijskem. Število učencev v teh šolah znaša okoli 7300. — Dohodki „Sudmarke 1. 1922 so znašali 114,282.743 K.
Deželna vlada, -''zor! Pod tem naslovom opozarjajo velenemške „štimoe“ od 6./V. deželno vlado, da ima g. učitelj Herzele dopust
in da se nahaja v Rožu. Kako strašanska nevarnost! Ta človek hoče zbuditi slovenska društva! To je njih glavni očitek. Šol nam ne dajo, naše prireditve razbijajo, poslance ogrožajo — zdaj nam že niti obstoja kakega društva ne privoščijo več, kaj še, da bi mu dopustili svobodno delovanie. Pa si še upajo trditi v raznih brošuricah „Sudmarke“, da so nam dali več, kot sploh zahtevamo!
GIšovo. Malokdaj se oglasimo. Životarimo kakor nam bolje kaže. Sicer se imamo še kaj dobro poleg neljubih nasprotnikov našega naroda. V zaslepljenosti sovražijo ti ljudje vse kar je slovenskega duha in srca. Poleg tega nas še znani tukajšni nemčurji na nesramen način napadajo in obrekujejo v „Kor. Domovini". Radi nasmukane štolnie in Tonijevih klobas, naj se ne razburjajo preveč. Če drugega nimajo poročati in pisati, naj šp o tem molčijo. Povsod gledajo skozi velike nemčur-ske črne špeglje. skozi katere stokrat več vidijo kakor je res. Treba bo tudi tem ljudem zravnati kolesca v glavi in jim iztrebiti bruno z oči. Čim bolj bodo bruhali zoper nas, tem bolj se bodemo držali slovenskih načel! Mi se ne bojimo vaše fine kulture, ki se imenuje brutalnost. Slovenci smo od zibeli do groba, ne gane naša se zvestoba!"
Č. g. A, V. v Selah. Prav imate, pod našo častjo je, -odgovarjati na nizkotne napade „Kor. Dom.". Od tako podlega človeka, kakor je Ott.. se kaj boljšega itak ne more pričakovati. Da pa Jurijev humor pripisuje vam, na to ste lahko ponosni! Pozdrave!
Ì DOMAČE NOVICE Ì
Blato. Ljudsko štetje je naša občina poverila nekaterim občinskim odborniikom, ki so štetje izvršili točno in natančno, po resnici in pravici, brez vsakega nasilja. A okrajnemu glavarstvu to ni bilo po volji. Našteli so mu kajpakda premalo Nemcev, katerih pa je treba tukaj iskati z lučjo pri belem dnevu. Zato je zavrnilo ljudsko štetje, opravljeno po občini, in je imenovalo za nove števne komisarje tri tukajšnje učitelje: g. Messnerja, Porča in vpokojenega učitelja Pavliča. Ti trije so se torej razkropili po občini in šli iskat — Nemcev. No, našli so jih, ali kakšne in koliko? Čujte in strmite! V najzavednejši slovenski občini na Spodnjem Koroškem so našteli celih 238 Nemcev, to je ravno 17%, ker šteje občina okrog 1400 prebivalcev. Ali ni to smešno? V nemškutarski dobrolski občini so baje našteli, kakor je poročal „Kor. Slovenec", 5% Nemcev, pri nas pa 17% ! Ali kako? Pač so se nekateri nemči'r;‘ pregovoriti in zapisati se za Nemce, večjidel pa se je to zgodilo brez vednosti in izrečne volje strankine. Posebno učitelj Porč se je odlikoval v tem go-rostasnem štetju. Nad polovico prebivalcev trdoslovenskega Kamina, kjer niti ena oseba prida nemško ne zna, je zapisal za Nemce. Pri neki hiši, kd je popolnoma prazna, je naštel 12 ljudij. Pa ni čuda! Vsaj je v Dobu, ko je zapi-saval, bil pošteno pijan. Torej pijan števen komisar! Lepa reč. A še lepše pride: 123 občanov je bilo štemplanih za „deutsch-arisch", 115 pa za „deutsch-slo-venisch-arisch“, kar pa je seve toliko kot nemško, ker šteti bodo gotovo za Nemce. Od prvih, poslušajte, tnVo stoji črno na belem, jih 26 ne zna nemško, od drugih pa 44 ne; torej Nemci po jezikovni in narodni pripadnosti, ki pa nemško ne znajo. Kdo bi se ne smejal? Res prava učiteljska modrost! Pa so se še le mogočno bahali s svojim ..popravljanjem". ..Zares, hudobija se je sama sebi lagala." In to je ljudsko štetje! Komedija, ljudska goljufija, ljudska sleparija, pa ne ljudsko štetje! Okrajno glavarstvo velikovško, sram te bodi takih, celo pijanih števnih komisarjev! Pod ključ, v luknjo slišijo, ker so se pregrešili proti paragrafu. Vsaj pravi paragraf, da bo vsakdo, kdor pri ljudskem štetju napove neresnico, strogo kaznovan. Po uradni razlagi zakona o ljudskem štetju pa je razumeti pod .Jezikovno pripadnostjo" (Sprach-zugehòrigkeit) tisti jezik, katerega kdo najlažje govori in v katerem misli. Koliko pa jih od naštetih naših 238 ..Nemcev" misli nemško? Niti 20 ne. Potem takem so, kar se tiče narodne in jezikovne pripadnosti, tako števni
komisarji kakor tisti Slovenci, ki so se dali zapisati za Nemce, vedoma govorili neresnico, so se torej lagali. Da. lažniki ste! To vam lahko vsakdo v obraz zabrusi, ker vam more to tudi dokazati, in vaše ljudsko štetje nič ni drugega kot ena velika laž. Kenntnis der deutschen Sprache: nein, Sprach- und Volks-zugehòrigkeit pa:	deutsch, ali ni to očitna
laž in oslarija obenem? Ste pač lahko ponosni na tako ljudsko štetje, se pač lahko postavite žnjiin pred celim svetom, zlasti pa pred Društvom narodov!
Zgornji Grebinj. Zopet je prišel čas, ko smo se zbrali za božjo pot na Pustrico. Od vseh krajev so ^prihajali romarji. Najbolj pa so nas razveselili romarji iz Pliberka. Krasno petje Pliberških deklet je seglo marsikomu v srce. Kako globoko pretresejo te lepe slovenske pesmi človeka, ki že dolgo ni slišal slovenskega petja! Naj donijo slovenske pesmi v naših cerkvah, v naših hišah, v naših domovih! Naj ne zamrejo nikdar v našem ogroženem Korotanu.
Kazaze. Naš čisto slovenski kraj je dobil novo samonemško tablo:	Ort Eclling, Ge-
meinde Ebemdorf, Pol. Bez. Volkermarkt. Občinske razglase nam prečita neki kmet samo v nemškem jeziku. Niti desetina ljudi ga ne razume, najbrž pa tudi sam ne ve, kaj čita. Ako hoče občina, da bi jo spoštovali, naj nam pusti prbrati razglase v slovenskem jeziku, sicer se na njene prepise ne moremo ozirati, «ker jih ne razumemo. Slovenci bomo stali potem sploh izven vsake postave, ki bodo veljale samo za Ntmce, za katere se prečitajo. Najbrž gospoda misli, da je v Kazazah vse „tajč'\ da slovensko sploh nihče ne razume več, ker nam začenjajo razglašati samo „tajč“. Tudi se motite, če mislite, da bomo vsled nemških razglasov slovensko pozabili in vsled nemške table Kazazam Eclling pravili! Še dolgo ne! —Več Slovencev iz Kazaz.
Velikovec. Slov. poslanec Poljanec je na shodih in v dež. zboru opozarjal, kako napačna in pogubna za našega kmeta je avstrijska davčna metoda. Posebno na Koroškem se kažejo njene slabe posledice. Marsikateri posestnik že več let ni plačeval davkov; letina prejšnja leta ni bila slaba in kar je pridelal, je drago prodal. Imel je denarcev cele koše in pilo se je in zapravljalo, da je bilo groza. I o-raj tedaj, ko je kmet imel denar, ni bil primoran plačevati davkov in jih tudi ni, saj ga nihče ni tirjal. A zapihal je drugačen veter, po vrsti ste prišli dve slabi letini, kmetove potrebščine zmiraj dražje, dohodki zmlraj bolj pičli in zdaj so nastali hudi časi. Davčnih ukazov kar dežuje; vsaki dan prinese pošta nove plačilne naloge. Plačati je treba, a denarja ni. Hlevi so prazni, gozdovi so se spremenili v puste frate. Če hoče kmet nujno posojila, ga ne dobi, posojilnice ga nimajo, banke pa računajo oderuške obresti. Toraj položaj našega kmeta je postal neznosen. Oh, kako vse drugače so slikali nemški agitatorji pred glasovanjem Nemško Avstrijo. Kmet, so rekli, davki bodo majhni, plačevala lih bode industrija, vlada bode nastavila na žito in živino veliko carino in nadvse drago bodeš lahko prodajal svoje pridelke. A glej ga Smenta, ravno narobe je prišlo. Kaj pa nemškutar-ski agenti? Ali se morda sramujejo ali so se poskrili? Ne! Neumno in zlobno trosim vesti in laži, da so davke in velikanska plačila napravili črnjuhi in tisti Poljanec tam v Skoci-janu, ki je menda s samim ta hudim v zvezi. Četudi nemškutarija iz Velikovca in celega glavarstva dobro ve, da 2 poslanca	^
ne moreta ničesar, in da je g*. Poljanec govoril in glasoval proti hudim davčnim postavam, vendar obrekujejo naše poslance in širijo vesti, da so oni krivi. Ih ljudje? Nasedejo agitatorjem na lim kakor muhe. Zakaj? Ker nič ne čitajo, naši shodi, kjer bi se ljudem dalo pojasnilo, pa se razbijajo. Takšen ie tukaj nas boj. —
Gorje pri Zlil (Smrtna kosa.) Dne 9. aprila smo pokopali ruskega ujetnika Alekseja, ki je delal v tovarni na Žilici, in 14. pa Wiglnovo mater v Drevljah. Bila je do zadnjega zavedna Slovenka in je imela kot taka združene v sebi vse najboljše lastnosti. Počivajta sladko!
Sele. Pri nas je čebeloreja zelo razvita in selske čebelice so vsled svoje pridnosti na dobrem glasu. Imamo tu več starih izkušenih čebelarjev, pa tudi več mlajših novincev je začelo letos čebelariti. Zato bi bilo dobro u-stanoviti tu podružnico koroškega čebelarskega društva
Bekštanj. (Občinska seja 28./IV. 1923.) Prde otvoritvijo seje se preberejo razni uradni dopisi in ukrepi. Med njimi sledeči: Da so finančne obmejne straže upravičene inkasirati carinske kazenske zneske kar na licu mesta. Potrdila o sprejemu takih zneskov se izdajo le na izrečno zahtevo dotičnih kaznjencev. Poselski davek naj se vplačuje le pri občinskem uradu, najprej ko mogoče, ker je dotični rok že potekel. Prošnje za prireditev efektnih loterij se morajo vsaj 4 tedne pred nameravano prireditve uložiti, sicer se odklonilo. 0-sobito se opozarja na novo lovsko postavo z dne 20./XII. 1922. S tem zakonom so razveljavljeni tisti grajščinski lovi, ki so se izvrševali na negrajščinskih, torej na kmečkih zemljiščih. Kmetje, priglasite pravočasno tozadevne postavne svoje zahteve pri okrajnih glavarstvih. Deželna vlada graja, da se v nekaterih občinah postava glede davka na tujce (Fremdenabgabe) ne izvršuje točno. Da se bo v bodoče to točno zgodilo', se izvoli posebni odbor, kateremu bo pripadala ta skrb. Deželna zveza za tujiski promet prosi podpore in se ji 3 zlate krone dovolijo. Društvo „Karn-tner Landsmannsohaft“ prosi podpore za novi ..muzej", ki ga ustanavljajo v Celovcu, da hranijo dokaze „slavne“ glasovalne zmage z dne 10./X. 1920. Po burni debati med Bauern-bundom in Slovenci so socialdemokrati glasovali za podelitev 100.000 kron podpore in tako odločili v prid Bauernbunda. Pregled občinskih računov se poveri finančnemu odseku. Poštno ravnateljstvo v Celovcu se nitrosi vpeljati uradne ure pri poštnih uradih tako, kot pred „Abbauom‘‘. Pritožbo slov. stranke, da ljudje ne zmorejo bremena občinskih doklad, pojasni župan s trditvijo, da za 1. 1923 sploh ne bo treba plačevati občinskih ^vkov, ker se bo shajalo lahko z dokladami, sprejetih leta 1922.
ffl GOSPODARSKI VESTNIK^
Cene žitu. Zagreb, dne 11. maja. Postavno vojvodinska postaja: pšenica 445 do 450, koruza rumena 255 do 260, bela 295 do 300, rž 370 do 375, oves 285 do 295, fižol pisani 500 do 600, beli 450 do 500, moka „0" 675 do 700, „2“ 650 do 675, „6“ 625 do 650, za krmo 225 do 230, ržena 500 do 525, otrobi drobni 160 do 180, debeli 250 Din. — Novi Sad, dne 11. maja. Pšenica baška 442,50, ječmen baški 315, oves baški 285, koruza baška 250 do 255, baška o-k rogi a 256 do 260, fižol beli baški 495, moka baška „0“ fna 675, „2“ 635, „5" 580, „6“ 520, otrobi baški v vrečah iz jute 145, baški v papirnatih vrečah 140, banatski v papirnatih vrečah 150 Din. — Cene so računane v dinarjih za 100 kg.
Cene živini v Mariboru so bile na zadnjem sejmu: debeli voli kg žive teže 15 do 16 din; poldebeli 13 do 14,75 din; plemenski voli 11,75 do 12,75 din.; klavne krave 10,5 do 12 din.; krave za klobasarie 9,5 do 11,75 din.; mlada živina 10 do 14,25 din
Borza. Curi h, 19. maja. Pešta 10,5, Berlin 015, Italija 26,45, London 25,66, New York 555, Pariz 36,95, Praga 16,541/. Dunaj 0078/2, Sofija 4,47, Zagreb 5,77)4 •
Dunaj. Berlin 1,46, New York 71,060, London 328,200, Pariz 4745, Beograd 740, Budimpešta 13,25, Sofija 575, Milan 3450, Curili 12,810,, valute: dolarji 70.810, lire 3410, dinarji 732
Dunajska lesna borza (17. t. m.). Slab o-bisk, malo prometa. Izvoz miruje. Igličasti rezani stavbni les, 20 in 40 mm, 16 cm, zaključek po 450.000 Ka; robni les 8/8 cm po 450.000 Ka z nižjeavstrijske postaje. Eksekutivno se je predal les za kurjavo, mehek, suh po 3,800.000 in po 3,900.000 Ka z Dunaja. Zanimanje je bilo za jesenove hlode m jelševe oblikovce.
Obvestilo. Ker so začeli po raznih okrajih rubiti naše kmete radi zaostalih davkov, ki jih ne morejo več plačevati, je interveniral slov. poslanec g. Poljanec pri višji finančni oblasti v Celovcu. Dosegel je, da se bode kljub preteklemu roku oziralo na tiste posestnike, ki bodo prejkoslej vložili prošnje na okrajno davčno oblast (Bezirkssteuerbehòrde) za podaljšanje vplačevanja.
Gabilo
»	naobčnizbor
Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu,
ki se bo vršil na dan ReSnjege Telesa« dne 31. mafnika ob 3. uri popoldne
v Bilčovsu
z običajnim dnevnim redom.
K udeležbi vabi vse zadružnike
Načelstvo.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano zadostno število udeležencev, se vrši 1 uro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bode sklepal prež ozira na udeležbo.	61
iščem v najem
gostilno ali mali mlin
Plačam dobro, ludi v naturalijah.
Naslov pove upravništvo.	59
Kat. slov. izobraževalno društvo za Gozdanjc in okolico priredi v nedeljo dne 27. meja igri
,Dve stateri* in fV$e naše*
ob 2 uri popoldne pri Žvanu na Korenu. Rojaki in znanci iz okolice pridite!	60
Kovačnica
co
(D
na vodno silo se da
čisto po ceni takoj v najem.
Pojasnila daje A. CASTI, pošta Malovšce (Mallestig) Koroško
Cenj. odjemalcem naznanjam, da sem razširil svojo trgovino in prodajam
špecerijsko in kolonijalno blago
po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočam. — Zamenjam se vedno OtrtO laneno in konopno
PREDIVO
za različne prtenine.
Solidna postrežba — ceniki brezplačno !
F. M0RY, Šmihel pri Pliberku 24
tik cerkve.
Vabilo
^ na igro:
TURSKI KRIZ,
ki jo priredi kal. slov. izobraževalno društvo
v Pliberku
dne 3. junija ob 3. uri popoldan v gostilni
g. Breznika.	64
Kobilni udeležbi vabi ODBOR.
'lITJì SinGKO'	___________ _______ ■
Ùstnlk : Pol. In 8o,p. .'"«vo	^‘r"'	^