Iz spominov na babico                        
V.')                                                           ^^
jJVIjijaba babica je vedela mnogo pripovestij in pripovedek. Te nam je pripove- ¦ flftlluorala po zimi, ko smo priSli iz šole ter odloživši torbice stistiili se vsak v svoj kot ua peči. Tudi Markovčev Nacek naroreč in Erjavčev Franek sta rada poslušala babico in se grela na peči: zat« sta prihajala često po soli k liam vasovat. Pripovedovala pa je babica danes veselo, jutri fc&lostno igodbo. Največ jih. je vedela izza časov, ko so hodili Francozi po naši deželi. Te je vse sams poranila. Nekega dne nara je pripovedotala naslcdnjo zabavno dogodbico:
,Hudi časi so bili nekdiij, otroci moji" — tako je najraje začenjala spomine iz prešlib. dnij. nLe posluSajte!"
Grdini Franeozi 80 narcdili mnogo zbi. ko so leta devetega kd-li robaDili po Kranjskem.   Kamor so se  zapodili.  bih> je,  kakor da bi bile prišle gngenice nad zclje ali repo.   Vse so pobrali.   kar so kjc dobili;  kdor ni liotel dati z lepa, dati je moral z grda.   Najhuje pa je bilo,  da ljudje teli grdob ponajreč niti razuraeli         I uiso, česa bi radi. ,Kaj miiuite. otroci. da so govorili, kakor mi?" —                         m
nKak6 pa, babica?"                                                                                             M
nVse dnigai'e — kaj jaz stara sirota vem. kako vže. Muogo voiie sfl je uteklo in mnogo kruha speklo od takrat. Toda ne niotite me, da uadaljujeni!
Tako je prijezdil nekega dne pred Švipčevo liiSo v na^ej vasi francozk vojak. Ustavi konja, skofi z njega, priveže ga in gre v hiso. Doma je bila sama stara Šupka — Bog jej daj dobro, z mojo staro materjo sta bili iste starosti — vsi drugi so bili na polji.   Za ppčj6 je sedela in raolila.   Teditj stopi Francoz v hižo.
-Baba, opsa!" zavpije nad starko. Šupka se prestraši, da jej zdrsne molek iz rok. Vedela je, s kom ima opraviti, ali razumela ni, česa hoče FraDCOz.
. Haba. opsa!" ponovi slednji svojo terjatev. Šupka ga gleda kakor okaraenela.
,Opsa, opsa, opsa!" zakriči Francoz tretjit4 nad starko in udari tako silno s puSkinira kopitoin ob mizo, da jej pri priei odbije jeden vogcl.
') Glej .Vrteo" 1891. 1, Itev. 5. ui dr.
1
Starka se opogumi in jame prositi: ,Moj Bog, pustite me, siroto staro! Kakii naj plešem in Boga žalim, ko niti lioditi ne morera od starosti? Pustite me, za božjo vo^jo vas prosim!"
Prancoz jc pogleda, a ko vidi, da se«iena le ne gane, zakriBi Se srditcje svoj n6psa!" ter nameri starki s puško.
Starka je bila prepričann, da ae pomaga nobena prošnja. Kar je mislila, da zahtera bradati Fraocoz, botef se norievati z njo, stori. Vzdigne se potasi izza peči tev začne, od slabosti se opotekajo — plesati po hiši.
Zdaj je pai videl fraticozki rokoraavli, da ga žena ne razume. Imeti je hotel ovsa za konja, a ni znal, da ovsa in 6psa ni vsn jcdno. Videč, da ne opravi ni6esar, odšel je iz hiše. — Šupčeri pa so priSedši s polja komaj vzdrarnili ne-zavestno starko, ki je ležala na tleh, potrta od strahii in vsa zmežana od vrtenja po hiši. —
Otroci smo 8e smijaii pripovedi, kar nani je moglo iz mladih grl. A babica nas je posvarila, žež, da ni čisto nif smešaega na tako žalostHej dogodbi; uboga Šupka, da bi bila lehko umrla tistega dnii od strahu in groze. Pristavila je, kar je vedno rada poudarjala, ,da so sirote stari Ijudje," ter dejala, da je Bog trdo zaračnnil francozkemu vojaku, ker ni znal spoštovati starosti.
Mih. O. Podtrojiški