REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO POTRESI V LETU 1998 Ljubljana 1999 POTRESI V LETU 1998 EARTHQUAKES IN 1998 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO REPUBLIC OF SLOVENIA MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND SPATIAL PLANNING GEOPHYSICAL SURVEY Ljubljana 1999 POTRESI Y LETU 1998 EARTHQUAKES IN 1998 IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY Ministrstvo za okolje in prostor - Ministry of the Environment and Spatial Planning Uprava RS za geofiziko - Geophysical Survey of Slovenia UREDNIŠKI ODBOR - EDITORIAL BOARD Dr. Janez Lapajne (glavni in odgovorni urednik - Editor in Chief) Mag. Renato Vidrih (tehnični urednik-Technical Editor) Dr. Andrej Gosar Dr. Barbara Sket-Motnikar Mag. M laden Živčič RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - COMPUTER PROCESSING Peter Sinčič LEKTOR - LANGUAGE EDITOR Brigita Lipovšek PREVOD - TRANSLATIONS Vitrum Translations TISK - PRINTED BY Formatisk p.o. Bobenčkova 4 Ljubljana CIP- Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica , Ljubljana UDK 550.34.100 " 1998" ISSN 1318-4792 Potresi v letu 1998/ur. J. Lapajne - Ljubljana Uprava RS za geofiziko, 1999 NASLOVNICA COVER PAGE Podor s 'kote 1776' je bil med največjimi hribinskimi podori. The rockfall at 'kota 1776' can be classified among one of the largest rockfalls. Potres v zgornjem Posočju 12. aprila 1998 je poleg velike gmotne škode na zgradbah povzročil tudi precejšnje poškodbe v naravi, kjer so nastali številni hribinski podori. Apart from the substantial material damage to buildings, the earthquake on April 12, 1998 in upper Soča Territory also caused considerable changes in nature, where many rockfalls appeared. VSEBINA CONTENTS PREDGOVOR........................................................................................................................................I PREFACE..............................................................................................................................................II Peter Sinčič, Renato Vidri h, Manfred Deter ding POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1998 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 1998.................................................................................I Ina Cecic, M laden Zivčič, Andrej Gosar In Tamara Jesenko POTRESI V SLOVENIJI LETA 1998 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1998.......................................................................................11 M laden Zivčič, ¡na Cecič, Andrej Gosar In Polona Zupančič Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju OSNOVNE ZNAČILNOSTI The earthquake on april 12, 1998 in the upper Soča Territory BASIC CHARACTERISTICS.............................................................................................................49 Peter Sinčič, Renato Vidrih Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju INSTRUMENTALNA OPAZOVANJA POPOTRESOV The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory INSTRUMENTAL AFTERSHOCKS OBSERVATIONS.................................................................65 Jure Baje, M laden Zivčič, Tamara Jesenko, G risa Močnik Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju RELOKACIJA GLAVNEGA POTREvSA IN POPOTRESOV The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory RELOCATION OF THE MAIN SHOCK AND THE AFTERSHOCKS........................................71 Iztok Pernš, Barbara Sket, Peter Fajfar, Janez Lapajne Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju ANALIZA GIBANJA TAL The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory GROUND MOTION ANALYSIS.......................................................................................................81 Ladislav Placer, Marijan Poljak, Miaden Zivčič, Jure Baje Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju SEIZMOTEKTONSKA INTERPRETACIJA The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory SEISMOTECTONIC INTERPRETATION.......................................................................................91 Andrej Gosar Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju RAZISKAVE OJAČENJA NIHANJA TAL ZARADI LOKALNE GEOLOŠKE ZGRADBE The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory STUDY OF THE GROUND MOTION AMPLIFICATION DUE TO LOCAL GEOLOGICAL STRUCTURE.....................................................................................................................................101 Andrej Gosar Potres 12. aprila 1998 v zgorn jem Posočju ODSEV VELIKIH HRIBINSKIH PODOROV V DIGITALNEM MODELU RELIEFA The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory EVIDENCE (REFLECTION) OF MASSIVE ROCKFALLS IN DIGITAL ELEVATION MODELS.............................................................................................................................................Ill Rena i o V idr i h, Mihael Ribičič Potres 12. aprila 1998v zgornjem Posočju POSLEDICE V NARAVI The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory DAMAGE TO NATURE...................................................................................................................121 Matjaž Godec, Renato Vidrih, Mihael Ribičič Potres 12. aprila 1998v zgornjem Posočju INŽENIRSKO-GEOLOŠKA ZGRADBA TAL IN POŠKODBE OBJEKTOV The carthquake on April 12, 1998 in tlie upper Soča Territory THE ENGINEERING-GEOLOGICAL STRUCTURE AND DAMAGE TO BUILDINGS.......145 Tomaž Ovčak, Renato Vidrih Potres 12. aprila v zgornjem Posočju POŠKODBE SPOMINSKIH OBELEŽIJ I. SV. VOJNE V KRNSKEM GOROVJU The carthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory DAMAGE TO WORLD WAR I MEMORIALS IN THE KRN MOUNTAIN RANGE..............169 Bojan Uran Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju ZNAČILNOSTI DOSTOPOV DO INFORMACIJ NA NAŠIH SPLETNIH STRANEH The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory EXPERIENCES WITH THE WWW...............................................................................................183 G risa Močnik, Renato Vidrih MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 1998 WORLD'S LARGEST EARTHQUAKES IN 1998 193 PREDGOVOR V slovenski potresni zgodovini bo uvrščeno leto 1998 med potresno najdejavnejša leta, saj so prebivalci Slovenije čutili vsaj 115 potresnih sunkov. Taka potresna dejavnost, predvsem pa potres 12. aprila, ki je povzročil veliko škodo predvsem v zgornjem Posočju, je povečal zanimanje Slovencev za potresno problematiko. To ugotavlja tudi avtor statistične raziskave o značilnosti dostopov javnosti do informacij na naših spletnih straneh po potresih v letu 1998. Takoj po aprilskem potresu je vlada sklenila, da je treba v prihodnjih letih posodobiti seizmološko službo. To seveda še ni moglo imeti vpliva v letu 1998, zato je tudi v tem letu državna seizmološka mreža ostala pri sedmih stalnih potresnih opazovalnicah. Je pa Uprava RS za geofiziko na potresnem območju postavila mrežo začasnih opazovalnic za zapisovanje popotresne dejavnosti. Nekaj več o instrumentalnem opazovanju bo našel bralec v uvodnem članku, v naslednjem prispevku pa pregledni opis potresov v letu 1998. Potresu, ki je 12. aprila stresel celo Slovenijo in njeno okolico, smo posvetili pretežen del publikacije, saj je bil to najmočnejši potres v 20. stoletju, ki je imel žarišče znotraj njenih meja - v globinah Krnskega pogorja. Učinki so bili najmočnejši na območju Lepene, Magozda, Spodnjih Drežniških Raven in Tolminskih Raven, kjer so dosegli učinke med stopnjama VII in VIII po evropski potresni lestvici(EMS-98), na območju Bovca pa stopnjo VII. V naslednjih trinajstih mesecih je sledilo 100 popotresov z velikostno stopnjo (magnitudo), ki je dosegla ali presegla 2. Kar v 10 prispevkih podrobneje obravnavamo razne vidike tega potresa, začenši z njegovimi temeljnimi značilnostmi, opisom instrumentalnega opazovanja popotresne dejavnosti, problematiko natančnega določanja žarišč, analizo močnega gibanja tal z oceno vršnega pospeška tal v nadžariščnem območju, seizmotektonskim vrednotenjem širšega žariščnega območja, izsledki raziskav vpliva lokalne geološke zgradbe na ojačenje nihanja, količinsko oceno prostornine dveh večjih hribinslcih podorov v zgornjem Posočju, slikovitim prikazom posledic potresa v naravi, inženirsko geološko zgradbo zgornjega Posočja s statističnim prikazom poškodb zgradb ter z opisom poškodb spominskih obeležij I. svetovne vojne v zgornjem Posočju. V skladu z dosedanjo uredniško politiko in prakso zaključujemo publikacijo s pregledom močnejših potresov v svetu v letu 1998 s kratkim opisom njihovih učinkov. Dr. Janez Lapajne Glavni in odgovorni urednik I PREFACE In Slovenia's seismic history, 1998 will be regarded as one of the seismically most active years, with Slovenian inhabitants feeling at least 115 seismic shocks. Such seismic activity, and especially the earthquake on April 12, which caused substantial damage mainly in upper Soca area, increased Slovenians' interest in earthquake issues. This is also the finding of the author of statistical research on characteristics of public access to information on our web pages after the 1998 earthquakes. Immediately after the April earthquake, the Government decided that the seismological service should be modernised over the coming few years. This was too early to have an influence in 1998, therefore, in that year the national seismological network continued with seven permanent seismic monitoring stations. However, the Geophysical Survey of Slovenia set up a network of temporary stations to register aftershocks in the seismic area. More about the instrumental monitoring is described in (he introductory article, while the second article gives an overview of the earthquakes in 1998. The earthquake which shook all of Slovenia and its surroundings on April 12, is the subject of most of the publication as it was the strongest earthquake in the 20lh century with a hypocentre within Slovenian borders - deep below the Krn mountain range. The effects were strongest in the area of Lepena, Magozd, Spodnje Drezniske Ravne and Tolminske Ravne, where effects between intensities VII and VIII of the European Macroseismic Scale (EMS-98) resulted, while in the Bovec area the effects were of intensity VII. In the following thirteen months, there were 100 aftershocks with a magnitude of 2 or more. As many as 10 articles address in detail various aspects of this earthquake, starting with its main characteristics, descriptions of the instrumental monitoring of aftershock activity, problems regarding accurately locating the hypocentres, analysis of strong ground movement with an assessment of the peek ground acceleration in the epicentral area, seismo-tectonic evaluation of the wider hypocentral area, findings of studies on the influence of the local geological structure on the seismic motion, quantity assessment of the volume of the two largest rock failures in the Krn mountain range, a picturesque presentation of the earthquake's consequences on nature, the engineering-geological structure of upper Soca area with a statistical presentation of damage to buildings and a description of damage caused to World War I memorials in the Krn mountain range. In line with the established editorial policy and practice, we conclude our publication with an overview of the world's strongest earthquakes in 1998, including a short description of their effects. Dr Janez Lapajne Editor in Chief II POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1998 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 1998 Peter Sinčič, Renato Vidrih, Manfred Deterding Izvleček. Konec leta 1998 je na ozemlju Republike Slovenije delovalo sedem stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. Mreža potresnih opazovalnic z digitalnimi seizmografi, s katerih poteka avtomatski prenos podatkov v centralni računalnik v observatoriju na Golovcu v Ljubljani, sestavljajo potresne opazovalnice v Ljubljani (LJU), v Bojancih v Beli krajini (VBY). Dobrini na Kozjanskem (DOBS), v Goričicah pri Cerknici (CEY), Cesti nad Krškim (CLSS) in v Braniku nad Muto (BISS). Prenos podatkov v centralni računalnik v Ljubljani poteka iz seizmografa, ki beleži potrese v observatoriju, in s seizmografa v Cesti po državnem računalniškem omrežju, iz drugih opazovalnic pa po klicnih telefonskih linijah. Stalna opazovalnica 11a Vojskem (VOY) ter začasna v Brezju pri Senušah (KBZ) na obrobju Krško-Brežiškega polja sta opremljeni z analognimi seizmografi. Zaradi več močnejših potresov v tem letu smo postavili več prenosnih potresnih opazovalnic za beleženje popotresne aktivnosti v naslednjih krajih: Koritnicah, Bovcu, Plužni, Zatolminu, Čezsoči, Breginju, Zadnjici, Tolminskih Ravnah, Trenti, Cagoščali in dve v dolini Lepene. Abstract. There were seven permanent earthquake monitoring stations within the Republic of Slovenia al i he end of 1998. The stations arc equipped with different types of analogue and digital seismographs. The oldest and central monitoring station of the Republic of Slovenia's Geophysical Survey, located at the observatory in Golovec in Ljubljana, is equipped with three-component analogue long-period and short-period seismographs with optical recording on photographic paper, a short-period seismograph with ink recording and with broad band digital seismographs. An earthquake monitoring station was built in Goričice at Cerkniško jezero in 1975. A broad band digital seismograph was supplied in 1998 to supplement the existing three-component short-pcriocl analogue seismograph. In January 1985, the third earthquake monitoring station in Slovenia, located at Vojsko near Idrija, started to operate. It was initially equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. The horizontal components were added in January 1991. The following year, the earthquake monitoring station at Bojanci in Bela krajina was installed. Similarly, it was equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. In 1996, a broad band digital seismograph was added together with a facility to transmit data to the main office in Ljubljana via a telephone line. In order to monitor seismic activity in the Krško-Brežiško area, a temporary earthquake monitoring station was set up in 1990. It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph at Brezje pri Senušah. An earthquake monitoring station was set up at Cesta near Krško in 1996. Originally, a portable broad band digital seismograph recording data on magnetic tape was installed there. In 1998, this was replaced with a seismograph transmitting data to the main office using the state administration's computer network. Because of the possibility of increased seismic activity clue to an electricity power plant lake in neighbouring Austria, a temporary earthquake monitoring station was installed at Branik near Muta in 1991. It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A shaft was built and a broad band digital seismograph was installed, transmitting data to the main office via telephone lines in 1996. In the same year, an earthquake monitoring station at Dobrina on Kozjansko commenced operation. It is equipped with the same type of digital seismograph as Branik. A portable digital seismograph recording data on magnetic tape also operates from time to time at Horjul. Because of stronger seismic activity in 1998, several portable digital seismographs and Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pot na Golovec 25. Ljubljana 1 2_P. Sinčič, R. Vid rili in M. Deterding accelerographs were scl up on different locations: Koritnice, Bovec, Plužna, Zatolmin, Čezsoča, Breginj, Zadnjica, Tolminske Ravne, Trenta, Čagošče and two accelerographs in the Lepena valley. Uvod Najstarejša in osrednja opazovalnica Uprave RS za geofiziko v observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) je opremljena s trikomponentnim analognim dolgoperiodnim seizmografom in trikomponentnim analognim kratkoperiodniin seizmografom z optičnim zapisom na fotografski papir, s kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica CEY v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Opremljena je z analognim trikomponentnim kratkoperiodnim seizmografom, ki mu je bil leta 1997 dodan digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je začela delovati tretja potresna opazovalnica VOY na Slovenskem, ki smo jo postavili v Vojskem nad Idrijo (Trnkoczy in Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento, januarja leta 1991 pa sta bili dodani še horizontalni komponenti. Leta 1986 je bila zgrajena potresna opazovalnica VBY v Bojancih v Beli krajini, prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 je bil dodan širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v centralo v Ljubljani. Za opazovanje seizmičnosti Krško-Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa je bila postavljena potresna opazovalnica v Cesti nad Krškim. Tuje bil na začetku postavljen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak. Leta 1997 smo ga zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v centralo. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 v Braniku nad Muto postavljena začasna potresna opazovalnica BISS z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom. Leta 1996 je bil zgrajen jašek in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v centralo. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica DOBS v Dobrini na Kozjanskem. Opremljena je z enakim digitalnim seizmografom. Občasno deluje v Horjulu prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič in Vidrih, 1993, 1995). Opis potresnih opazovalnic V Ljublj ani (LJU) so instrumenti za beleženje potresov postavljeni v observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu pomenijo srednje ugodna tla. Opazovalnica ima koordinati 14.53°E in 46,04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Opazovalnica spada med potresne Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1998 3 opazovalnico prvega reda, kar pomeni, da beleži kratkoperiodne in dolgoperiodne potresne valove na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa zapisujejo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema je I 300 pri periodi 1 s (vertikalna komponenta). V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem Lehner & Griffith z zapisom na fotopapir. Povečava tega sistema je 12 000 pri periodi 1 s (vertikalna komponenta). Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografslci ojačevalniki SO-Ol, ki so jih razvili strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, ter pisači Giinter Volk z galvanometri Astromed. Maksimalna povečava vidljivega sistema je 46 700 pri periodi 0,4 s (vertikalna komponenta). ■fc^IBNIT^ Upnica" 7a3ker8burg \ MURSV: ov; sodofa- ( klärenfurt Gor.^^tlaena Loriait —^ Gkawoiaro Ljutcrr.ei'6-^; Oimcž \ sLovevj .ORAPEC JESENiCe- 8LOU OISTRICÍIO, Mozhje ÓAKÜVEC RADOVLJICA'' POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1998 • DIGITALNE OPAZOVALNICE O ANALOGNE OPAZOVALNICE IRÖOVUfc O "raí trk domžale dobs ljublj) LITLA Sevnica NOVA (iOiUCA idrija o) fRHUikA Grosuplje AJi>ovšinw. LOKATE! POSTOJNA NQV0ME8W & Sežana 9 KOČEVJE M*1!3ca o lürsra Bisirica Črnomelj kw?lovwc RIJE KM S uprava rs za geofiziko Slika L Potresne opazovalnice v Sloveniji leta 1998 Figure /. Seismic network in Slovenia in 1998 Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, kijih daje natančna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali in izdelali strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, njeno natančnost pa nadzorujemo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF 77. Leta 1990 je v potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati trikomponentni digitalni seizmograf SSR-1 s širokopasovnimi seizmometri WR-1 podjetja Kinemetrics. Leta 1993 je bil vključen 6-kanalni digitalni seizmograf 72A-02 podjetja Reftek. Na prvih treh kanalih so izmenoma priključeni trikomponentni 4 P. Sinčič, R. Vid rili in M. Deterding akcelerometer FBA-23 in širokopasovni seizmometri Sensonics, na drugih treh pa širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T. Oba seizmografa imata 16-bitno analogno-digitalno pretvorbo. Medtem ko deluje seizmograf SSR-1 v prožilnem načinu delovnja in s frekvenco vzorčenja analogno-digitalnega pretvornika 200 vzorcev v sekundi, pa seizmograf 72A-02 omogoča sočasno zajemanje podatkov v prožilnem načinu s frekvenco vzorčenja 125 vzorcev v sekundi za zapisovanje kratkoperiodnih pojavov in v kontinuiranem načinu s frekvenco vzorčenja 5 vzorcev na sekundo za beleženje dolgoperiodnih pojavov. Leta 1996 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno-digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RDI603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Na centralnem računalniku programska oprema zbira podatke iz oddaljenih opazovalnic. Centralni računalnik po določenem urniku, ki je nastavljiv, kliče oddaljene opazovalnice in od njih zahteva podatke o proženjih. Na podlagi teh podatkov poskuša določiti dogodke, nato pa pošlje zahtevo za prenos zapisov dogodkov v centralno opazovalnico. Komunikacija deluje na principu elektronske pošte (Vidrih in Sinčič, 1997). Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki so ugodua seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 14,43°E in 45,74°N, nadmorska višina pa je 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in pisači Giinter Volk z galvanometri Astromed ter uro UK-03. Povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 82 200 pri 0,5 s (vertikalna komponenta). V začetku leta 1997 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno-digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RDI603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13,89°E in 46,03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvila jih je Uprava RS za geofiziko), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 557 000 pri 0,1 s (vertikalna komponenta). Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je bila do leta 1996 enokomponentna analogna. Zgrajena je v krednem apnencu, ki je zelo dobra seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,26°E in 45,50°N, nadmorska višina pa je 259 m. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1998 5 Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik SO-03, pisač Kablar I z galvanometrom Astromed ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 116 600 pri 0,5 s. Leta 1996 je bila oprema opazovalnice v Bojancih dopolnjena s trikomponentnim digitalnim seizmografom podjetja Nanometrics s širokopasovnim trikomponentnim senzorjem Guralp CMG-40T. Pošiljanje podatkov iz opazovalnice v centralni računalnik v Ljubljani poteka po klicni telefonski liniji na zahtevo centralnega računalnika. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BISS), ki beleži seizmične pojave v bližini jezu HE Golica, je locirana v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15,13°E in 46,65°N, nadmorska višina pa je 480 m. Na travniku nad objektom je bil zgrajen jašek in vanj postavljena seizmometra Vcgik in leta 1996 Guralp CMG-40T. Vertikalni kratkoperiodni seizmometer Vegik je priključen na prenosno analogno opazovalnico PS-2 podjetja Kinemetrics. Trikomponcntni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T je priključen na digitalni seizmograf firme Nanometrics in na mreža opazovalnic. Komunikacija s centralnim računalnikom poteka po klicni telefonski liniji. Potresna opazovalnica v Dobrini (DOBvS) je opremljena z enakim digitalnim seizmografom in ima enak način prenosa podatkov kot prejšnji dve. Seizmometer leži skupaj z analogno-digitalnim pretvornikom v jašku, osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS pa je nameščen v hišici. Opazovalnica je zgrajena na laporjih, ki prehajajo v apnenec in dolomit ladinijske starosti (srednji trias). Njeni koordinati sta 15,47°E in 46,15°N, nadmorska višina je 428 m. Potresna opazovalnica (CESS) je zgrajena v vasi Cesta nad Krškim. V drugi polovici leta 1997 je prenosni digitalni seizmograf 72A-07/DAT podjetja Reftek s shranjevanjem podatkov na DAT-kascte zamenjal digitalni seizmograf podjetja Nanometrics. Sestavljajo ga širokopasovni trikomponcntni seizmometer Guralp CMG-40T, 24-bitni analogno-digitalni pretvornik HRD2432 z vgrajenim GPS-sprejemnikom točnega časa in modem za prenos podatkov po najeti telefonski liniji do vozlišča državnega računalniškega omrežja na Geodetski upravi v Krškem, kjer je osebni računalnik s programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo s centralnim računalnikom. Seizmograf je nameščen v omarici, postavljeni na podlago iz svetlosivega neplastnatega dolomita ladinijske starosti (zgornji trias). Napajanje seizmografa je avtonomno s sončnimi celicami. Koordinati opazovalnice sta 15,46°E in 45,97°N. Opazovalnica leži na nadmorski višini 382 m. Uprava RS za geofiziko ima tudi dve začasni opazovalnici. Prva je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ). Opremljena je s prenosnim analognim enokomponentnim seizmografom Kinemetrics Ps-2. Postavljena je v objektu, ki je 6 P. Sinčič, R. Vid rili in M. Deterding zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji, kar je dovolj ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,44°E in 45,94°N, nadmorska višina pa je 215 m. Preglednica 1. Začasne namestitve prenosnih seizmografov in akcelerografov Table 1. Temporary seismic stations. čas postavitve Vrsta instrumenta lokacija od do 17. 2. 24. 2. Etna Mislinja 17. 2. 24. 2. 72A-07/DSK Andrejev dom na Slemenu 24. 2. 16. 4. Etna Andrejev dom na Slemenu 13. 3. 12. 4. Etna Koritnice j 12. 4. 12. 5. Etna Trenta 13. 4. 23. 4. 72A-02 Zatolmin 13. 4. 20. 4. 72A-07/DSK Breginj 18. 4. obratuje Etna Drežnica 18. 4. 31. 8. Etna dolina Lepene 20. 4. 18. 5. 72A-07/DSK Vogel 23. 4. 7. 5. 72A-02 Čezsoča 7. 5. 30. 6. 99 72A-02 Plužna 12.5. 29. 12. Etna Podklanec 18. 5. 30. 11. 72A-07/DSK Zadnjica 19. 5. 29. 12. SSA-2 Mala vas 15.6. 29. 12. 72A-07/DSK Tolminske Ravne 31. 8. 9. 10. Etna Čagošče 6. 11. 20. 11. Etna Pečovnik ' 29. 12. 30. 6. 99 Etna dolina Lepene Druga začasna opazovalnica je v Horjulu. V njej občasno beleži potrese digitalni prenosni seizmograf 72A-07/DAT s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete ali akcelerograf SSA-2. Opazovalnica leži na lapornatem apnencu, ki ponekod prehaja v dolomit in peščen skrilavec skitske starosti (spodnji trias). Njeni koordinati sta 14,30°E in 46,02°N, nadmorska višina je 221 m. Uprava RS za geofiziko ima tudi sedem opazovalnic z digitalnimi akcelerografi za beleženje močnih potresov. Instrumenti za beleženje močnih potresov so nameščeni v Ljubljani (v observatoriju na Golovcu in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo -FGG ), na Dolskem, v Goričicah pri Cerknici (CEY), Krškem, Ilirski Bistrici in Gotenici. Akcelerograf na observatoriju na Golovcu sestavljata akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura iSSR-l s 16-bitno analogno Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1998 7 digitalno pretvorbo. Akcelerograf na FGG tvorita akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem 1 g in zajemalna aparatura SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Enak akcelerograf je nameščen v Dolskem. Akcelerograf! v Goričicah pri Cerknici, v Ilirski Bistrici in v Krškem v jedrski elektrarni imajo občutljivejši senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25 g. Akcelerograf SSA-2 v Jedrski elektrarni Krško je bil decembra zamenjan z akcelcrografom Etna in je vključen v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na observatorij. V Gotenici je nameščen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 z merilnim območjem I g in z 18-bitno analogno digitalno pretvorbo, prenos podatkov na observatorij pa poteka po klicni telefonski liniji. Podatke z ostalih akcelerografov zbere delavec URSG s pomočjo prenosnega računalnika ob obisku opazovalnice. Preglednica 2. Potresi v letu 1998, zabeleženi na slovenskih potresnih opazovalnicah Table 2. Earthquakes in 1998 recorded at Slovenian earthquake stations. mesec oddaljeni potresi regionalni potresi lokalni potresi prebivalci čutili umetni potresi skupaj month distant earthquakes regional earthquakes local earthquakes felt by inhabitants artificial total januar january 43 90 89 3 6 228 februar february 29 60 177 1 10 276 marec march 56 108 189 3 19 372 april april 38 86 423 nedoločljivo* 32 579 maj may 46 101 266 mnogo* 39 452 j junij june 53 67 213 precej* 16 349 julij iuly 53 40 149 2 58 300 avgust august 53 43 117 5 42 255 september september 38 41 167 9 24 270 oktober oetober 35 36 168 2 26 265 november november 31 23 104 4 30 188 december december 35 39 89 4 9 172 skupaj total 510 734 2151 311 3696 Oddaljeni potresi / Distant earthquakes A > 10° (> 1100 km) Regionalni potresi / Regional earthquakes A < 10° (< 1100 km) Lokalni potresi / Local earthquakes A ~ 1,5° 160 km) 8 P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterding * Točnega števila potresov, ki so jih čutili prebivalci zgornjega Posočja, ni mogoče ugotoviti. Instrumenti začasnih potresnih opazovalnic, ki so bile postavljene na nadžariščnem območju, so jih samo aprila (po 12. 4.) zabeležile 2751, maja 1092 in junija 288. 50 -- i i i jan fe6 mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec POTRESI V LETU 1997 □ oddaljeni potresi ^regionalni potresi qlokalni potresi ■ umetni potresi Slika 2. Skupno število potresnih dogodkov po mesecih Figure 2. Distribution of all seismic even ts by months. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1998 9 600 550 500 ^ 450 O c/) 400 LU ¡3? 350 2 300 3 250 ju 200 ,C/) 150 100 50 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC POTRESI V LETU 1998 □ ŠTEVILO POTRESOV Slika 3.Skupno število potresov po mesecih Figure 3. Distribution of all seismic events by months. Občasno so bili nameščeni še trije akcelerografi Etna in seizmografi 72A-07/DSK in 72A-02 zaradi beleženja popotresne aktivnosti po močnejših potresih. Potresne opazovalnice so v letu 1998 zabeležile 3696 seizmičnih dogodkov, od tega 510 oddaljenih, 734 regionalnih in 2151 lokalnih potresov. Seizmografi so zapisali tudi 31 1 umetnih potresov (preglednica I). Literatura Digital Seismograph System, User Guide and Reference Manual, 1995. Nanometrics, Kanata, Kanada. Operations Reference Manual for 72A Series Data Acquisition System, 1994. Reftek, Dallas, Združene države Amerike. Operation Instructions for Model SSR-1 Solid State Recorder, 1989. Kinemetrics, Pasadena, Združene države Amerike. Sinčič P., Vidrih R;, 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma št.7, 130-137, Ljubljana. Sinčič P., Vidrih R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma št. 9, 185-189, Ljubljana. 10 P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterding Sinčič P., Vidrih R., Deterding M. 1998. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997. Potresi v letu 1997, URSG, 1-10, Ljubljana. Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iuguslavica, 12, 17-34, Beograd. Vidrih R., Sinčič P., 1997. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana. POTRESI V SLOVENIJI LETA 1998 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1998 Ina Cecič, Mladen Živčič, Andrej Gosar in Tamara Jesenko Izvleček. Leto 1998 po potresni dejavnosti zagotovo sodi med najbolj aktivna v tem stoletju. Prebivalci so Čutili najmanj I 15 potresnih sunkov, toda žarišča nekaterih niso bila na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres leta 1998 v Sloveniji je bil 12. aprila ob 10. uri 55 minut po svetovnem času UTC (oziroma ob 12. uri 55 minut po srednjeevropskem poletnem času) z žariščem v zgornjem Posočju. Njegova Wood-Andersonova magnituda je bila 6,0, največja intenziteta VII-VIII EMS-98. Najmočnejši potres z žariščem zunaj naših meja. ki so ga čutili prebivalci Slovenije, je bil 26. marca ob 16. uri 26 minul IJTC v Italiji. Njegova lokalna magnituda je bila 5.1. izračunana iz zapisov se i z mo grafov v Ljubljani. Abstract. Year 1998 was among the most active in this century according to seismicity in Slovenia. The inhabitants have fell more than 100 earthquakes, and only the few among them have not had their foci in Slovenia. The strongest earthquake in 1998 happened on April 12, at 1 Oh 55m UTC (12.55 local time) in upper Soča Territory, NW Slovenia. Its Wood-Anderson magnitude was 6.0 and the maximum intensity VII-VIII EMS-98 was observed in four villages. The strongest earthquake outside our borders was fell on 26 March at 16.26 UTC. Its focus was in Umbria, in Central Italy, and its local magnitude, as calculated from the seismograms recorded in Ljubljana, was 5.1. In total the inhabitants of Slovenia have Iclt al least 115 earthquakes. Uvod Leto 1998 po potresni dejavnosti zagotovo sodi med najbolj aktivna v tem stoletju. Po januarskih šibkih potresih pri Krškem, Krki in Ljubljani seje februarja in potem še marca nekoliko močneje zatresla okolica Ilirske Bistrice. Temu je sledil en šibkejši potres pri Novem mestu, prebivalci so čutili tudi učinke dveh močnih potresov v Italiji. Najmočnejši potres leta 1998 v Sloveniji je bil 12. aprila ob 10. uri 55 minut po svetovnem času UTC (oziroma ob 12. uri 55 minut po srednjeevropskem poletnem času) z žariščem v zgornjem Posočju. Njegova Wood-Andersonova magnituda je bila 6,0 (Živčič in sod., 1999b), največja intenziteta pa VII-VIII EMS-98 (EMS je okrajšava za evropsko potresno lestvico) (Grimlhal, 1998a, 1998b). Glavnemu potresu je sledilo več tisoč popotresnih sunkov. Težko je natančno opredeliti število popotresov, ki so jih čutili prebivalci zgornjega Posočja; v prvih dneh se jim je zdelo, da se tla kar neprestano tresejo. Z gotovostjo lahko rečemo, da so ljudje čutili več sto popotresnih sunkov, najmočneje pa tistega, ki je bil 6. maja ob 2. uri 53 minut UTC in je imel lokalno magnitudo 4,2. Maja in junija so prebivalci Slovenije poleg popotresov v Posočju čutili še učinke dveh potresov z žarišči na Hrvaškem. V začetku junija so bili trije potresi pri Postojni. Tudi poletni meseci so bili večinoma v Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pol na Golovec 25. Ljubljana J_2_1. Cecič, M. Živčič. A. Gosar in T. Jesenko znamenju Posočja, z izjemo avgustovskih potresov: treh šibkejših pri Adlešičih in močnejšega pri Biču na Dolenjskem. Temu je sledilo še nekaj šibkejših popotresov. Septembra je začela aktivnost v okolici Litije; najmočnejša potresa iz tega žariščnega območja sta bila 17. in 24. septembra. Zgodil seje tudi en potres na Ljubljanskem barju. Oktobra so potrese čutili le prebivalci Posočja. Novembra smo zbirali podatke za potres na Koroškem, kot tudi za zanimive dogodke ob poplavah v PeČovniku pri Celju. Popotres v okolici Litije in v Bovcu pa zaključujeta dogajanje v novembru. Decembra se je treslo v Posočju in v okolici Prebolda. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic URSG so leta 1998 zapisali več kot 2000 lokalnih potresov. Da bi vedeli, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici 1 smo podali 286 lokalnih potresov, za katere smo lahko določili lokalno magnitudo in je le-ta bila večja kot 1,5, kot tudi 28 šibkejših, ki so jih čutili prebivalci Slovenije. V preglednici so podani le močnejši lokalni potresi, ki jih je zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic. Začasno postavljene opazovalnice v zgornjem Posočju so jih zabeležile mnogo več - nekaj tisoč. Karta nadžarišč (epicentrov) potresov v Sloveniji leta 1998 z opredeljeno magnitudo je na sliki 1. Na različnih območjih Slovenije so prebivalci čutili več kot sto potresnih sunkov. En potres je dosegel največjo intenziteto VII-VIII EMS-98, en VI EMS-98, en V-VI EMS-98 in 19 potresov intenziteto V EMS-98. Najmočnejši potres leta 1998 je bil potres 12. aprila v zgornjem Posočju. Karta nadžarišč (epicentrov) potresov leta 1998, ki so jih prebivalci čutili, je na sliki 2. Za opredelitev osnovnih parametrov potresov, podanih v preglednici I, smo uporabili vse razpoložljive zapise potresov na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji ter v sosednjih državah: Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski. Žariščni čas, to je čas, ko je potres nastal, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo opredelili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988, Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1998) in model za površinsko valovanje (Živčič in sod., I999a). Pri potresih, za katere smo lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli 7 km. Lokalno magnitudo Mlv potresov smo opredelili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah po enačbi: Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2 kjer je D oddaljenost nadžarišča v kilometrih. Potresi v Sloveniji leta 1998 13 47 00' v ^ s AVSTRIJA O. i { 46 30' 46° 00' 45' 30' 13" 30' 14° 00' 14° 30' 15* 00' 15° 30' 16" 00' 16* 30' Magnituda o MLV :;?Q O Globina ill 0 5 10 15 20 40 km Slika I. Nadžarišča potresov leta 1998, ki smo jim določili žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra in globino žarišča; barvni simboli različnih velikosti ponazarjajo vrednosti lokalne magnitude M ¡y. Figure 1. Distribution of epicentrs in 1997, whose focal times, epicentral co-ordinates and focal depths were calculated; coloured symbols of varying sizes give information on local magnitude Miy. V preglednici 1 je dana povprečna vrednost Mlv za opazovalnice v Sloveniji. Magnitudo Mo smo opredelili iz trajanja zapisov potresov na opazovalnicah v Sloveniji in v Furlaniji. Pri tem smo uporabili enačbo: Md = 2,22 log (t) - 1,465 kjer je t trajanje zapisa potresa v sekundah (Rebez in Rcnner, 1991). Največja intenziteta, ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je dana v stopnjah evropske potresne lestvice (EMS-98). Kadar podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo dali razpon možnih vrednosti (npr. IV-V). V preglednici 1 sta podana še število opazovalnic, ki so zapisale potres, in kvadratni koren povprečne kvadratne vrednosti napake (RMS) opredelitve žariščnih parametrov v sekundah. Kot potresno območje smo podali ime naselja, ki je najbližje določenemu nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995). 14_1. Cecic, M. Žžvčic. A. Goscir in T. Jescnko Magnituda MLV Intenziteta | EMS-98 F ill Slika 2. Intenzitete potresov, ki so jih leta 1998 čutili prebivalci Slovenije. Figure 2. Earthquakes felt in Slovenia in 1998. Preglednica 1. Seznam potresov leta 1998 z lokalno magnitudo večjo od 1,5, ki srno jim lahlco izračunali žariščni čas, instrumentalni koordinati nadžarišča (epicentra) in globino žarišča; pri nekaterih potresih je navedena še največja intenziteta. Z zvezdico so označeni potresi, za katere smo uporabili tudi podatke začasnih (prenosnih) opazovalnic v zgornjem Posočju (Baje in sod., 1999). Table 1. List of earthquakes with Mlv > 1.5 in 1998 for which the hypocentral time, co-ordinates of epicentre and focal depth were calculated; the maximum intensity of some earthquakes is also provided. The earthquakes for which the data from temporary (portable) stations in Upper Soča Area were used are marked (Baje et al., 1999). Potresi v Sloveniji leta 1998 665 | št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS M l v Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS M l v Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 1 3.1. 00:52:53,5 45,442 14,423 12 12 0,4 1,7 2,7 Klana, meja Hrvaška-Slovenija 2 3.1. 07:24:13,4 45,447 14,431 16,4 15 0,4 1,7 2,6 Klana, meja Hrvaška-Slovenija 3 5.1. 05:15:41,0 45,962 15,490 1 4 0,3 0,3 0,9 lll-IV Krško 4 8.1. 20:04:40,3 45,676 15,164 7 9 0,5 1,7 2,1 Pribišje-Uršna sela 5 22.12. 19:16:55,7 46,529 13,949 2,2 14 0,3 1,7 2,3 Kepa, meja Slovenija-Avstrija 6 29.1. 07:26:04,1 45,859 14,718 12,8 9 0,3 1,8 2,3 IV Zdenska vas 7 29.1. 17:11:26,6 46,009 14,484 4,5 5 0,2 1,2 1,4 lll-IV Ljubljana 8 29.1. 23:54:22,8 46,014 14,466 5,2 15 0,4 1.7 2,3 lll-IV Črna vas-Ljubljana 9 30.1. 01:03:27,9 46,002 14,479 7 15 0,3 1,7 2,3 lll-IV Črna vas-Ljubljana 10 2.2. 04:09:16,0 45,983 15,136 17,1 8 0,3 1,8 1,6 Roženberk-Veliki Cirnik 11 4.2. 14:07:07,5 45,502 14,493 15,3 62 0,6 3,5 3,4 IV Skurina, meja Hrvaška-Slovenija 12 4.2. 14:25:42,0 45,514 14,496 12,8 42 0,6 2,8 3 lll-IV Skurina, meja Hrvaška-Slovenija 13 4.2. 16:15:06,3 45,509 14,490 13,8 12 0,2 1,7 2,3 Skurina, meja Hrvaška-Slovenija 14 ! 5.2. 08:08:22,1 46,399 14,967 0 8 0,3 2,1 1,8 Lepa Njiva-Smrekovec I 15 5.2. 17:02:26,3 45,591 14,104 17,6 34 0,5 2,6 2,9 lll-IV Rjavče-Brkini 16 5.2. 17:25:30,9 45,627 14,129 15,8 4 0,1 1,6 1,7 čutili Ostrožno Brdo-Brkini 17 6.2. 05:47:26,5 45,506 14,490 19,8 7 0,5 1,6 2 Skurina, meja Hrvaška-Slovenija I 18 6.2. 14:44:12,7 45,507 14,481 17,1 5 0,2 1.6 1,5 Skurina, meja Hrvaška-Slovenija 19 7.2. 17:49:12,2 45,506 14,472 13,7 17 0,3 2 2,8 Skurina, meja Hrvaška-Slovenija 20 8.2. 17:01:00,5 45,518 14,482 19,3 34 0,5 2,5 2,9 Smrekovac, meja Hrvaška-Slovenija 21 17.2. 05:36:21,1 46,486 14,352 0 14 0,5 1,9 2,3 Košuta, meja Avstrija-Slovenija 22 18.2. 12:02:56,9 45,439 14,954 0 9 0,6 1,9 2,2 Brod Moravice, meja ' Hrvaška-Slovenija 23 25.2. 10:52:11,6 46,406 15,069 20,3 5 0,5 1,8 Ravne-Velenje 24 5.3. 11:26:03,9 45,770 15,688 14,5 7 0,5 1,8 1,9 Rude, meja Hrvaška-Slovenija 25 13.3. 15:14:56,7 45,597 14,253 14,3 103 0,7 4,2 4,1 V Šembije-Koritnice 26 13.3. 15:19:27,6 45,629 14,304 12,9 4 0,5 1,3 III Knežak I 27 13.3. 15:21:11,0 45,604 14,288 13,2 31 1 2,4 3,1 III Koritnice 28 13.3. 18:50:04,2 45,608 14,255 7 4 0,1 1,4 1,6 čutili Knežak I 29 13.3. 22:53:33,4 45,618 14,292 12,4 5 0,3 1,4 1,7 lll-IV Knežak 30 23.3. 05:24:33,1 46,338 14,528 15,9 12 0,5 1,9 2,1 Kokra, meja Slovenija-Avstrija 31 24.3. 20:33:41,1 45,849 15,196 13,5 8 0,3 1,7 1,8 lll-IV Dolenje Grčevje 16 1. Cecič. M. Živčič. A. Gosar in T. Jesenko št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 32 10.4. 11:01:33,5 46,277 15,049 0 5 0,6 1,6 1,7 Spodnje Gorče 33 12.4. 10:55:32,9 46,309 13,632 7,6 41 1,1 5,5 5,6 VII-VIII Lepena 34 12.4. 11:07:00,5 46,283 13,669 3,7 19 0,4 2,1 2,7 Lepena 35 12.4. 11:09:48,0 46,300 13,610 1,2 20 0,5 2,2 2,6 Drežniške Ravne 36 12.4. 11:10:58,0 46,310 13,611 2,9 16 0,4 2,1 2,5 Lepena 37 12.4. 11:13:28,0 46,287 13,672 5,7 34 0,6 2,6 2,9 Lepena 38 12.4. 11:17:25,9 46,295 13,650 0,9 15 0,5 1,8 2,3 Lepena 39 12.4. 11:20:39,9 46,292 13,649 2,7 23 0,6 2,3 2,3 Lepena 40 12.4. 11:27:49,8 46,290 13,636 2,4 10 0,3 1,6 2,1 Drežniške Ravne 41 12.4. 11:30:10,6 46,299 13,630 4,2 16 0,4 1,7 2,2 Lepena 42 12.4. 11:36:13,5 46,293 13,685 1.1 6 0,3 1,6 2,1 Lepena 43 12.4. 11:40:27,7 46,323 13,606 1,2 12 0,3 1,8 2,5 Kal-Koritnica 44 12.4. 11:50:02,8 46,310 13,612 5,6 30 0,4 2,7 2,8 Lepena 45 12.4. 11:51:21,2 46,318 13,614 1,7 20 0,3 2,1 2,7 Kal-Koritnica 46 12.4. 12:02:13,8 46,279 13,651 12,8 9 0,3 1,6 2,3 Drežniške Ravne 47 12.4. 12:07:05,7 46,317 13,631 10,9 15 0,4 1,8 2,3 Lepena 48 12.4. 12:09:37,4 46,322 13,628 13,5 11 0,2 1,7 2,6 Lepena 49 12.4. 12:11:40,0 46,298 13,630 2,1 11 0,3 1,7 2,3 Lepena 50 12.4. 12:29:27,6 46,298 13,648 2,8 35 0,4 2,3 2,9 Lepena 51 12.4. 12:32:02,1 46,297 13,639 3,4 13 0,3 1,9 2,4 Lepena 52 12.4. 12:36:01,7 46,277 13,654 4 13 0,4 1,7 2,3 Drežniške Ravne 53 12.4. 12:41:06,8 46,319 13,616 5 28 0,4 2,4 2,7 Kal-Koritnica 54 12.4. 12:43:54,8 46,323 13,610 4,8 55 0,5 2,6 3,1 Kal-Koritnica 55 12.4. 13:16:38,7 46,290 13,640 4 17 0,3 1,9 2,4 Lepena 56 12.4. 13:35:27,6 46,259 13,554 12,3 80 0,7 3,2 3,1 Kobarid 57 12.4. 13:44:45,3 46,309 13,608 2,6 17 0,3 •2,1 2,6 Čezsoča 58 12.4. 14:24:07,8 46,303 13,641 2,2 47 0,6 2,5 3,1 Lepena 59 12.4. 14:29:03,6 46,305 13,631 16 8 0,2 1,7 2 Lepena 60 12.4. 15:24:04,7 46,326 13,590 2,3 17 0,3 2 2,6 Kal-Koritnica ' 61 12.4. 16:15:39,5 46,310 13,604 7,2 80 0,6 3 3,2 Čezsoča 62 12.4. 17:07:19,8 46,279 13,636 13,2 13 0,2 1,6 2,5 Drežniške Ravne Potresi v Sloveniji leta 1998 17 j št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) f no. date h:m:s lat Ion h nst RMS mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 63 12.4. 17:23:56,0 46,292 13,637 1,2 17 0,4 2 2,5 Lepena ' 64 | 12.4. 17:40:51,2 46,286 13,648 5,7 13 0,4 1,8 2,4 Lepena j 65 12.4. 17:45:33,5 46,286 13,631 2 12 0,3 1,6 2,4 Drežniške Ravne 66 12.4. 18:21:27,5 46,314 13,607 1,4 13 0,5 1,8 2 Kal-Koritnica ¡67 12.4. 20:54:00,9 46,314 13,613 5,7 62 0,4 2,8 3 Lepena II 68 12.4. 21:20:39,9 46.294 13.641 4,3 26 0,3 2,4 2,8 Lepena j 69 12.4. 21:46:40,9 46,317 13,615 2,7 15 0,3 1,7 2,4 Lepena 1 70 12.4. 22:13:48,0 46,320 13,612 4,3 69 0,4 3,3 3,5 Kal-Koritnica I71 12.4. 23:09:16,8 46,298 13,623 5,2 11 0,4 1,6 2,1 Lepena 72 12.4. 23:16:39,5 46,298 13,630 3,6 17 0,2 1,9 2,4 Lepena 73 13.4. 00:42:09,4 46,307 13,618 2,1 23 0,3 2 2,8 lll-IV Lepena 74 13.4. 00:46:52,7 46,301 13,624 3,6 17 0,2 1,9 2,5 Lepena I 75 13.4. 02:03:15,6 46,317 13,604 1,2 7 0,2 2,2 III Kuk II 76 i 13.4. 02:52:05,8 46,319 13,616 1,3 16 0,9 1,9 2,3 Kal-Koritnica 77 13.4. 03:23:26,9 46,312 13,612 4,6 65 0,4 2,7 3 V Lepena 78 13.4. 04:00:42,9 46,286 13,647 3,6 12 0,2 1,8 2,4 Lepena 79 13.4. 04:01:40,2 46,309 13,604 2,9 21 0,2 2,1 2,8 Čezsoča 80 13.4. 04:22:31,3 46,279 13,692 3,2 14 0,5 1,7 2,7 Lepena 81 13.4. 04:58:42,1 46,319 13,664 4,2 46 0,5 2,7 3 V Lepena , 82 13.4. 06:13:59,6 46,297 13,658 2,8 14 0,3 1,8 2,6 Lepena II 83 H 13.4. 10:16:56,7 46,305 13,638 3,6 17 0,2 1,8 2,4 Lepena 84 13.4. 10:56:53,1 46,300 13,640 1,8 14 0,4 1,7 2,3 Lepena i85 13.4. 13:40:35,4 46,312 13,614 3,6 21 0,4 2,1 2,5 IV Lepena 86 13.4. 14:42:20,1 46,291 13,671 9 18 0,4 2 2,4 Lepena 87 13.4. 16:22:24,9 46,306 13,628 3,9 16 0,2 1,8 2,3 Lepena I88 13.4. 22:17:04,1 46,278 13,704 3,6 20 0,4 1,9 2,5 III Veliki Bogatin ll 89 i 13.4. 22:34:46,2 46,285 13,657 3,1 14 0,1 1,8 2,3 Lepena | so 13.4. 23:06:34,5 46,307 13,623 3,3 22 0,5 2 2,7 Lepena 91 14.4. 00:12:32,0 46,296 13,637 3,5 13 0,4 1,6 2,3 Lepena 92 14.4. 00:18:34,9 46,299 13,647 2,6 19 0,6 1,6 2,4 Lepena 93 14.4. 01:31:51,9 46,305 13,622 3,2 11 0,4 1,6 2,2 Lepena 18 1. Cecič. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesenko št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 94 14.4. 07:39:04,1 46,276 13,711 5,1 13 0,5 1,6 2,3 IV Veliki Bogatin 95 14.4. 17:17:36,1 46,283 13,671 3,3 22 0,5 1,9 2,3 Lepena 96 14.4. 19:24:50,7 46,295 13,666 2,8 23 0,6 1.6 2,4 Lepena 97 14.4. 19:31:03,8 46,298 13,639 3,7 20 0,4 1,7 2,4 Lepena 98 14.4. 23:17:15,7 46,290 13,655 3,8 24 0,4 1,9 2,5 Lepena 99 15.4. 02:38:14,3 46,291 13,648 4,6 20 0,4 1,7 2,3 Lepena 100 15.4. 05:44:22,1 46,297 13,634 2,3 15 0,4 1,7 2,5 Lepena 101 15.4. 09:33:37,6 46,313 13,620 2 12 0,3 1,7 2,4 Lepena 102 15.4. 12:44:39,0 46,311 13,617 3,6 14 0,2 1,6 2,4 Lepena 103 15.4. 13:07:16,7 46,291 13,649 3,1 10 0,3 1,6 2,3 Lepena 104 15.4. 15:33:56,5 46,304 13,616 2,7 27 0,4 2 2,7 Lepena 105 15.4. 16:07:30,1 46,277 13,700 3,4 30 0,5 2,2 2,6 Krn 106 15.4. 16:11:17,0 46,302 13,643 2,6 29 0,5 2,3 2,9 Lepena 107 15.4. 18:23:21,5 46,281 13,667 2,8 18 0,4 1,6 2,5 Lepena 108 15.4. 19:40:30,3 46,274 13,725 4,7 56 0,6 3,3 3,4 v Veliki Bogatin 109 15.4. 21:33:16,0 46,196 13,701 13,9 12 0,4 1,8 1,8 Gabrje, meja Slovenija-ltalija 110 15.4. 22:21:36,8 46,298 13,646 2,8 29 0,5 2,1 2,6 Lepena 111 15.4. 22:42:10,0 46,304 13,650 4,2 64 0,9 3,1 3,5 v Lepena 112 15.4. 23:06:01,5 46,293 13,639 3,8 15 0,4 1,8 2,3 Lepena 113 16.4. 01:25:04,0 46,279 13,682 3,3 15 0,5 1,6 2,4 Lepena 114 16.4. 07:11:42,6 46,295 13,664 2,5 19 0,5 1,9 2,3 Lepena 115 16.4. 13:12:58,5 46,312 13,612 3,8 20 0,3 1,8 2,6 Lepena 116 16.4. 17:21:44,3 46,285 13,660 4,8 44 0,5 2,8 3,2 Lepena 117 16.4. 20:50:53,9 46,301 13,642 1.8 36 0,6 2 3 Lepena 118 17.4. 03:06:44,5 46,305 13,621 4,3 15 0,5 1,7 2,3 Lepena 119 17.4. 21:01:53,9 46,284 13,710 2,7 14 0,5 1,7 2,3 Veliki Bogatin 120 17.4. 21:59:33,0 46,300 13,653 3,8 29 0,5 2,4 2,9 lll-IV Lepena 121 18.4. 04:34:05,9 46,295 13,637 2,9 12 0,5 1,6 1,9 IV Lepena 122 18.4. 05:08:13,6 46,295 13,637 3,5 16 0,5 1,6 2,3 IV Lepena 123 18.4. 10:15:40,5 46,296 13,671 3,7 52 0,5 2,4 3,1 IV-V Lepena 124 18.4. 12:29:57,8 46,290 13,650 5,1 6 0,4 2,2 IV Volarje Potresi v Sloveniji leta 1998 19 št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS M L v Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 125 18.4. 20:19:56,2 46.278 13,703 4 30 0,4 2,3 2,9 IV Krn 126 18.4. 23:17:50,1 46,277 13,700 4 32 0,4 2,3 2,9 IV-V Krn 127 19.4. 18:20:06,7 46,296 13,665 3 26 0,5 2 2,6 IV Lepena 128 19.4. 19:56:00,5 46,316 13,612 5,6 28 0,5 2,1 2,7 IV Kal-Koritnica 129 19.4. 21:37:36,7 46,308 13,616 4,4 16 0,4 1,7 2,3 čutili Lepena 130 19.4. 22:37:28,5 46,281 13,698 4 7 0,4 2,2 IV Soča ! 131 20.4. 01:11:01,0 46,324 13,618 4,5 10 0,3 2,2 čutili Kobarid 132 20.4. 18:27:31,5 46,326 13,615 3,7 20 0,4 1,6 2,3 Kal-Koritnica ¡133 20.4. 21:13:24,9 46,291 13,694 3,2 32 0,5 2,3 2,9 IV Lepena 134 21.4. 01:50:57,3 46,283 13,685 3,7 9 0,4 1,4 2,2 čutili Soča 135 21.4. 06:22:34,6 46,305 13,662 2,1 3 0 2 ll-lll Idrija ob Bači 136 21.4. 10:50:37,8 46,328 13,608 4,1 56 0,4 2,6 3,2 IV-V Kal-Koritnica 137 21.4. 15:12:01,5 46,223 15,965 7,6 9 0,6 1,6 2,4 Bednja, meja Hrvaška-Slovenija 138 21.4. 21:15:49,0 46,268 13,697 3,6 26 0,3 1,9 2,6 III Krn 139 21.4. 21:48:07,2 46,308 13,625 4,1 7 0,1 2,3 čutili Soča 140 22.4. 06:02:47,7 46,327 13,613 3,8 20 0,4 1,6 2,6 IV Kal-Koritnica 1141 22.4. 06:56:28,7 46,274 13,696 3,7 67 0,5 2,9 3,5 V Krn 142 22.4. 09:14:23,5 46,277 13,694 3,7 14 0,3 1,8 2,5 Lepena 143 22.4. 23:44:18,1 46,279 13,672 4,7 24 0,3 2,1 2,5 Lepena 144 23.4. 23:23:40,7 46,300 13,634 4,4 24 0,3 2 2,5 Lepena 145 25.4. 15:47:38,6 45,739 15,686 11,7 6 0,3 1,7 1,5 Rude, meja Hrvaška-Slovenija 146 26.4. 21:02:39,2 46,323 13,614 3,5 31 0,5 2,1 2,9 Kal-Koritnica 147 27.4. 08:41:25,2 46,293 13,692 2,8 18 0,5 1,7 2,4 Lepena 148 29.4. 21:03:12,2 46,319 13,619 3,5 20 0,5 1.7 2,2 Lepena 149 30.4. 03:20:11,6 46,299 13,653 2,3 30 0,5 1,9 2,7 Lepena 150 4.5. 10:40:35,9 46,279 13,698 4,1 30 0,5 2,3 3 IV-V Lepena 151 4.5. 18:14:27,2 46,292 13,695 3,5 19 0,5 2,2 2,3 Lepena 152 5.5. 06:41:40,2 46,317 13,607 5,2 20 0,2 1,9 2,5 Kal-Koritnica 153 5.5. 21:57:31,8 46,320 13,618 3,8 23 0,4 1,8 2,3 čutili Lepena 154 6.5. 02:53:00,1 46,280 13,696 5,1 94 0,6 4,2 4,4 V-VI Lepena ,155 6.5. 03:00:53,4 46,283 13,697 4,2 20 0,4 1,9 2,5 V Lepena 20 I. Cecic. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesenko št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 156 6.5. 03:16:36.5 46,293 13,692 2,8 3 0 1,8 čutili Livek 157 6.5. 05:34:34.3 46,284 13,698 4 17 0,5 1,6 2,2 V Lepena 158 6.5. 15:18:59,6 46,023 15,003 13,7 7 0,2 1,7 2,1 Čeplje 159 7.5. 07:43:50,5 46,288 13,650 4,7 19 0,6 1,8 2,4 IV Lepena 160 7.5. 22:44:40,9 46,298 13,637 4,4 17 0,3 1,5 2,5 IV Kobarid 161 8.5. 10:11:12,8 46,275 13,694 4,7 42 0,5 2,8 3 IV-V Krn 1162 8.5. 13:07:33,5 46,275 13,693 4,2 12 0,4 1,6 2,4 Krn 163 9.5. 02:14:17,0 46,281 13,700 4,5 21 0,4 1,8 2,3 Lepena 164 9.5. 06:56:30,5 46,077 14,999 13,7 7 0,5 1,6 2,1 Rodež 165 10.5. 09:00:17,3 46,283 13,698 3,8 17 0,4 2 2,4 V Lepena 166 10.5. 14:13:16,8 46,304 13,634 4,2 15 0,6 1,3 2,2 IV Soča 1167 10.5. 22:22:03,1 46,305 13,629 3,8 22 0,5 1.8 2,4 Lepena 168 10.5. 23:40:49,0 46,320 13,666 4,3 21 0,4 2,1 2,6 IV-V Lepena 169 11.5. 19:33:05,1 46,318 13,621 4,1 11 0,2 2,4 III Kobarid 170 11.5. 23:30:48,6 46,283 13,704 4,4 40 0,5 3,2 3,6 V Lepena 171 13.5. 01:58:53,5 46,286 13,706 4,3 56 0,5 3 3,3 IV-V Lepena 172 13.5. 02:50:42,5 46,281 13,702 3,5 22 0,5 1,8 2,3 Krn ,173 13.5. 05:30:22,3 45,994 15,243 11,7 10 0,3 1,9 1,7 Jelovec 174 13.5. 21:37:39,5 46.276 13,732 3,2 31 0,5 2,6 3,2 Veliki Bogatin 175 14.5. 01:20:35,4 46,299 13,635 3,9 24 0,5 1,6 2,4 Lepena 176 15.5. 13:37:47,9 46,302 13,629 5,7 55 0,5 2,6 3 IV-V Lepena 177 16.5. 17:50:07,5 46,063 15,002 7 6 0,4 1,8 1,8 Rtiče-Podkum 178 16.5. 19:11:49,4 46,291 13,678 3,6 27 0,4 1,9 2,7 Lepena 179 16.5. 20:27:22,9 46,276 13,691 4,4 20 0,4 1,8 2,2 Lepena 180 16.5. 20:48:33,2 46,065 14,233 14,9 13 0,3 1,8 2,2 Rovt-Butajnova 181 17.5. 08:42:43,2 46,278 13,700 3,8 25 0,4 2,1 2,6 Krn 182 18.5. 21:43:14,8 46,284 13,697 3,9 23 0,4 1,8 2,4 III Lepena 183 19.5. 16:55:00,3 46,028 15,000 11,2 5 0,1 1,6 1,8 Čeplje 184 20.5. 06:40:29,8 46,320 13,613 3,8 32 0,5 2,5 2,8 v Kal-Koritnica 185 24.5. 17:45:23,9 46,285 13,694 4,8 46 0,5 2,6 2,9 IV-V Lepena 186 27.5. 06:02:42,3 46,302 13,629 4,2 21 0,4 1,9 2,4 Lepena Potresi v Sloveniji leta 1998 21 št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje ' UTC °N °E km s (EMS) i no- date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) J187 28.5. 12:31:53,1 46,277 13,705 3,6 35 0,5 2,6 3,2 IV-V Krn 188 28.5. 23:44:19,8 46,317 13,617 3,8 31 0,5 2,3 2,6 Lepena j 189 29.5. 07:07:01,5 46,272 13,693 2,8 22 0,5 1,8 2,3 Krn 190 29.5. 22:50:38,0 46,321 13,606 3,7 39 0,5 2,5 2,7 Kal-Koritnica 191 29.5. 23:56:26,3 46,320 13,609 3,7 31 0,5 2,2 2,5 Kal-Koritnica j 192 30.5. 00:35:26,1 45,418 15,328 4,9 3 0,2 1,8 2 Vukova Gorica, meja ; Hrvaška-Slovenija 193 30.5. 19:29:18,0 46,279 13,692 3,8 20 0,5 1,9 2,3 Lepena ¡194 1.6. 02:55:23,6 46,340 13,565 3,6 21 0,4 1,8 2,4 Bovec ,195 1.6. 22:23:23,2 46,492 15,836 7 3 0,3 2,1 1,5 Gomila 196 2.6. 20:46:39,7 45,778 14,145 20,9 56 0,4 3 3,1 I V-V Hrenovice 197 2.6. 20:54:10,6 45,776 14,135 19,8 33 0,4 2,6 3 IV Gorice 198 2.6. 21:20:04,7 45,773 14,141 18,7 24 0,4 2,1 2,7 IV Gorice 199 2.6. 21:22:46,9 45,762 14,143 20,7 6 0,3 1,6 1,9 Dilce 200 5.6. 04:01:57,6 46,274 13,700 3,8 27 0,5 2,1 2,8 IV Krn 201 5.6. 07:42:49,9 46,267 13,690 6,4 14 0,3 1,7 2,3 Krn 202 5.6. 09:22:04,2 45,515 14,311 13,6 20 0,5 1,9 2,4 Jelšane, meja Slovenija-Hrvaška 203 5.6. 13:27:02,1 46,222 15,948 12,6 9 1 1,7 2,3 Bednja, meja Hrvaška-Slovenija 204 6.6. 16:04:04,5 46,293 13,703 3 23 0,5 2,2 2,8 Lepena 205 7.6. 19:38:43,0 46,317 13,609 3,7 6 0,1 2,3 lll-IV Magozd 206 8.6. 01:59:28,8 46,386 13,756 2,7 27 0,5 1,9 2,5 Trenta 207 10.6. 23:32:41,3 46,303 13,631 6,3 42 0,4 3,2 3,2 IV-V Lepena 208 12.6. 15:21:34,1 46,290 13,658 6 38 0,5 2,8 3 IV Lepena 209 13.6. 18:40:17,4 46,270 13,659 12,7 37 0,4 2,5 2,9 v Kosec 210 14.6. 01:16:06,6 46,275 13,689 4,2 17 0,5 1,7 2,2 Krn 211 16.6. 05:02:04,3 46,099 14,329 14,9 14 0,3 2 2,3 Setnica-Tošč 212 17.6. 18:10:08,9 46,297 13,646 3,8 38 0,5 2,6 3,1 IV Lepena 1213 18.6. 01:45:16,4 46,272 13,697 3,2 22 0,4 1,6 2,6 Krn 214 19.6. 10:52:55,3 46,017 15,743 9 5 0,1 1,6 3 Bračna vas, meja Slovenija-Hrvaška 215 19.6. 14:43:13,3 46,314 13,609 5,8 27 0,5 2,2 2,5 Kal-Koritnica 216 22.6. 07:05:52,1 46,278 13,695 3,2 15 0,5 1,8 2,2 Lepena 2,7 23.6. 09:33:34,0 45,683 15,493 23,3 8 0,4 1,9 1,6 Kostanjevac, meja Hrvaška-Slovenija 22 L Cecic. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesenko št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) | no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 218 23.6. 21:29:09,4 46,197 15,488 18,4 8 0,6 2,5 1,5 Grobelce 219 29.6. 17:33:47,0 46,316 13,612 6.3 40 0,4 2,5 2,8 IV-V Kal-Koritnica 220 29.6. 19:14:57,2 46,313 13,608 5,2 7 0,2 2 čutili Idrsko 221 30.6. 02:34:35,5 46,313 13,607 5,6 18 0,5 1,8 2,1 Kal-Koritnica 222 8.7. 04:57:03,9 46,139 14,060 17,4 6 0,3 1,6 1,9 Krnice pri Novakih 223 9.7. 01:03:19,6 46,305 13,716 15,7 28 0,5 2,1 2,8 Lepena 224 11.7. 02:50:45,7 46,274 13,706 14,8 14 0,4 1,5 2,4 čutili Tolmin 225 11.7. 04:01:21,2 46,303 13,701 13,5 31 0,4 2,4 2,7 IV-V Lepena 226 11.7. 11:58:45,7 46,246 16,079 17,2 7 0,5 1,7 1,6 Bedenec, meja Hrvaška-Slovenija 227 11.7. 12:59:58,2 46,028 14,287 19,8 12 0,4 2 2,5 Koreno nad Horjulom 228 12.7. 02:05:13,1 46,303 13,696 13,6 15 0,3 1,6 2,4 Lepena 229 14.7. 11:45:33,8 46,018 15,209 0 3 0,1 1,6 1,6 Cerovec 230 14.7. 12:30:15,3 46,006 15,227 12,6 12 0,4 2,2 2,2 Jablanica 231 14.7. 19:29:08,0 46,277 13,636 13,2 22 0,7 1,6 2,4 Drežniške Ravne 232 15.7. 16:56:34,8 46,270 13,715 11,1 16 0,4 1,6 2,5 Veliki Bogatin 233 16.7. 14:49:59,7 46,217 16,048 12,4 7 0,6 1,7 2,3 Zarovnica, meja Hrvaška-Slovenija 234 16.7. 22:44:05,8 46,287 13,707 15,6 26 0,4 2,1 2,9 Lepena 235 20.7. 22:31:03,4 46,123 14,399 15,9 4 0,3 1,6 1,5 Žlebe 236 21.7. 02:05:39,0 46,284 13,654 15,5 17 0,3 1,7 2,5 Lepena 237 24.7. 03:34:08,9 46,304 13,577 13,5 34 0,7 2,3 2,8 IV-V Čezsoča 238 24.7. 07:56:05,2 46,278 13,640 11,6 9 0,5 1,2 2,4 čutili Idrsko 239 26.7. 12:27:23,2 45,940 15,347 0,5 4 0,4 1,7 1,8 Dolenje Radulje 240 30.7. 10:56:32,9 46,042 15,063 0,1 12 0,9 2 2,2 Radgonica 241 31.7. 01:02:58,3 46,049 15,031 9,2 6 0,2 1,6 1,5 Zavrh 242 6.8. 11:59:30,9 45,713 13,863 10,6 4 0,4 1,6 2 Sežana, meja Slovenija-Italija 243 6.8. 20:59:15,5 46,298 13,678 13,8 9 0,3 1,4 2,4 IV Volarje 244 7.8. 05:32:14,9 45,553 15,297 0,1 14 0,5 1,9 2,3 lll-IV Dragoši, meja Slovenija-Hrvaška 245 8.8. 12:10:25,9 46,231 16,076 1,8 8 0,4 1,6 2,1 Bedenec, meja Hrvaška-Slovenija 246 8.8. 17:37:50,2 46,101 14,341 18,5 16 0,5 2 2,4 Setnica-Tošč 247 9.8. 21:16:31,7 45,569 15,315 0,1 6 0,3 1,3 2,2 lll-IV Adlešici 248 9.8. 22:57:31,6 46,301 13,630 13 18 0,4 1,6 2,2 lll-IV Lepena Poircsi v Sloveniji lela 1998 23 i št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 249 10.8. 02:51:06,6 45,547 15,314 7 10 0,4 1,6 2,1 IV Fučkovci, meja Slovenija-Hrvaška ,250 11.8. 08:25:20,5 46,078 14,849 10 8 0,4 1,6 1,7 Konj-Hotič 251 15.8. 20:59:45,8 45,889 14,640 7 8 0,5 1,5 1,8 IV Čušperk-Grosuplje 252 21.8. 08:32:24,2 46,256 14,503 7 7 0,5 1,6 1,3 Grad-Cerklje na Gorenjskem 253 21.8. 13:10:40,7 46,253 13,687 14,9 32 0,5 2,5 3 IV Krn 254 25.8. 05:34:07,2 46,000 14,150 25,1 12 0,3 1,9 2,3 Hleviše-Rovte 255 29.8. 22:32:56,8 46,068 15,031 10,6 8 0,3 1,7 1,7 Podkum 256 30.8. 01:18:21,9 46,257 13,714 12,7 40 0,6 3 3.2 V Čadrg 257 30.8. 09:30:25,7 46,262 13,689 15,2 23 0,4 2,3 2,7 Krn 258 31.8. 02:32:04,4 45,929 14,875 15,6 61 0,5 4,2 4,2 VI Sela pri Dobu 259 31.8. 09:53:45,0 45,942 14,862 16,9 19 0,4 2,3 2,6 IV Radohova vas 260 1.9. 20:41:39,4 45,942 14,868 4,3 12 0,4 2 2,4 IV Radohova vas 261 3.9. 08:11:24,6 45,350 14,524 15,6 13 0,5 1,7 2,2 Cernik Primorski, meja Hrvaška-Slov. 262 4.9. 22:20:49,2 46,314 13,605 14,5 23 0,5 1,7 2,4 Kal-Koritnica ¡263 10.9. 22:31:47,4 46,325 13,596 13,5 20 0,3 1,7 2,5 Kal-Koritnica 264 11.9. 04:13:58,3 45,657 15,539 21,4 7 0,5 1,7 Krašič, meja Hrvaška-Slovenija 265 15.9. 14:52:31,7 45,948 15,065 22,3 13 0,6 2,1 2,2 Mirna 266 16.9. 11:09:25,2 46,314 13,618 14,5 26 0,3 2,3 3 V Lepena 267 16.9. 14:00:01,2 46,315 13,608 12,9 7 0,1 1,1 2,3 zvok Bovec 268 17.9. 05:29:43,3 46,066 14,771 15,7 97 0,6 3,4 3,6 V Golišče 269 17.9. 08:27:30,1 46,065 14,743 12,4 15 0,7 2,1 2,6 čutili Mala Štanga 270 17.9. 08:42:21,5 46,054 14,763 9,3 9 0,5 1,7 1,8 Velika Štanga 271 17.9. 14:22:06,5 45,553 14,395 15 7 0,3 1,6 2,1 Snežnik 272 18.9. 06:06:59,3 46,050 14,742 10,4 26 0,5 2,7 2,6 IV-V Koške Poljane |273 20.9. 07:48:19,6 45,966 14,429 9,7 12 0,5 1,9 2,3 V Podpeč pod Krimom j 274 23.9. 13:29:28,8 46,053 14,729 8,2 10 1,2 1,6 1,8 Tuji Grm-Janče 275 24.9. 03:59:04,9 46,053 14,742 13 72 0,5 3,3 3,5 IV-V Koške Poljane 276 24.9. 05:00:14,6 46,046 14,764 7,2 10 0,4 1,6 1,8 Velika Štanga 277 25.9. 06:06:19,0 45,955 14,867 13,5 20 0,5 2,4 2,7 IV Sentpavel na Dolenjskem 278 26.9. 07:48:43,4 46,219 16,019 8,2 6 0,6 1,9 1,8 Bednja, meja Hrvaška-Slovenija 279 27.9. 16:28:45,0 46,076 14,739 13,9 10 0,8 1,6 1,6 Zgornja Jevnica 24 1. Cccič. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesen ko št. dat. h:m:s šir dolž h nst RMS Mlv Md lmax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) no. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md lmax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 280 30.9. 00:02:05,6 45,983 14,832 6,3 10 0,3 1,6 1,8 Pristava nad Stično 281 5.10. 10:58:21,1 45,992 15,469 7 7 0,4 1,7 1,7 Dolenji Leskovec ob Savi 282 6.10. 17:15:39,9 46,496 14,444 0,1 12 0,5 1,8 1,4 Obir, meja Avstrija-Slovenija 283 6.10. 20:41:19,3 46,319 13,606 15 20 0,2 1,8 2,4 Kal-Koritnica 284 7.10. 00:06:27,0 46,310 13,655 18,4 29 0,5 2 2,6 Lepena 285 7.10. 06:18:48,1 46,100 14,835 17,2 8 0,2 1,9 1,8 Bitiče-Hotič 286 9.10. 06:42:48,4 46,326 13,596 12,5 23 0,5 1,9 2,7 Kal-Koritnica 287 9.10. 08:06:55,8 46,278 13,727 15 31 0,5 2,3 2,9 IV Veliki Bogatin 288 9.10. 21:19:27,0 46,174 15,949 13,5 7 0,3 1,7 2 Radoboj, meja Hrvaška-Slovenija 289 15.10. 16:58:36,5 46,296 13,646 12,4 7 0,2 2,4 IV Drežniške Ravne 290 17.10. 13:24:48,7 46,277 13,697 13 17 0,5 1,9 2,4 IV Krn 291 20.10. 10:42:09,8 45,566 15,248 0 8 0,7 1,9 1,9 Desinec, meja Slovenija-Hrvaška 292 22.10. 18:11:07,2 46,271 13,686 15,1 20 0,5 1,8 2,3 Krn 293 23.10. 14:57:59,3 46,289 13,770 7 9 0,7 1,6 2,2 Lanževica 294 25.10. 17:02:54,4 45,619 14,278 13,8 16 0,4 1,8 2,5 Koritnice 295 31.10. 10:59:50,7 46,353 15,575 23 4 0,5 1,7 1,9 Križni vrh 296 1.11. 16:40:15,2 46,204 15,497 3,2 3 0 1,6 Rakovec 297 2.11. 13:08:48,4 46,112 13,830 15,6 8 0,3 1,6 2,2 Roče 298 5.11. 18:04:41,7 46,318 15,554 6,6 4 0,5 1,1 0,7 V Pečovnik 299 10.11. 12:36:54,3 46,277 16,025 17,3 7 0,6 1,9 2,3 Cvetlin, meja Hrvaška-Slovenija 300 12.11. 08:27:26,9 46,346 13,590 8,5 12 0,3 1,8 2,4 Kal-Koritnica 301 12.11. 19:34:33,0 46,056 14,730 15,7 17 0,6 2,4 2,4 IV Tuji Grm-Janče J302 14.11. 12:49:03,7 46,173 14,468 8,7 9 0,7 1,6 1,7 Dornice-Smlednik 303 24.11. 13:49:32,0 46,274 13,712 10.9 83 0,6 3,1 3,2 V Veliki Bogatin 304 25.11. 08:35:34,6 46,290 13,676 8,8 15 0,5 1,9 2,2 Lepena 305 4.12. 09:08:27,6 46,279 13,704 14 33 0,5 2,5 2,1 IV Krn 306 6.12. 23:32:07,3 46,293 15,153 12,9 9 0,8 1,5 1,6 lll-IV Prebold 307 11.12. 12:12:38,3 46,212 15,997 10,7 9 0,6 1,7 2,4 Bednja, meja Hrvaška-Slovenija 308 12.12. 15:59:44,3 46,276 13,861 20 22 0,4 2,1 2,5 Ukane 309 14.12. 20:06:43,4 46,272 13,721 9,5 22 0,4 1,9 2,6 V Veliki Bogatin 310 15.12. 04:21:14,5 46,293 13,716 10,6 8 0,5 1,5 2,5 IV Volarje Poires i v Sloveniji leta 1998 25 št. dat. h:m:s sir dolž h nst RMS Mlv Md Imax potresno območje UTC °N °E km s (EMS) „0. date h:m:s lat Ion h nst RMS Mlv Md Imax epicentral area UTC °N °E km s (EMS) 311 17.12. 06:35:18.9 46,219 15,403 9,8 8 0,5 2,1 1,7 Šentjur pri Celju 312 26.12. 06:49:00,8 45,463 14,349 9,7 25 0,5 2,1 2,5 Skalnica, meja Hrvaška-Slovenija i 313 26.12. 10:42:37,4 46,548 14,975 19,8 7 0,6 2,8 2 Ravne na Koroškem j314 29.12. 02:34:03,3 45,371 14,822 7 11 0,5 1,8 2,2 Delnice, meja Hrvaška-Slovenija V naslednjem poglavju in na slikah 3 do 27 so natančneje opisani le nekateri izmed potresov, ki so jih v zadnjem letu čutili prebivalci Slovenije. Zaradi izredno velikega števila dogodkov ni bilo mogoče predstaviti učinkov prav vseh. Slika 2 kaže nadžarišča in največje intenzitete teh potresov. Potresi 26. marca, 3. aprila, 12. maja in 2. junija tu niso predstavljeni, ker so bila njihova žarišča daleč zunaj Slovenije (v Italiji oziroma na Hrvaškem). Več o potresu 12. aprila 1998 in njegovih posledicah lahko preberete v več člankih v tej številki publikacije "Potresi v Sloveniji". Preglednica 2. Seznam potresov z žarišči v drugih državah, ki so jih čutili prebivalci Slovenije; potresi so na kratko opisani v besedilu. Table 2. List of earthquakes with origins in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia. Short descriptions of the events are given in the text. št. mesec dan ura (UTC) min. največja intenziteta v Sloveniji (EMS-98) nadžarišče no. month day hour (UTC) min. maximum intensity in Slovenia (EMS-98) epicentre 1 03 26 16 26 IV-V Italija 2 04 3 07 27 čutili Italija 3 05 12 15 18 IV Hrvaška 4 06 2 18 03 IV Hrvaška V preglednici 3 sta dogodka, ki so ju prebivalci čutili, vendar število zapisov ni zadoščalo, da bi jima lahko izračunali parametre. Preglednica 3. Potresa, ki so ju čutili nekateri prebivalci določenih predelov Slovenije, nismo pa jima mogli določiti potresnih parametrov. Table 3. Events felt by some observers in Slovenia for which the parameters could not be estimated. št. mesec dan ura (UTC) min. največja intenziteta v Sloveniji (EMS-98) nadžarišče no. month day hour (UTC) min. maximum intensity in Slovenia (EMS-98) epicentre 1 04 18 14 50 lll-IV Srpenica 2 05 27 23 44 IV Posočje 26 1. Cecič. M. Živčic, A. Gosar in T. Jesenko Podatki o nekaterih potresih, ki so jih prebivalci čutili 5. januar 1998 ob 5. uri 15 minut UTC. Šibko tresenje tal z intenziteto III-IV EMS-98 so čutili nekateri prebivalci Krškega in Libne. Na splošno so bili učinki potresa slabo zaznavni. 29. januar 1998 ob 7. uri 26 minut UTC. Ta potres so najmočneje (IV EMS-98) čutili prebivalci Gabrovčca in Kompolj. V osnovni šoli Kompoljc je s stropa odpadel omet. Opazovalci so poročali še o vibracijah tal in kratkem bobnenju, ki je spremljalo potres. Tisti, ki živijo v bližini kamnoloma, so mislili, da gre za miniranje. 29. in 30. januar 1998. Po rahlem potresu, ki so ga ob 17. uri I I minut UTC čutili v Ljubljani, sta tla v bližini prestolnice zatresla še dva šibka sunka. Prvi je bil ob 23. uri in 54 minut UTC z najmočnejšimi učinki (III-IV EMS-98) v Brezovici pri Ljubljani. Dobro uro pozneje, ob 1. uri 3 minute UTC (30. januarja), so enake učinke čutili še enkrat na Brezovici, kot tudi na Bregu pri Borovnici in v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani. Opazovalci iz nekaterih delov Ljubljane (Trnovo, Vič, Nadgorica), Škrilj 111 Staj so sporočili o enakih učinkih, toda žal so pozabili pripisati uro, zato ne vemo, na kateri potres so se opisi nanašali. 4. februar 1998 ob 14. uri 7 minut UTC. Ta potres z intenziteto IV EMS-98 so čutili prebivalci Hrušice, Kosez, Male Bukovice, Novokračin, Soz, Bača, Koritnic, Dolenj in Jelšan (slika 3). Žarišče je bilo na hrvaški strani meje: učinke IV EMS-98 je potres dosegel v Matuljih, Opatiji in Reki, iz Viškovega so poročali celo o učinkih V stopnje. Iz Bača poročajo o močnem bobnenju, ki je prihajalo z juga in je trajalo približno 5 sekund. Tudi v Vrbovem, Vrbici, Veliki Bukovici, na Sozah in v številnih drugih krajih so slišali hrumenje. Opazovalci so ta in naslednji dan čutili več manjših popotresov. 13. marec 1998 ob 15. uri 14 minut UTC. Potres je povzročil nekaj poškodb v Koritnicah, Baču, Ilirski Bistrici, Kosezah in še nekaterih krajih (slika 4). Poškodbe so bile zelo majhne: lasaste razpoke v ometu, odpadanje manjših koščkov ometa in razširjanje razpok, ki so nastale že prej (intenziteta V EMS-98). Nekaj manjših razpok na stenah so opazili tudi na cerkvi Sv. Petra v Ilirski Bistrici. Ljudje so slišali močno zamolklo hrumenje in nekateri so mislili, da gre po cesti težak kamion. Ponekod so se prevrnili lažji nestabilni predmeti. Potres so, razen v Sloveniji, čutili še v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Po tem potresu smo delavci URSG obiskali epicentralno območje in si ogledali poškodbe, o katerih so nam poročali naši opazovalci. 24. marec 1998 ob 20. uri 33 minut UTC. Ta šibek potres z intenziteto III-IV EMS-98 so čutili v Šmarjeških Toplicah, Šmarjeti, Žihovem selu in Lešnici. Ljudje so zaznali lahno tresenje okenskih šip. Ponekod niti niso bili prepričani, če je bil potres. V Cerovcu so mislili, da je v bližini odjeknila močna eksplozija. Potresi v Sloveniji leta 1998 27 26. marec 1998 ob 16. uri 26 minut UTC. Najmočnejši potres z žariščem zunaj naših meja, ki so ga v letu 1998 čutili prebivalci Slovenije, je bil v Italiji v Umbriji, nedaleč od krajev, ki so bili porušeni leta 1997 (slika 5). Njegova magnituda je bila 5,1. Pri nas so ga najmočneje čutili v Jelšanah (IV-V EMS-98). Potres so posamezniki čutili celo na Ptuju. 12. april 1998 ob 10. uri 55 minut UTC. Velikonočni potres v zgornjem Posočju, ki je obenem tudi eden najmočnejših potresov v Sloveniji v tem stoletju, obravnavamo v drugih člankih v tej publikaciji. 13. april 1998 ob 4. uri 58 minut po UTC. To je bil le eden v dolgem nizu močnejših popotresov, ki še vedno stresajo tla v Posočju. Potres je na Idrskem, Livku, v Bovcu in Soči dosegel intenziteto V EMS-98 (slika 6). Na že poškodovanih objektih so se pojavile dodatne razpoke, obstoječe pa so se povečale. V Bovcu so vaze popadale s polic na tla (a se niso razbile). Tresenje tal in stavb je spremljalo močno bobnenje. Prebivalci so tega dne čutili še več potresnih sunkov, vendar manj močnih, razen tistega ob 3. uri 23 minut UTC, ki je v Soči dosegel intenziteto V EMS-98. Vsi sunki so bili kratki, spremljala so jih bučanje, šumenje in škripanje zidov in ostrešja. Kljub deževnemu in mrzlemu vremenu so se ljudje po vsakem potresu zbirali na prostem.Tukaj velja omeniti, daje ocenjevanje intenzitet popotresnih sunkov težje od ocenjevanja intenzitet enega samega potresa, in sicer iz več razlogov. Po močnem potresu je število popotresnih sunkov izredno veliko in sledijo si v kratkih časovnih intervalih; prebivalci si zelo pogosto ne zapomnijo časov in podrobnosti za vsak posamezen potres in raje opišejo dogajanje s frazo "ta dan smo čutili več manjših potresov". Tako dobimo zelo pogosto podatke, za katere ne vemo, h kateremu potresu sodijo. Drug problem so predhodno poškodovane zgradbe. Ker pri močnejših potresih določamo intenziteto predvsem na podlagi poškodovanosti zgradb, ki tako predstavljajo "merilni inštrument", smo po močnem potresu omejeni z dejstvom, daje zaradi že prisotnih poškodb na objektih ta naš instrument "pokvarjen" ali manj uporaben. Povečanja obstoječih poškodb ne moremo obravnavati enako kot nastajanje novih na nepoškodovanem objektu. 15. april 1998 ob 19. uri 40 minut UTC. Tudi ta dan je prebivalce Posočja prestrašilo več močnejših potresnih sunkov. Ob 21:40 po lokalnem času je močno zabobnelo, kot da grmi, in hkrati seje tudi zamajalo. Ljudje so vstajali iz postelj in šli na prosto. Mnogi tudi to noč niso spali. Čez dan so prebivalci čutili večkratno rahlo drgetanje tal ob manjših zaporednih sunkih potresa. 15. april 1998 ob 22. uri 42 minut UTC. Ob močnejšem popotresu je prišlo do plazenja ceste med Kobaridom in Drežnico, ki je bila potem prevozna le še za osebna vozila. Potresni sunki so dodatno razmajali hiše. V Bovcu je s streh odpadlo nekaj kritine (URSZR, 1998) in so morali posredovati gasilci. Prebivalci so še vedno imeli 28 1. Cccie. M. Živčič. A. Gosar in T. Jesen ko težave s pitno vodo. Na Modrejcah so opazili razpoke v asfaltni cesti. 18. april 1998 ob 10. uri 15 minut UTC. Za ta dan smo prejeli poročila, ki so opisovala kar šest popotresnih sunkov. Najmočnejši je bil ob 10. liri 15 minut UTC z intenziteto IV-V EMS-98 in so ga čutili v Gabrjah, na Idrskem in na Livku (slika 7). V Strmcu so smuči, ki so stale v drvarnici, padle na tla. V TIK Kobarid so bučanje ob potresu slišali vsi prisotni. Na Livku sta močan sunek spremljala ropot in bobnenje v tleh. 19. april 1998 ob 19. uri 56 minut UTC. O učinkih, ki sodijo v IV EMS-98 so poročali prebivalci Sclišč, Volarij, Kobarida in Soče. Pravijo, da so se vsi sunki, tudi tisti v dneh pred tem, začeli z močnejšim ali šibkejšim kratkotrajnim hrumenjem, potem pa so se tla stresla "kot bi sejali moko". 20. april 1998 ob 21. uri 13 minut UTC. Popotres je učinke IV EMS-98 dosegel na Volarjih. Ljudje so bili prestrašeni, ko so čutili tresenje in slišali kratko bobnenje. Kakor prejšnje dni je bilo tudi ta dan kar nekaj potresov, ki so jih prebivalci čutili, podrobnejših poročil o tem žal ni. 21. april 1998 ob 10. uri 50 minut UTC. Intenziteto IV-V EMS-98 je potres dosegel v krajih Mlinsko in Soča (slika 8). Dokaj močan sunek je spet vznemiril prebivalce ob reki Soči. Sledili so mu manjši sunki in bobnenje ter drhtenje tal, in sicer celo popoldne. V kraju Soča so opazili manjše podore in rušenje kamenja, kot tudi kalno vodo. Opazovalec v Strmcu je v kleti čutil rahlo zibanje tal in rahel šklepet šip. 22. april 1998 ob 6. uri 56 minut po UTC. O učinkih, ki sodijo v intenziteto V EMS-98 so poročali iz Volarij in Kamnega (slika 9). Razen hrumenja tal ob najmočnejšem popotresu tega dne, pred katerim so psi močno lajali, so prebivalci opisali še več manjših sunkov. Po nekaterih poročilih se je reka Tolminka močno obarvala. V Bovcu so potres doživeli kot sunkovit in močan udarec navzgor. 6. maj 1998 ob 2. uri 53 minut po UTC. Potres, ki jc zgodaj zjutraj 6. maja zbudil prebivalce skoraj celotne zahodne in osrednje Slovenije, jc bil do sedaj najmočnejši popotres velikonočnega potresa (slika 10). V krajih Drežnica in Svino so bili njegovi učinki V-VI EMS-98. Porušile so se skladovnice drv, s hribov se jc valilo kamenje, razpoke v zidovih poškodovanih hiš so se povečale. Ponekod je prišlo do delne porušitve že prej močno poškodovanih sten. Kratko in močno horizontalno tresenje je spremljalo močno bobnenje. Iz Kobarida in okolice so poročali o kalnosti vode iz vodovoda. Potres so čutili tudi v Avstriji in Italiji. Po jutranjem močnem sunku so se ves dan vrstili manjši potresi. Najmočnejša sta bila ob 3. uri 0 minut ter ob 5. uri 34 minut po UTC. Oba sta na Volarjih dosegla intenziteto V EMS-98. 10. maj 1998 ob 9. uri 0 minut po UTC. Popotres 10. maja so najmočneje (V EMS- Potresi v Sloveniji leta 1998 29 98) čutili v kraju Livek (slika 11). Ljudje, ki so bili na prostem ob reki Soči, so potres bolj slišali kot čutili. Zvok je bil podoben manjši eksploziji, sledilo mu je rahlo nihanje tal z bobnenjem. Iz Volarij so poročali, da se po vsakem močnejšem sunku še dve uri sliši hrumenje v razmaku 20-30 minut, takoj po potresu pa še v krajših intervalih. Pravijo, da močnejšemu sunku ponavadi sledi še 3-5 manjših. 10. maj 1998 ob 23. uri 40 minut UTC. Še en popotres 10. maja je tokrat najbolj prestrašil Volarce (IV-V EMS-98)(slika 12). Voznica avtomobila je zaznala tresenje volana, kot bi vozila po kamenju. Opazili so tudi, da se je po strmih pobočjih valilo kamenje. 11. maj 1998 ob 23. uri 30 minut po UTC. Ta popotresni sunek je imel najmočnejše učinke (V EMS-98) v naseljih Dolje, Gabrje in Volarje (slika 13). Prebivalce je iz spanja prebudilo tresenje, ki ga je spremljalo močno hrumenje tal. Poročali so, da po močnejšemu sunku še večkrat "zaguči" in vnovič zatrese, toda šibkeje. Na stanovanjskih hišah vsak potresni sunek poveča že obstoječe razpoke v ometu, stenah, stebrih itn. 12. maj 1998 ob 15. uri 18 minut UTC. Žarišče tega potresa je bilo na Hrvaškem v bližini Koprivnice. Pri nas so ga najmočneje (IV EMS-98) čutili prebivalci Ptuja, Ormoža in Lendave. Čeprav ni bil močan, je potres povzročil nekaj preplaha med prebivalci, predvsem v Prekmurju, kjer so potresi dokaj redek pojav. 15. maj 1998 ob 13. uri 37 minut UTC. Intenziteto IV-V EMS-98 je potres dosegel v petih krajih: Volarje, Kobarid, Žaga, Bovec in Soča (slika 14). V Bovcu so zaznali udarec in tresenje. V Doljah so slišali škripanje vratnih okvirjev in čuden zvok, podoben gromu. V Soči so opazili posamezne podore s hribov, ki jih je spremljalo šibkejše grmenje. 20. maj 1998 ob 6. uri 40 minut po UTC. Ob tem popotresu (slika 15) so bili učinki najmočnejši na Volarjih (V EMS-98). Iz Drežnice so sporočili, daje bilo na prostem slišati zvok, podoben manjši eksploziji; sledilo jc rahlo gibanje tal z bobnenjem. V Bovcu, Soči in številnih drugih krajih so opazili, da se razpoke večajo iz dneva v dan. V Soči jc hrumenje in bobnenje z močnejšim sunkom potresa tako preplašilo ljudi, da so se umaknili iz stavb. 28. maj 1998 ob 12. uri 31 minut UTC. Največje učinke (IV-V EMS-98) je potres imel v Drežnici (slika 16). Ob potresu je zahrumelo. Tudi na prostem se je slišalo močno šumenje. 2. junij 1998 ob 18. uri 3 minute UTC. Žarišče tega potresa je bilo na Hrvaškem, v Podravini. Največje učinke (V-VI EMS-98) je potres dosegel v kraju Novigrad Podravski. V Sloveniji so ga čutili zlasti v severovzhodnem delu, najbolj (IV EMS- 30 98) pa prebivalci Ormoža in Središča ob Dravi. 1. Cccie. M. Živčič. A. Gosar in T. Jesen ko 13. junij 1998 ob 18. uri 40 minut UTC. Največjo intenzitezo (V EMS-98) je tudi ta popotres dosegel na Volarjih (slika 17). Iz Livka so poročali o manjšem bobnenju, ki mu je sledil krajši sunek. V Kobaridu je ljudi bolj prestrašilo bobnenje kot samo tresenje tal. Prebivalci opažajo, da vsak sunek povzroči nekaj dodatnih razpok na že poškodovanih objektih. 29. junij 1998 ob 17. uri 33 minut UTC. Ta popotres je dosegel intenziteto I V-V EMS-98 na Idrskem in v Trenti (slika 18). Potres je spremljalo značilno močno bobnenje. Stare razpoke so se spet povečale. 11. julij 1998 ob 4. uri 1 minuta UTC. Najmočnejše so ta popotres (IV-V EMS-98) čutili na Volarjih, v Soči in v Trenti (slika 19). Ob potresu so se prebivalci prebujali iz spanja, nekateri zaradi dokaj močnega tresenja, druge je zbudil značilen zvok. Ljudje so začeli na poškodovanih objektih vsak dan opažati male spremembe, razne razpoke na stenah in stropovih ter na ploščicah. 24. julij 1998 ob 3. uri 34 minut UTC. Potres je v Drežnici dosegel učinke IV-V EMS-98 (slika 20). Dva opazovalca sta bila v tem času na planini pod Krnom. S gore se je na planini Polog k Tolminki sprožil podor z veliko kamenja. Rušenje večje količine skalovja nad planino Polog, in sicer iz smeri Čadrg v Tolminko, so zaznali tudi dan pred potresom. Tudi v okolici vasi Soča sc je po bližnjih hribih vsak dan krušilo in valilo kamenje. Ta potres je spremljalo močnejše bučanje pred sunkom in po njem. 6. avgust 1998 ob 20. uri 59 minut UTC. Popotres je dosegel učinke IV EMS-98 na Kamnem, v Soči in v Trenti. Na Volarjih so slišali bučanje. V Ligu pri Kanalu so potres čutili kakor zelo kratek, sunkovit udarec. 7. avgust 1998 ob 5. uri 32 minut UTC. Edino poročilo o tem potresu je prišlo iz Adlešičev, kjer so bili opaženi učinki 111-1V EMS-98. Ljudje, ki so bili zunaj, so pri okopavanju gredic ali zalivanju vrtov pod nogami občutili rahel stres tal. 10. avgust 1998 ob 2. uri 51 minut UTC. Ta potres so najmočneje čutili v Tribučah in Adlešičih v Beli Krajini. Ljudje so sc prebujali zaradi poka in sunka. Pravijo, da je bilo pri potresu slišati kratko bobnenje iz globine. Opazovalec iz Tribuč je ocenil trajanje nihanja na 3 do 5 sekund. 30. avgust 1998 ob 1. uri 18 minut UTC. Prebivalce Posočja je prebudil še en popotres; močno je zagrmelo, kot bi se nekaj prevrnilo, nato pa so se tla stresla. V Drežnici so se pojavile nove razpoke na zidovih hiš, stare razpoke pa so se poglobile. Potres so čutili mnogi v Bohinju. Pastirji na Pokljuki so opazili, da so bile krave tega dne pred molžo vznemirjene, kar ponavadi niso. Potresi v Sloveniji leta 1998_31 31. avgust 1998 ob 2. uri 32 minut UTC. Potres lokalne magnitude 4,2 z nadžariščem pri Biču na Dolenjskem je največje učinke (VI EMS-98) dosegel v krajih Moravče pri Gabrovki, Male Češnjice in Veliki Gaber (slika 21). Potres je poškodoval osnovne šole v Šmartnem pri Litiji, Primskovem, Velikem Gabru in Gabrovki, cerkve v Moravčah pri Gabrovki in Šentvidu pri Stični ter številne stanovanjske objekte v različnih krajih (URSZR, 1998). Starejša hiša v Zagorici pa po ocenah občinske komisije ni več varna za bivanje. Prebivalce je prestrašilo dokaj močno tresenje tal. padali so manjši nestabilni predmeti (npr. vaze z rožami), slike na stenah so zanihale. Potres so čutili tudi Ljubljančani, precej vznemirjenja pa je povzročil tudi v sosednji Avstriji. V letu 1998 je to bil najmočnejši potres z žariščem zunaj Posočja. 16. september 1998 ob 11. uri in 9 minut po UTC. Čeprav smo prva telefonska obvestila o tem popotresu dobili iz Drežniških Raven, seje po končani obdelavi vseh podatkov izkazalo, da so ga najmočneje (V EMS-98) čutili prebivalci Volarij (slika 22). I-Irumenje in bučanje, ki je spremljalo potres, je bilo precej močno in je spet dodobra prestrašilo ljudi. V Bovcu so opazili, da je juha v krožnikih močno pljusknila čez rob tako, da jih je umazala po obleki. 17. september 1998 ob 5. uri 29 minut po UTC. Žarišče tega potresa je bilo v bližini Litije, toda o najmočnejših učinkih (V EMS-98) so poročali iz 25 kilometrov oddaljene Podpcči v Dobrepoljski dolini (slika 23). V ožjem nadžariščnem območju so opazili vertikalno tresenje tal, škripanje lesenih sten, tresenje pohištva in močno bobnenje. Ponekod so bobnenje slišali tik pred potresom. Zanimivo je, da je več opazovalcev pripomnilo, da tudi težji lestenci niso zanihali. 18. september 1998 ob 6. uri 6 minut UTC. Prebivalci Dvora pri Bogenšperku (slika 24) so ta litijski popotres čutili najmočneje (IV-V EMS-98). Tudi drugod so opazili nihanje omar, rahlo hrumenje in nekateri so mislili, da pelje mimo tovornjak. 20. september 1998 ob 7. uri 48 minut UTC. Potres, ki je imel žarišče v bližini Krima, so čutili prebivalci nekaterih naselij na Ljubljanskem barju (slika 25). Najmočnejše učinke je imel v Kamniku pod Krimom in v Notranjih Goricah (V EMS-98). Prebivalci so tudi tokrat slišali bobnenje; ponekod so mislili, da mimo hiše pelje vlak ali da minirajo v kamnolomu. 24. september 1998 ob 3. uri 59 minut UTC. Še en potres z žariščem v bližini Litije je prebudil številne prebivalce, celo v Ljubljani. V Litiji so čutili kratkotrajno močno hrumenje in tresenje. O bobnenju pred potresom so poročali tudi iz številnih drugih krajev. Ljudje so slišali škripanje pohištva. 17. oktober 1998 ob 13. uri 24 minut UTC. Ta popotresni sunek je največjo intenziteto (IV EMS-98) dosegel v krajih Volarje, Drcžnica, Drežniške Ravne in Soča. Prebivalci so opazili tresenje vrat in oken, slišali rahel hrup in imeli občutek, 32 I. Cecic. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesenko kol bi se tla pogrezala. 5. november 1998 ob 18. uri 4 minute UTC. Več potresov, ocl katerih je imel najmočnejši intenziteto V EMS-98, so čutili prebivalci Pečovnika pri Celju (slika 26). Vas leži na hribu, pod katerim je opuščen premogovnik. Vaščani so menili, da je zaradi močnega deževja in poplav prišlo do posedanja v rovih rudnika. Tresenje tal je spremljalo eksploziji podobno močno bobnenje, ki je še dodatno prestrašilo prebivalce. Nekateri so čutili šibke potrese še naslednji dan. 24. november 1998 ob 13. uri 49 minut po UTC. Čeprav so prebivalci Bovca sporočali, da je predvsem čez dan težko ločiti potres od težkih gradbenih strojev, so ta popotres dokaj močno čutili, še posebej tisti, ki so bili v zaprtih in bolj mirnih prostorih. Občan iz Trnovega ob Soči je takoj po potresu opazil, da se iz Polovnika valijo posamezne skale. Iz več krajev so vnovič poročali o vznemirjenosti mačk in psov med potresom. Potresu je predhodil značilen naraščajoč šum. 14. december 1998 ob 20. uri 6 minut po UTC. Tudi ta popotres je dosegel najmočnejše ličinke na Volarjih (V EMS-98), kjer sta ga spremljalo hrumenje in pok (slika 27). V Soči so menili, da je bilo bučanje bolj močno kot samo tresenje. V Tolminu so potres v pritličjih komajda čutili, v višjih nadstropjih pa nekoliko bolj. 15. december 1998 ob 4. uri 21 minut UTC. Učinke IV EMS-98 so opazili prebivalci Volarij, Drežnice in Soče. Slednji so sporočili, da so čutili močnejše bučanje in rahel stres tal. V Bovcu so potres čutili redki posamezniki, ki so bili v višjih, mirnih prostorih. Na Livku šibkejše tresenje tal, ki ga je spremljalo močno bobnenje, ni pustilo vidnih sprememb na zgradbah. Slike 3-27: Na slikah 3-27 so prikazani učinki nekaterih potresov, ki so jih v letu ¡998 čutili prebivalci Slovenije. Na nekaterih kartah, ki kažejo učinke na manjših območjih, je uporabljena Gauss-Krugerjeva mreža oz. kilometersko merilo, ki olajša ocenjevanje medsebojne oddaljenosti prikazanih krajev. Figures 3-27: Description of the figures 3-27:The effects of some earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia are given. EMS-98 was used for estimating the intensities for all earthquakes. Translation of map legends: bobnenje, zvok = sound; čutili = felt; niso čutili - not felt. Potresi v Sloveniji leta 1998 33 46.00J 45.80 45.601 45.40 45.201 45.00 13.80 14.00 14.20 14.40 14.60 14.80 15.00 15.20 15 46.801 46. 60] 46.40 46.20- 46.00- 45.80 45.60- 45.40-1 45.20 13 .03 .1998 15 : 14 UTC . - 4 5.00 13.00 13.50 14.C0 14.50 15.00 Sliki 3 (zgoraj) in 4 V EMS98 I IV-V • IV ■ III-IV • III ■ II-III o h ik bobnenje čutili niso čutili i , <. /, 15.50 16.00 16.50 34 1. Cecic. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesen ko 47.00 46. 804 45.60 45.40 ■IV-V EMS-98 • iv ■ III-IV • III M ii-m ^ zvok • čutili niso čutili HRVAŠKA 13.50 14.00 14.50 15.00 15.50 16.00 16.50 46.60 46.50- 46.40- 46.30 46.20 46.10H 46.00 45.90 45.80-1 13 AVSTRIJA 13 # 04•1998 04:58 UTC Srednja vas v Bohinju Rudno Stopnik iLokve Ozeljan J^Spodnja Idrija Lipa na Krasu V EMS98 ■ IV-V • IV ■ III-IV • III • čutili niso čutili 40 13.60 13.80 14.00 Sliki 5 (zgoraj) in 6 14.20 Potresi v Sloveniji leta 1998 35 5375 538C 5385 539C 5395 5400 5405 5410 5415 Slika 7 Slika 9 5150- 5145- 5140 5135- 5130H 5125 5120 5115- 5110 5105- 5100 21 .04 .1998 10 : 50 UTC Rateče # Log pod Mangartom Strmec Soča ■ IV-V EMS98 • IV ■ III-IV # III ■ II-III zvok ^r čutili niso čutili ^Trnovo ob Soči Kobarid ®Mlins ko Selišče ■ Stara Ukane Fužina Tolminske Ravne ITALIJA Voice Tolmin Modrej Klavže Ajba 5375 5380 5385 5390 5395 5400 5405 5410 5415 5420 5425 Slika 8 36 1. Cccič. M. Živčič, A. Gosar in T. Jesenko 47.00 16.50 6.05.1998 02 s 52 UTC AVSTRIJA poškodbe ■ V-VI EMS98 • v ■ iv-v • iv ■ III-IV ün ii ii-in * bobnenje * čutili niso čutili / 46.00 « Hi i • ** * v" ' > \\- J^sT C HRVAŠKA 13.50 14.00 14.50 15.00 15.50 5155+ 515CH 5145 5140i 5135 5130 5125- 5120 5115 5110 5105 5100- 10 .05 .1998 09 : 00 UTC Rateče Kranjska ^ Gora • V EMS98 ■ iv-v • iv ■ III-IV • III ^ čutili niso čutili Srednja vas ■ v Boh. Idrija ob Bači Trtnik ^ Hudajužna Grahovo ob Bači 5375 5380 5385 5390 5395 5400 5405 5410 5415 5420 5425 Sliki 10 (zgoraj) in 11 Potresi v Sloveniji leta 1998 37 S15C 5145 5140- 5135- 10 .05 .1998 23 : 40 UTC jtT /Strmec 5130 Žaga \ Srpenica 5125 5120- Log pod Mangartom Bovec® Soča| Lepena* Trnovo ob Soči Spanovišče Stanov išče Kobarid® 5110 5105- ■ IV-V EMS-98 • IV ■ III-IV • HI • čutili niso čutili 5115 ITALIJA Gabrje žabče Tolmin 5100- / Kambreško Ajba Ročinj Lig| Kanal 5375 5380 5385 539C 5395 5400 5405 5410 5415 5420 4 6.70f 46.60 46.50 46.40 46.301 46.20^ 46.10 46.00 • V EMS98 ■ IV-V • iv ■ III-IV • III • bobnenje • čutili niso čutili AVSTRIJA Podkoren 45.90 Ukane Zgornje Gorje ^ Ä Trtnik - ? Poljane 11. 05 .1998 23: 30 UTC 13.30 13.40 13.50 13.60 13.70 13.80 13.90 14.00 14.10 14.20 Sliki 12 (zgoraj) in J 3 38 I. Cccic. M. Živčič. A. G osar in T. Jcsenko 46.60 46.501 46. 40j 46.30 46.201 46.10- I IV-V EMS98 • IV ■ III-IV • HI • čutili niso čutili AVSTRIJA Log pod Mangartom 46.00- Kranjska Mojstrana Gora ■ Soča Ukane Jesenice Srednja vas v Bohinja Volarje "Tolmin Podbrdo ★ Grahovo ob Bači Anhovo 15 .05 .1998 13 : 37 UTC 13.40 13.50 13.60 13.70 13.80 13.90 14.00 14.10 5155f 5150 51.45- 5140 5135 513 Rimske Toplice Litija ■ Gabrovka Borovnica J / Prešerne ul" # V _ V ■ ■ ■ * *%T< Krka * Podpeč Podtabor 1 Ribnica Gomila Straža ■ W V EMS9B ■ IV-V • IV ■ 1II-IV # III ■ II-III * bobnenje * čutili niso čutili 5440 5450 5460 5470 5480 5490 5500 5510 5520 5530 Sliki 18 (zgoraj) in 19 Potresi v Sloveni ji leta 1998 43 5125 5120 5115- 5110 510Í 5100 5095H 50904 5085- 50804 507 5- 5070 5065- Laze v Tuhinju Rova ★ 18,09.1998 06:06 UTC Vrhpolje Kisovec Ribče Bi Vače Senožeti Litija I LJUBLJANA I Gradišče ■ Dvor Staje * Grosuplje Ponikve ™ i Podpeč Višnja Gora * M+¿ Zaboršt Radohova vas iGabrovka iTrebnje ■ IV-V EMS98 • IV ■ III-IV • III Ü II-iii • bobnenje čutili niso čutili 5455 5460 5465 5470 5475 5480 5485 5490 5495 5500 5505 5510 5515 5102 5100- 5098 5096- 5094-1 5092 5090- 5088 5086- 5004 Dolenja vas Draževnik LJ - Vič Log Sinja Gorica Lukovica ■ Dragomer Brezovica Plešivica a Notranje Vnanje ^•corice Gorice LJ - Ilovica LJ - Črna vas Vrhnika Podpeč . Jezero Brest Verd Goričica £ ^ Preserje I Kamnik pod Krimom Breg Staje Iška vas V EMS98 IV-V IV III-IV III niso čutili Borovnica Iška Rakitna 20 .09 .1998 07 :48 UTC 5082- 5446 5448 5450 5452 5454 5456 5458 5460 5462 5464 Sliki 24 (zgoraj) in 25 44 1. Cecič. M. Živčič. A. Gosar in T. Jesenko 5123 5122 5121 5120 5119 5118 5117 5116 5115 5114 5113 Zgornja Hudinja Ostrožno Nova vas Dečkovo naselje Leveč center Teharje • • CELJE Kotnikov» ul. Vrhe Štore i ■ Vegova ul. Polule ■ Zagrad • Pečovnik 5.11.1998 18:04 UTC ) V EMS-98 ■ IV-V Debro | III-IV • III ■ II-III * čutili Laško niso čutili 5518 5519 5520 5521 5522 5523 5524 5145 5140 5135 5130 5125 5120 5115 5110- 5105- Strmec Trenta »V EMS98 IIV-V I IV »III niso čutili Bovec Trnovo ob Soči Soča Drežniške Ravne Drežnica Kobarid Kamno Livek ■ Volarje Volče ' Tolmin Kambreško Ročinj Stara Fužina 14 .12 .1998 20 :06 UTC 5380 5385 5390 5395 5400 5405 5410 5415 5420 Sliki 26 (zgoraj) in 27 Potresi v Sloveniji leta 1998_45 Sklep Potresna aktivnost v Sloveniji je bila v letu 1998 močno povečana. Kar nekaj potresov je povzročilo gmotno škodo, doživeli pa smo tudi enega najmočnejših potresov tega stoletja. 200 150 > o (l) o-100 o > 0) 50 0 Slika 28. Porazdelitev potresov glede na magnitude Figure 28. Distribution of earthquakes with respect to magnitude. 0.6-1,0 1.6-2.0 2,6-3,0 3.6-4,0 >4,5 magnituda 35 30 25 > ¡20 O cl O 10 5 0 Slika 29. Porazdelitev potresov glede na največjo intenziteto EMS-98 v Sloveniji Figure 29. Distribution of earthquakes with respect to maximum EMS-98 intensity in Slovenia. • • • ...... i • - -....... (N=109 ^ - • - • • • ■ • • .I.I. i—r 1-1 i r m čutili III IV V VI VII ll-lll lll-IV IV-V V-VI VI-VII VII-VIII največja intenziteta EMS-98 46_1. Cecič, M. Živčic, A. Gosar in T. Jesenko Histogram na sliki 28 kaže porazdelitev Mlv in Md magnitud. Lokalne magnitude (Mlv) smo lahko opredelili za 303 potrese, magnitude iz trajanja potresa (Md) pa za 310 potresov. Največ potresov je imelo magnitudo med 1,6 in 2,5. Med potresi, za katere smo razposlali makroseizmične vprašalnike ali opravili terenske raziskave, jih je največjo intenziteto IV. stopnje EMS-98 doseglo 34, intenziteto IV.-V. stopnje 17 in intenziteto V. stopnje 19 potresov. Po en potres je dosegel največjo intenziteto V.-VI., VI. in VII.-VIII. stopnje EMS-98. Ostali potresi (36) so imeli največjo intenziteto manjšo od V ali pa so jih ljudje le čutili in stopnje ni bilo mogoče opredeliti (si. 2 in 29). Porazdelitev potresov glede na globino žarišč (si. 30) kaže, da je imela večina potresov žarišča v globini do 15 km z vrhoma med 2,6 in 5,0 km (122 potresov) in med 12,6 in 15 km (45 potresov). Le za 8 potresov smo opredelili žariščno globino večjo od 20 km. 140 120 100 > o S 80 o o. o 60 O) >to 40 20 0 Slika 30. Porazdelitev potresov glede na globino žarišča Figure 30. Distribution of earthquakes with respect to focal depth. N=314 0,0-2,5 5,1-7,5 10,1-12,5 15,1-17,5 20,1-22.5 25,1-27,5 2,6-5,0 7,6-10,0 12,6-15,0 17,6-20,0 22,6-25,0 globina žarišča (km) Tudi lani smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov uspešno sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav. Za poslane makroseizmične podatke pa se posebej zahvaljujemo Andrei Tertullianiju iz Nacionalnega geofizikalnega inštituta (ING) v Rimu, Potresi v Sloveniji leta 1998 47 Eclmundu Fiegweilu iz Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju, Ivici Soviču iz Seizmološke službe Republike Hrvaške (SSRH) v Zagrebu in Tiborju Zsirosu iz Seizmološkega observatorija v Budimpešti. Literatura Baje, J., Živčič, M., Močnik, G. in Jesenko, T., 1999. Relokacija velikonočnega potresa in popotresov v zgornjem Posočju. Potresi v letu 1998, URSG, 71-79, Ljubljana. Cecič, I., Živčič, M, Gosar, A. in Ravnik, J., 1998a. Potresi v Sloveniji leta 1997. V: J. Lapajne (ur.), Potresi v letu 1997, URSG, 11-42, Ljubljana. Griinthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg, 99 pp. Griinthal, G. (ur.), 1998b. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). http://www.gfz-potsdam.de/pbl/pg2/ems_new/INDEX.HTM Lienert, B.R., Berg, E. in Frazer, L.N., 1988, HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B.R., 1994, HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally, Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 pp. Michelini, A., Živčič, M. in Suhadolc, P. (1997), Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia, Journal of Seismology, 2(3), 257-265. Rebez, A. in Renner, G., 1991, Duration magnitude for the northeastern Italy seismometric network, Boll. Geof. Teor. Appl., Vol. XXXIII, N. 130-131, 177-186. RGU (Republiška geodetska uprava), 1995, Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. Uprava RS za geofiziko, 1998-99. Preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 1998. Arhiv URSG, Ljubljana. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), 1998. Dnevni informativni bilteni. Živčič, M., Bondar, I. and Panza, G.F., 1999. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. PAGEOPH, v tisku. 48 I. Cecič. M. Živčič. A. Gosar in T. Jesen ko Živčič, M., Cecič, I., Gosar, A. in Zupančič, P., 1999b. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju - Osnovne značilnosti. Potresi v letu 1998, URSG, 49-64, Ljubljana. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju OSNOVNE ZNAČILNOSTI The earthquake 011 April 12,1998 in the upper Soča Territory BASIC CHARACTERISTICS Mladen Živčič, Ina Cecič, Andrej Gosar in Polona Zupančič* Izvleček. Potres 12. aprila 1998 ob 10. uri in 55 minut po svetovnem času (oz. 12. uri 55 minut po lokalnem poletnem času) v zgornjem Posočju je bil po magnitudi (mb=5,3, Mm=5,3, MLV=5,6, Mw=5,6, Ms=5,7, Mwa=6,0) eden od najmočnejših potresov z nadžariščem v Sloveniji v tem stoletju. Na podlagi žariščnega mehanizma in razporeditve žarišč popotresov sklepamo, da se je glavni potres zgodil ob subvertikalnem prelomu v smeri SZ-JV, ki ima značaj desnega zmičnega preloma. Pretrg v globini, velikosti 10 krat 6 km, ni dosegel površine, saj na površinskih izdankih prelomov v domnevni seizmogeni coni ni znakov koseizmičnega premika. Potres je dosegel največje učinke (VII-VIII EMS-98) v krajih Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne in Tolminske Ravne. Poškodovali so se predvsem starejši objekti, grajeni iz obdelanega in neobdelanega kamna. Začasno postavljena mreža prenosnih potresnih opazovalnic je zabeležila več kot 7000 popotresov. Modificiran Omorijev zakon uspešno opiše gostoto pojavljanja popotresov. če upoštevamo še sekundarni popotresni niz po najmočnejšem popotresu 6. maja 1998. Abstract. The earthquake on April 12, 1998 at I Oh 55m UTC in upper Soča Territory was according to its magnitude (nv=5.3, Mm=5.3, MLV=5.6, Mw=5.6, MvS=5.7, MWA=6.0) among the strongest in Slovenia in this century. From the earthquake mechanism and the distribution of the aftershock foci we conclude that the main shock has happened on the dextral strike-slip subverlical fault striking NW-SE. No evidence of a surface rupture was found. The largest effects were in villages Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne, and Tolminske Ravne where the maximum intensity VII-VIII EMS-98 was observed. Mainly older buildings, built of rubble and simple stone, were damaged. Temporary network of portable stations deployed immedialclly after the earthquake has recorded more than 7000 aftershocks. The modified Omori law describes well the aftershocks frequency decay if the secondary aftershock sequence, which followed the strongest aftershock (6 May 1998, MLV=4.2), is included. Uvod Najmočnejši potres v Sloveniji v devetnajstem stoletju je stresel in hudo poškodoval našo prestolnico zvečer na Veliko noč leta 1895, ko je bil »večji del prebivalstva v svojih stanovanjih, ker ta dan ni bilo nikjer nobene zapeljive zabave, ne gledališča, ne koncerta, kvečjemu kak družinski večer, kije omejen na malo število oseb.« (Robida, 1895). Po nekaj več kot enem stoletju so velikonočni prazniki spet izzveneli s potresom. Tokrat se je v času kosila na skrajnem zahodu naše države zgodil eden najmočnejših potresov v tem stoletju. Potres 12. aprila 1998 ob 10. uri in 55 minut po svetovnem času (oz. 12. uri 55 minut po lokalnem poletnem času) v zgornjem Posočju je bil po magnitudi (Mwa=6,0) eden od najmočnejših potresov z nadžariščem v Sloveniji v tem stoletju. Učinki (največja Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pot na Golovec 25, Ljubljana ' Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Kersnikova 3, Ljubljana 49 50_M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič intenziteta) - ali obseg škode - pa so bili večji pri potresih leta 1917 pri Brežicah, leta 1974 na Kozjanskem in leta 1976 pri potresu v Furlaniji (pri slednjem mislimo na učinke na slovenskem ozemlju). Za posoški potres je največja intenziteta ocenjena na VII-VIII po evropski potresni lestvici (EMS-98). Potres je povzročil največ škode v Drežniškem kotu in v Bovški kotlini (Cecič in sod., 1999a). Lokalna geološka zgradba je imela negativen vpliv na stopnjo poškodb v delu Bovca (Mala vas), v Kalu-Koritnici in v Drežniških Ravnah (Gosar, 1999). V visokogorju se je sprožilo več podorov, v nižjih predelih pa nekaj zemeljskih plazov (Ribičič in Vidrih, 1999). Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije, pa tudi prebivalci Italije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kje je bil potres Večina potresov na svetu se zgodi na območjih, kjer se stikajo večje tektonske plošče. Slovenija leži na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega potresnega pasu. Potresno dogajanje v južnem delu Evrope opredeljuje gibanje Afriške in Evrazijske plošče, celotno dogajanje pa zaplete še manjša Jadranska plošča, ki leži med njima. Nedeformiran del Jadranske plošče obsega približno območje celotnega Jadranskega morja, obdajajo pa ga večje gorske verige, ki so se dvignile zaradi trka plošč (Helenidi, Dinaridi, Alpe, Apenini). Raziskave kažejo, da se Jadranska plošča vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec, kar na vzhodni in severni strani plošče povzroča zmikanje, gubanje in narivanje. Večji del Slovenije (njen južni in zahodni del) predstavlja severni del Jadranske plošče, kije zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del Jadranske plošče. Trk teh plošč povzroča na našem območju napetost v smeri sever-jug, ki se sprošča kot potresi ob prelomih dinarske (severozahod-jugovzhod) in prečnodinarske (severovzhod-jugozahod) smeri ter ob nalivih v smeri vzhod-zahod. Tektonska zgradba širšega nadžariščnega območja je precej zapletena. Geotektonsko uvrščamo to območje v Dinaride, ki so razdeljeni v Južne Alpe in Zunanje Dinaride. Za Južne Alpe so na tem delu značilni regionalni narivi (nariv Julijskih Alp) od severa proti jugu. Zunanji Dinaridi obsegajo jugozahodni del Slovenije. Prelomi potekajo v smeri severozahod-jugovzhod (t.i. dinarska smer), narivi pa so narinjeni v smeri od severovzhoda proti jugozahodu. Prelomi dinarske smeri se nadaljujejo v Furlanijo, kjer pa so prekriti z narivi v smeri vzhod-zahod s smerjo narivanja proti jugu. Med prelomi dinarske smeri jc najbolj izrazit idrijski prelomni sistem, ki poteka po dolini Soče od Žage do Kobarida ter prek Idrije proti Planini in Cerknici. Sikošek (1982) je na področju severozahodne Slovenije opisal idrijski prelomni sistem kot sistem, ob katerem bi lahko nastajali močnejši potresi. Razdelil ga je na več segmentov (tolminski, idrijski in cerkniški), kar zmanjšuje možnost nastajanja večjih potresov. Temu sistemu pripada tudi vzporedni Krnski prelom, kjer so, po njegovem mnenju, Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 51 možni največji potresi v Sloveniji. Severozahodni del Krnskega preloma imenujejo nekateri avtorji tudi Ravenski prelom (Buser, 1985). Prelom je poimenovan po Tolminskih Ravnah, zato je Ravenski prelom ustreznejše od Ravnikarski prelom, kot je navedeno v citiranem viru. Na področju med Krnskim pogorjem in Bovško kotlino so tudi manjši vzporedni prelomi. V Bovški kotlini in na njenem obrobju nastopajo tudi prečnodinarski prelomi (SV-JZ). Prelomi so ugotovljeni v mezozojskih in starejših kvartarnih sedimentih, medtem ko v mlajših kvartarnih seclimentih (holocen) niso bili opaženi. Lego žarišča potresa v prostoru in času določamo iz zapisov potresnih opazovalnic. Potres v zgornjem Posočju je zaznala večina sodobnih potresnih opazovalnic po celem svetu, vse do Antarktike in Tasmanije. Po predhodnih podatkih, ki smo jih imeli v kratkem času po potresu na voljo je bila lega določena na podlagi zapisov sedmih slovenskih opazovalnic (najbližja je bila na Vojskem, oddaljena 36 km) in 14-ih opazovalnicah furlanske mreže (najbližja v Dreki na Kolovratu, oddaljena 16 km). Po teh izračunih je bilo žarišče na območju Krnskega pogorja v globini 14 km. Kmalu po potresu je URSG postavila začasno mrežo prenosnih opazovalnic, ki so posredovale dragocene podatke, ne lc o izjemni popotresni aktivnosti, temveč posredno tudi o razlikah v Zemljini skorji na področju Slovenije. Ti podatki so nam pomagali, da smo ob uporabi metode hkratnega določanja žarišča natančneje opredelili tudi položaj glavnega potresa (Baje in sod., 1999). Tako smo izračunali, da je potres nastal ob 10. uri 55 minut 32,9 sekund po svetovnem UTC-času (po našem poletnem času je to dve uri kasneje) v točki z zemljepisnimi koordinatami 46,309 stopinj severne širine in 13,632 stopinj vzhodne dolžine na globini 7,6 kilometrov. Ocenjujemo, da napaka opredelitve žariščnega časa ni večja od 0,2 sekunde, oziroma lege žarišča od enega kilometra. Žarišča večine popotresov so razporejena v 3 km širokem pasu, razpotegnjenem v smeri severozahod-jugovzhod, kar priča o smeri in velikosti pretrga med potresom. Ta je bil v primeru potresa 12. aprila velik 10 krat 6 km in sc nahaja v delu, nad katerim so geologi določili potek dveh prelomov: Knežlcega in Ravenskega (Placer in dr., 1999). Že Sikošek (1982) je za Ravenski prelom (ki ga imenuje Krnski prelom) ocenil, daje zmožen povzročiti najmočnejše potrese v Sloveniji. Najmočnejši popotres je bil 6. maja 1998 (23 dni po glavnem potresu) ob 2. uri 53 minut 0,1 sekunde UTC z žariščem približno 5 km jugovzhodno od žarišča glavnega potresa na globini 5,1 km in je imel magnitudo MLV = 4,2 (Cecič in sod., 1999b). Žariščni mehanizem potresa po podatkih različnih mednarodnih seizmoloških organizacij in po naših izračunih kaže na dve možnosti (ob uporabljenih metodah opredelitev ni nikoli enolična); skoraj čisti desni zmik ob navpičnem prelomu v smeri SZ-JV (dinarska smer) ali levi zmik ob prelomu smeri SV-JZ (prečnodinarska smer). 52 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič Glede na prevladujočo smer, v kateri so razvrščeni popotresi, ki se praviloma dogajajo na ploskvi, kjer se je zgodil glavni potres, lahko sklepamo, da je potres nastal ob prelomu dinarske smeri. Glavni prelomi na tem območju pripadajo coni Idrijskega preloma in potekajo v dinarski smeri (SZ-JV), tako kot tudi nekateri močnejši prelomi v zgornjem Posočju. Na podlagi do sedaj pridobljenih podatkov sklepamo, da seje glavni potres zgodil ob subvertikalnem prelomu smeri SZ-JV, ki ima značaj desnega zmičnega preloma. Pretrg v globini ni dosegel površine, saj na površinskih izdankih prelomov v domnevni seizmogeni coni ni znakov koseizmičnega premika. Morfološko najbolj izrazit prelom dinarske smeri na tem območju je Ravenski prelom, ki se razteza od sotočja Soče in Koritnice prek Lemeža in mimo Krnskega jezera v dolino Tolminke ter naprej proti dolini Bače. Trasa preloma poteka ravno ne glede na reliefne oblike, kar govori o vertikalni prelomni ploskvi. Na območju izvira Tolminke prelom rahlo zavije v smeri V-Z. Čeprav je na karti nadžarišč močnejših potresov od leta 567 naprej (slika 8) precejšnja vrzel, potresi v tem delu Slovenije niso nov pojav, saj večina Slovenije sodi med potresno dejavna območja. V katalogu potresov za območje Slovenije od leta 792 (Ribarič, 1982, 1992, 1994b) je zapisanih več kot 3000 dogodkov. Potresno najbolj dejavna so ljubljansko, brežiško, idrijsko in ilirskobistriško območje ter jugovzhodni del Bele Krajine, v sosednjih državah pa Furlanija ter okolica Zagreba. Tu so se v preteklosti zgodili najmočnejši potresi: idrijski potres leta 1511, potres v Zagrebu 1880, potres v Ljubljani leta 1895, več potresov v Furlaniji - zadnji močnejši leta 1976, če omenimo le tiste, ki so zahtevali smrtne žrtve ter povzročili veliko materialno škodo. Prebivalci Posočja so v zgodovini večkrat občutili moč potresov, vendar so bila nadžarišča teh potresov skoraj vedno v sosednjih pokrajinah (slika 8). Najmočneje so jih prizadeli potresi z nadžarišči v sosednji Furlaniji ter idrijski potres 1511, pa tudi potresi z nadžarišči na avstrijskem Koroškem. Zgodovinski pregled podatkov o potresih na teh območjih povzemamo po Ribariču (1980). Prva pisana poročila se nanašajo žc na potres v Čedadu (Cividale) leta 1279, ko so učinki na Tolminskem in v dolini Soče dosegli VII. stopnjo MCS. Podobne učinke so povzročili tudi potresi leta 1690 pri Beljaku (Villach), potresi leta 1788, 1789 in 1812 v Karnijskih Alpah ter potres leta 1928 v Furlaniji. Še posebej močno je bilo Posočje poškodovano ob idrijskem potresu 26. marca 1511, ki je bil hkrati tudi najmočnejši potres na slovenskih tleh doslej. Ta dan je, po ocenah nekaterih avtorjev, prišlo do pojava dveh izredno močnih potresov, od katerih je prvi imel žarišče v bližini Idrije, drugi, ki se je zgodil približno pol ure pozneje, pa v Furlaniji blizu Čedada. Tinti in sod. (1987) ocenjujejo, da sta bila potresa približno Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 53 enako močna, in kot njuni makroseizmični magnitudi navajajo vrednost 6,3. S tem se strinja tudi Ribarič (1994a) in dodaja, da je glede na razsežnost učinkov v makroseizmičnem polju pomik žarišča za skoraj polovico stopinje proti zahodu realno pričakovati, kar dokazujejo tudi obseg in vrste potresnih poškodb na ozemlju današnje Slovenije. Dogodka sta poškodovala številne gradove, cerkve in mesta na Slovenskem in v sosednjih deželah, najhuje v Furlaniji (Lapajne, 1987; Ribarič, I994a). Potresa sta na Tolminskem povzročila hudo razdejanje, v dolini Soče sta se porušila dva gradova in več vasi. Močno poškodovan je bil tudi idrijski rudnik živega srebra, ki so ga popolnoma obnovili šele leta 1517. V Furlaniji so bila delno porušena nekatera mesta npr. Humin (Gemona), Čedad in Videm (Udine). Potresa so čutili prebivalci v številnih državah Evrope, po ocenah seizmologov celo do oddaljenosti 750 km od nadžarišča. Ocenjujejo, daje ob teh potresih umrlo 12000 ljudi. Močnejši popotresi so se pojavljali šc približno leto po glavnem potresu, najmočnejši se je zgodil 8. avgusta 1511 v okolici Čedada. Zadnji rušilni potres v Furlaniji je bil 6. maja 1976 z magnitudo Ms = 6,5. Potres so čutili prebivalci po vsej Sloveniji, hudo pa je prizadel mnoge kraje v Posočju. Najbolj poškodovani so bili Breginj, Podbela, Žaga, Srpenica, Idrsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje. Do konca junija 1976 so zabeležili 392 popotresov, od katerih so jih prebivalci čutili 180. Potres je terjal tudi smrtne žrtve; po uradnih italijanskih podatkih je umrlo 965 ljudi. Najmočnejši popotres (z magnitudo Ms = 6,1) sc je zgodil 15. septembra in je še povečal škodo na že poškodovanih objektih. Konec meseca septembra 1976 je število poškodovanih poslopij vseh kategorij preseglo 12000. Približno 4000 objektov je bilo tako poškodovanih, da so jih morali porušiti ali pa temeljito sanirati. Poleg stanovanjskih poslopij so bili poškodovani tudi številni gospodarski objekti, šole, zdravstveni domovi in upravna poslopja. Kako močan je bil Seizmologi velikost potresa določamo na več načinov. Lahko jo določimo iz deformacij, ki so vidne na površju zemlje, iz zapisov nihanja tal na potresnih opazovalnicah ali iz učinkov, ki jih je potres imel na ljudi in objekte. Za potres 12. aprila nismo ugotovili površinskih deformacij, ki bi bile direktna posledica potresnega pretrga (plazovi in udori so t.i. sekundarni učinki). Lokalna magnituda, izračunana iz štirih zapisov na navpičnih komponentah opazovalnic slovenske državne mreže (slika I). ki niso bile prekrmiljene, je MLv=5,6. Magnituda, določena iz vodoravnih komponent treh zapisov, preračunanih v zapise standardnega VVood-Andersonovega seizmografa, je M\va=6,0. Svetovni seizmološki centri so magnitudo določili iz zapisov svetovne mreže potresnih opazovalnic. Tako je NE1C določil magnitudo MiS=5,7 iz zapisov površinskega valovanja na 71 opazovalnic, in iz 69 zapisov vzdolžnega telesnega valovanja nib=5,3. Harvardska univerza (v Cambridgeu, ZDA) 54 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič je iz 49 zapisov določila navorno magnitudo Mw=5,6. Magnituda, ocenjena iz makroseizmičnih podatkov (Živčic in Cccič, 1998), je Mm=5,3. Na sliki I je zapis vertikalne komponente na petih digitalnih opazovalnicah slovenske državne mreže. V območju največjih amplitud (površinski valovi) je zapis pri bližjih opazovalnicah prekrmiljen. Zato smo lahko magnitudo opredelili le iz zapisov bolj oddaljenih opazovalnic in opazovalnic, ki so opremljene s senzorji za beleženje močnih potresov. Po potresu smo po pošti poslali vprašalnike na naslove vseh aktivnih prostovoljnih opazovalcev (več kot 4300), ki sodelujejo z URSG. Vprašalnike nam je vrnilo 68% opazovalcev, kar je tako za evropske kot tudi za svetovne razmere zelo visok odstotek (Cecič in sod., 1999a). Natančnejše terenske raziskave smo izpeljali v najbolj prizadetih naseljih. Zbirali smo podatke o poškodbah in drugih učinkih potresa na način, ki nam je omogočal vrednotenje podatkov s pomočjo evropske potresne lestvice iz leta 1998, ali z okrajšavo EMS-98 (Grtinthal, I998a in b). Dodatne podatke so nam posredovale komisije za popis poškodb. 1 trn 1 1 1 i - "I l i i l | pj j 'j ^w. .... 1 J . 1 1 1 1 1 1 1 1 fl A i l i' . >lr........ i 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ------------------- j.-. , 11 111 \\ |I lij \j \J \J V'^—S------- ........... Slika 1: Seizmični, zapis potresa v zgornjem Posočju 12. aprila 1998 ob 10. uri in 55 minut po svetovnem času na vertikalnih komponentah petih d i g it a h i i h opazo v a I n i c slovenske državne mreže. Figure I: Vertical component of the records of the main shock on April 12, 1998 at lOh 55m UTC earthquake on five digital stations of the Slovenian national seismic network. Tako smo z obdelavo makroseizmičnih podatkov dobili vrednosti intenzitete potresa 12. aprila 1998 v več kot 2000 krajih. Prostorska razporeditev le-teh je prikazana na slikah 3 in 4. Celotno žarišče je bilo na srečo v neposeljenem področju. S tem je pogojena tudi relativno nizka stopnja učinkov na površju. Potres je dosegel največje učinke (VII-VIII EMS-98) v krajih Lepena, Magozd, Spodnje Drežniške Ravne in Tolminske Ravne (Cecič in sod., 1999a; Zupančič in sod., 1999). Na prizadetem območju so komisije za oceno poškodb podrobno pregledale skoraj 1000 objektov. Poškodovali so se predvsem starejši objekti, grajeni iz obdelanega in neobdelanega kamna. Stropovi objektov so leseni, kvaliteta malte pa slaba. V posameznih primerih je prišlo do delnih porušitev sten ali vogalov slabo grajenih hiš. Veliko hiš je utrpelo poškodbe na strehah in dimnikih, zelo pogoste so bile tudi velike in globoke razpoke Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 55 v stenah. Poškodovali pa so se tudi novejši, solidno grajeni objekti. Pri teh so na obseg poškodb bistveno vplivala slaba tla. Tak primer je bil zelo očiten v Mali vasi pri Bovcu (Gosar, 1999). Zaradi številnih popotresnih sunkov so se poškodbe na hišah s časom večale; zato v nekaterih primerih ocenjena škoda pomeni kumulativne učinke več potresov. Precej hiš v širšem nadžariščnem območju, ki so utrpele poškodbe, je bilo že poškodovanih v potresih leta 1976. Zaradi neustrezne obnove in slabe ali nikakršne protipotresne ojačitve je na njih znova prišlo do hudih poškodb. Slika 2: Zapis vertikalne komponente na šestih opazovalnicah državne mreže za najmočnejši popotres dne 6. maja 1998 oh 2. uri 53 minut po svetovnem času z lokalno magnitudo 4,2. Figure I .'Vertical component of the records of the strongest aftershock on 6 May 1998 at 02h 53m UTC earthquake (MLV=4.2) on six digital stations of the Slovenian national seismic network V ožjem epicentralnem območju so tudi številni spomeniki iz 1. svetovne vojne, lei so ob potresu utrpeli prenekatero poškodbo (Ovčak in Vidrih, 1999), vendar ne gre za standardne objekte in podatkov o poškodbah nismo mogli uporabiti za določanje intenzitet. Značilnost potresa 12. aprila 1998 so tudi obsežne poškodbe v naravi, predvsem v obliki hribinskih podorov. Nekaj je bilo tudi zemeljskih plazov. Največji podori so bili na Velikem Lemežu, Osojnici, Krnu in na koti 1776 m med Vršičem in Lipnikom (Vidrih in Ribičič, 1999). Velikonočni potres so, razen v Sloveniji, čutili še prebivalci Italije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Poročil o škodi v teh državah skorajda ni. Le v Italiji je bil poškodovan nek starejši objekt v Krminu (Cormonsu) v Furlaniji. Iz Avstrije, predvsem s Koroške, so poročali o manjših razpokah v ometu. Oddaljenosti nadžarišča od nekaterih krajev, kjer so potres še čutili, so: Milano pribl. 350 km, Sarajevo 450 km, centralna Slovaška nekaj manj kot 500 km. Povprečni polmeri izoseist so podani v preglednici 1. II 1 lil i 1 1 i 1 1 1 1 1-1— ------—^— 1 i i i Ijli; 1 i i i i i i i i --- —-—----— 1 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 J 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • 1 1 ...................... 11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 • i 1 1 i 1 11 1 1 1 1 1 1 1 1 -1-1-1-1 . 1 .....1. .1 1 I .. 1 1-1-1-1-1-1 c. o o.;- c.«i o.ii o.n i.e 1.2 1.4 i.g cuo IcinJ 56 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič CO cr> CO S -H W rH ■H M Q> (V 4-> M M 1—1 € > HH C ■H D >o > »-H O HH t—1 Q) rH 1 > ^ M > 1 M G -«H O 1—1 i—1 | >C0 > 1 H h H 1 X) P H H H h-i O 1 > > h-H h- H 1—1 O •H > > > > CI« > > l—it—ii—i J- '-1 rQ >o Ch r-iocncor^vom^rro Slika 3: Intenzitete potresa 12. aprila 1998 ob 10. uri 55 minut UTC. Figure 3. In tensities of the earthquake on April 12} 1998 at 10:55 UTC. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 57 CO CT> I CO S W u a> HH 4-) M G M M 0) > 1—1 O 1 > -H l—l M 1 P^ hH M M (L) > > > d) O ^ hH >co > O I a, > > > i > > i—i i i—i i—i I—I M hH I—I (D C a) c .-Q O •H •H •P D >o O C/) xmmmm Slika 4: Intenzitete, ki jih je potres 12. aprila 1998 ob 10. uri 55 minut UTC dosegel v zahodni Sloveniji Figure 4. Intensities of the earthquake on April 12, 1998 at 10:55 UTC in western part of Slovenia. 58 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič Preglednica 1. Povprečni polmeri izoseist za glavni potres 12. aprila 1998 v kilometrih. Table 1. Average radii of isoseismal lines for the main shock on April 12, 1998 (in kilometres). 1 EMS-98 VII VI V IV III r (km) 13 25 66 180 422 Za primerjavo učinkov potresa 12. aprila 1998 z najmočnejšimi potresi v našem področju smo pripravili diagram (slika 5), na katerem primerjamo polmere izoseist posameznih intenzitetnih stopenj. V ta namen smo zanemarili manjšo razliko med EMS in MSK-lestvico. Manjša odstopanja pri nižjih intenzitetah (V in manj) lahko tolmačimo tudi s tem, da za marsikateri starejši potres podatki za bolj oddaljene kraje niso kompletni in so zato prikazani polmeri mogoče nekoliko podcenjeni. Od potresa 12. aprila 1998 so bili nedvomno močnejši potresi v letih 1511, 1895 in 1976. Od potresov z žariščem v Sloveniji v tem stoletju je učinke na širšem področju imel le potres 1. januarja 1926 z nadžariščem pri Cerknici, za katerega je instrumentalno določena magnituda Mlh=5,6. Ta potres je imel največje učinke na območju Cerknice, Unca in Logatca, in sicer VII. stopnje po MSK-Iestvici. Omenimo kot zanimivost, da so se med zapisovanjem tega potresa razbili skoraj vsi Belarjevi seizmografi v njegovem observatoriju pri Bledu, na pisaču v Ljubljani pa seje zaradi sitnosti tresljajev strgalo pero. 10 - Intenziteta Intensity f >| 26.03.151 1 14.04.1895 • 29.01.1917 1.01.1926 — • • • 31.01.1956 - 6.05.1976 -- 12.04.1998 V / —i—i—i i i 1111-1—i ) i i M 11-1—i—i i i 1111 1 10 ioo 1000 km polmer izoseiste - radius of the isoseismal line Slika 5: Primerjava polmerov izoseist najmočnejših potresov v Sloveniji. Figure 5: Comparison of the isoseismal radii for the strongest earthquakes in Slovenia. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 59 Koliko popotresov je bilo (bo) Vsakemu močnejšemu potresu, ki nastane v Zemljini skorji, praviloma sledi krajši ali daljši niz popotresov. Za čimboljše opazovanje le-teh je URSG prvo prenosno opazovalnico v bližini nadžarišča namestila že zvečer na dan potresa. Naslednji dan sta bili postavljeni še dve in 18. aprila naslednji dve opazovalnici. Prva opazovalnica, postavljena v Trenti 12. aprila ob 21. uri, je v prvih petih urah zapisala 107 potresov, v naslednjih 24-ih pa še 234. Opazovalnici v Drežnici in Lepeni sta bili postavljeni 18. aprila še bližje nadžarisčnemu področju. Tista v Drežnici je že naslednji dan zaznala 100 popotresov. Skupaj so te tri prenosne opazovalnice do konca leta 1998 zaznale 6429 popotresov. (Opazovalnica v Trenti je bila 12. maja prestavljena na začetek doline Lepene.) Prebivalci Posočja so, posebej v prvih tednih po glavnem sunku, čutili zelo veliko popotresov. Iz njihovih poročil smo lahko nedvomno določili intenzitete za 78 dogodkov. 12.4.1998- 13.5.1999 magnituda Slika 6: Pogostost popotresov v odvisnosti od magnitude z Gutenberg-Richterjevo krivuljo. Figure 6: Magnitude frequency relation with Gutenberg-Richter function. V dobrem letu po glavnem potresu, do 13. maja 1999, so se zvrstili 303-je popotresi z lokalno magnitudo Mlv večjo od 1,0. Popotresov z-magnitudo večjo ali enako 3,0 pa je bilo 13. Histogram na sliki 6, kaže pogostost potresov v odvisnosti od magnitude z izpeljano Gutenberg-Richterjevo krivuljo (Gutenberg in Richter, 1944). Popotresni niz je popoln šele za potrese z magnitudo vsaj 2,0, kar je pogojeno predvsem z oddaljenostjo potresnih opazovalnic. Magnitudo 2,0 smo zato tudi uporabili kot spodnjo mejo pri izračunu krivulje modificiranega Omorijevega zakona (slika 7), ki opisuje gostoto pojavljanja popotresov (Utsu, 1992). Pri izračunu smo uporabili program AFT (Utsu in Ogata, 1997). Prvi izračun je pokazal, da ni mogoče doseči 60 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič a) frekvenca popotresov 12.4 .1998 - 13.5.1999 100 10 > c o i i •-.mm 0.1 0.01 0.001 -t.j.i.i ■ -i- i.AI.'.W i K: i . .v ..«..•. j.-, m .A.AA {.VUI TiHiR M>=2.0 ....^..I.IAU.I — ■/•■l-lvili! •i-i •>-?}]*»» ii! -rrrrrrrft :!:!! M 0.01 0.1 1 10 100 čas (dnevi) 1000 10000 > o o CLi o 0.5 > o c o. > D b) 0.01 kumulativna frekvenca j-A: ijfflir VVTr !!! Hffli i !Mp Ti s* 0.1 10 čas (dnevi) 100 1000 10000 Slika 7: Frekvenca popotresov (a) in kumulativna frekvenca (b) z modificirano Omorijevo krivuljo, Id vključuje sekundarni popotresni niz z začetkom ob najmočnejšem popotresu 6. maja 1998. Figure 7: Frequency of aftershocks (a) and cummulative frequency (b) with strongest aftershock on 6 May 1998. dobrega ujemanja tega eksponentnega zakona z danimi podatki, če ne uporabimo sekundarnega popotresnega niza, ki se prične ob času najmočnejšega popotresa, 6. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 61 maja 1998, in se jasno kaže v "kolenu" na sliki 7b. Opredeljeni parametri Gutenberg-Richteijevega in modificiranega Omorijevega zakona se sicer ujemajo z vrednostmi, znanimi iz literature, in z rezultati prve podobne statistične analize v Sloveniji, ki je obravnavala popotresno serijo pri Žalcu jeseni 1996 (Gosar in sod., 1998). Ob predpostavki, da se bo popotresna aktivnost nadaljevala skladno z opredeljenimi parametri, lahko v letu 2000 pričakujemo sedem popotresov magnitude Mlv=2,0 ali večje. Ktagniluda p N t s (, AGENFUftT ctiouc } "iiMttvsill /itsrfiui. jositr. 3L \ t,co, V* J rS • Vrl^nE MVi^ičA^^^u* J I %INJSV hKAMtfJKA f «W* SkrMit*i. 3l«fi<>J Maror. . • Ml «i/"*'" ■ n/.JPi« Jfm.v/f. ff A i Jt'.'V; S, [¡fortia Fiw/ww^ HvittvinJr /■ ji* rere.ttti . S.?.'ur l/HtMOV j/tf-in .feal^/SI i fi A« rX! S/z/ra c?: Nadžarišča močnejših potresov v zahodni Sloveniji od leta 792 do danes. Figure 8: Epicenters of stronger earthquakes in western Slovenia since 792. Namesto sklepa Potres 12. aprila 1998 je bil poseben dogodek in kljub opravljenim in objavljenim številnim analizam je še veliko prezgodaj govoriti o končnih rezultatih. Ne le, daje bil eden najmočnejših potresov z žariščem v Sloveniji v tem stoletju in obenem najmočnejši, ki ga je večina prebivalcev Slovenije kadarkoli čutila, temveč jc to prvi (in edini) tako močan potres pri nas, za katerega smo seizmologi zbrali zares veliko različnih zelo kakovostnih podatkov. Naše delo, predstavljeno v tem in drugih člankih v tej publikaciji, je zato šele začetek zanimivega in brez dvoma plodnega raziskovanja tega potresa in popotresnega niza. Zalivala Avtorji se zahvaljujejo A. Tertullianiju (ING, Rim, Italija), E. Fiegweilu (ZAMG, 62 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič Dunaj, Avstrija), E. Schmedesu (Miinchen, Nemčija), J. Zedniku (GU CAS, Praga, Češka Republika), M. Mucciarelliju (ISMES, Bergamo, Italija), P. Labaku (GI SAS, Bratislava, Slovaška), T. Zsirosu (SO HAS, Budimpešta, Madžarska) in L Soviču (GZ. Zagreb, Hrvaška) za posredovane makroseizmične podatke. Literatura Baje, J., Živčič, M., Jesenko, T., Močnik, G., 1999b. Potres 12. aprila 1998 z žariščem v zgornjem Posočju-Relokacija glavnega potresa in popotresov, Potresi v letu 1998, URSG, 71 -79, Ljubljana. Buser, S., 1985. Tolmač k Osnovni geološki karti SFRJ 1: 100.000; Zvezni geološki zavod, Beograd. Cecič, L, Godec, M., Zupančič, P. and Dolenc, D., 1999a. Macroseismic effects of 12 April 1998 Krn, Slovenia, earthquake: an overview. XXII General Assembly of the IUGG, Birmingham, 18-31 July 1999. Cecič, I., Živčič, M., Gosar, A. in Jesenko, T., 1999b. Potresi v Sloveniji leta 1998, Potresi v letu 1998, URSG, 11-48, Ljubljana. Gosar, A., Cecič, I., Dolenc, D., Živčič, M. 1998. Analiza popotresne serije potresa 3. oktobra 1996 pri Žalcu. Ujma 12, 37-42. Gosar, A. 1999. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju - Raziskave ojačenja nihanja tal zaradi lokalne geološke zgradbe. Potresi v letu 1998, URSG, 101-I 10, Ljubljana. Griinthal, G. (ur.), 1998a. European Macroseismic Scale 1998. Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg, 99 pp. Griinthal, G. (ui\), 1998b. European Macroseismic Scale 1998. http://www.gfz-potsdam.de/pbl/pg2/ems_ncw/INDEX.HTM Gutenberg, B. and Richtcr, C. F., 1944. Frequency of earthquakes in California. Bull. Seis. Soc. Am., 34, pp. 185-188. Lapajne, J., 1987, Veliki potresi na Slovenskem -1, Ujma 1, str. 55-57. Ovčak, T. in Vidrih, R., 1999. Potres v Posočju 12. aprila 1998: poškodbe narave in obeležij I. svetovne vojne na Krnskem pogorju. Geološki zbornik, 14. posvetovanje slovenskih geologov, Povzetki referatov, 14, 31-32, Ljubljana. Placer, L., Poljak, M., Živčič, M. in Baje, J., 1999. Potres 12. aprila 1998 z žariščem v zgornjem Posočju - Seizmotektonska interpretacija, Potresi v letu 1998, URSG, 91-100, Ljubljana. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju-OSNOVNE ZNAČILNOSTI 63 Ribarič, V., 1980: Potresi v Furlaniji in Posočju leta 1976, kratka seizmološka zgodovina in seizmičnost obrobja Vzhodnih Alp; Potresni zbornik, Tolmin. Ribarič, V., 1982. Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov (792 n.e.-1981). Publikacije Seizmološkega zavoda SR Slovenije, AI, Ljubljana, 649 pp. Ribarič, V., 1992. Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov, dodatek 1 (1982-1989). Publikacije Seizmološkega zavoda R Slovenije, A1-2, Ljubljana, 145 pp. Ribarič, V., 1994a. Potresi v Sloveniji. Slovenska matica v Ljubljani, 173 pp. Ribarič, V., 1994b. Seizmičnost Slovenije. Katalog potresov, dodatek 2 (1990-1993). Publikacije Seizmološkega zavoda R Slovenije, Al-3, Ljubljana, 91 pp. Ribičič, M., Vidrih, R., 1999. Potres 12. aprila 1998 z žariščem v zgornjem Posočju -Posledice v naravi. Potresi v letu 1998, URSG, 121-144, Ljubljana. Robida, L, 1895. Grozni dnevi potresa v Ljubljani opisani od očividca. Ljubljana, 36 pp. Sikošek, 13., 1982. Tektonika, neotektonika in seizmotektonika SR Slovenije; Monografija - Publikacija Seizmološkega zavoda SR Slovenije. Sinčič, P., Vidrih, R., 1999. Potres 12. aprila 1998 z žariščem v zgornjem Posočju -Instrumentalna opazovanja popotresov, Potresi v letu 1998, URSG, 65-70, Ljubljana. Tinti, S., Vittori, T. and Mulargia, F., 1987. On the macroseismic magnitudes of the larges Italian earthquakes. Tcctonophysics, 138, pp. 159-178. Uprava RS za geofiziko, 1998-99a: Potres v Posočju 12. aprila 1998 ob 12:56 http://www.sigov.si/ugf/sIo/posocje/index.html Uprava RS za geofiziko, 1998-99b: preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 1998. Arhiv URSG, Ljubljana. Utsu, T., 1962. On the nature of three Alaskian aftershock sequences of 1957 and 1958. Bull., Seis. Soc. Am., 52(2), pp. 279-297. Utsu, T., Ogata, Y., 1997. Statistical analysis of seismicity. V: Healey, J.H., Kelis- Borok, V.I., Lee, W.H.K., Algorithms for earthquake statistics and prediction. I AS PEI software library, Vol. 6, 13-94. Vidrih, R., Ribičič, M., 1999. Porušitve naravnega ravnotežja v hribih ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 in evropska makroseizmična lestvica. Geologija, 41, 365-410. 64 M. Živčič, I. Cecič, A. Gosar in P. Zupančič Zupančič, P., Cecič, L, Gosar, A., Poljak, M., Živčič, M. 1999. Nekatere seizmološke in geološke značilnosti potresa 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Geološki zbornik 14, 14. Posvetovanje slovenskih geologov-povzetki referatov, 58-59. Živčič, M. and Cecič, I., 1998. Revised magnitudes of historical earthquakes in Slovenia. XXIII EGS General Assembly, Nice, 20-24 April 1998. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju INSTRUMENTALNA OPAZOVANJA POPOTRESOV The earthquake on April 12, 1998 in the upper Soča Territory INSTRUMENTAL AFTERSHOCKS OBSERVATIONS Peter Sinčič, Renato Vidrih* Izvleček. Na velikonočno nedeljo 12. aprila 1998 ob 12. uri in 55 minut po lokalnem času (10:55 UTC) je nastal v Zgornjem Posočju najmočnejši potres v 20. stol. z žariščem na naših tleh. "Njegova lokalna magnituda je bila 5,6 (MWA=6,0), največji učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS (12-stopenjska evropska potresna lestvica). Žarišče je nastalo v bližini Lepene, v globini okoli 8 km. Potresni sunek so čutili prebivalci celotne Slovenije, v Posočju pa je povzročil večjo gmotno škodo. Poleg poškodb zgradb so nastale številne poškodbe v naravi. Ker je bilo žarišče potresa v hribovitem svetu, so nastali številni hribinski podori in zdrsi blokov hribin. Takoj po potresu so strokovnjaki Uprave RS za geofiziko postavili na epicentralnem območju prenosne terenske potresne opazovalnice, ki so v naslednjih dneh registrirale več sto popotresnih sunkov, do konca leta 1998 pa več tisoč. Abstract. At 12:55 a. m. local time (10:55 UTC) on Easter Sunday on April 12, 1998, the strongest earthquake of the 20,u century epicentred in Slovenia appeared in upper Soča Territory. Its local magnitude was 5,6 (MWA=6,0), with the highest effects reaching between levels VII and VIII of the CMS (12-grade European Macroseismic Scale). The epicentre was in the vicinity of Lepena, around 8 km deep. The earthquake shock was felt by inhabitants right across Slovenia, and in Posočje it caused significant material damage. Apart from damage to buildings, areas of nature were also considerably damaged. Since the epicentre of the earthquake was in the mountainous area, many rockialls and landslidesappeared. Immediately after the earthquake, experts from the Geophysical Survey of the Republic of Slovenia installed portable earthquake monitoring stations, registering several hundred afters hocks in the esuing days, and several thousand more up until the end of 1998. Uvod Potres v Posočju seizmologov ni presenetil. Pokazal pa je na nemoč, da bi o njem hitro obveščali javnost. Seizmografi, razporejeni po Sloveniji, so sicer omogočili izračun potresnih parametrov, vendar mnogo prepozno, da bi lahko na Upravi RS za geofiziko opravljali nalogo hitrega obveščanja. Prvi pogoj za hitro obveščanje je avtomatska mreža potresnih opazovalnic, ki v nekaj minutah omogoči bolj ali manj natančen izračun epicentra (nadžarišča) potresa. V prvih trenutkih po tresenju ti podatki zadovoljijo javnost. V času potresa v zgornjem Posočju je na ozemlju Slovenije delovalo sedem potresnih opazovalnic. Potresnemu žarišču je bila najbližja opazovalnica na Vojskem nad Idrijo. Analogni instrumenti, ki na Vojskem zapisujejo potrese že od leta 1985, ne omogočajo kakovostne registracije močnejših potresov. Zapisi so bili prekrmiljeni. Opazovalnice na Golovcu v Ljubljani, Goričicah pri Cerknici, Bojancih v Beli krajini, Dobrini na Kozjanskem, Braniku nad Muto in Cesti nad Krškim, ki so opremljene z Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pot na Golovec 25. Ljubljana 65 66 P. Sinčič in R. Vidrih digitalnimi seizmografi, povezanimi v mrežo, pa so omogočile boljše podatke. Prenos podatkov v centralni računalnik iz opazovalnic v Ljubljani in Cesti poteka po računalniškem omrežju, iz drugih naštetih opazovalnic pa po klicnih telefonskih linijah. Zaradi počasnega prenosa podatkov po klicnih telefonskih linijah je bilo ob potresu v Posočju pet zapisov zbranih pol ure po potresu. ["¡In W metov* Trato Sca.o Tvorit filtor Rntaift Spocira Map Opticins t lolp €3f9:S5 M - / O+ l f4 m >\ 1111 — !©] Q * \ .i. HV-.Z A i r } K v» mA lBAitfw i ^v^Vvvv^^ ..............- H rr f i i?' .lil 2 5S.43.**?* V-^ 10:. HVFCTI Nini V Ejnpl. POTRES V POSOČJU, 12. APRIL 1998 (10:55 UTC, 46,32 N. 13,66 E, h=10 Km, lm3X=VII-VIII EMS) Za|j?si vertikalnih komponent na slovenskih dimnih potresnih opazovalnicah (BISS-Branik nad Mulo, CEY-GoiiČice pri Cet^nict DOGS-Dobrina na Kozjciiske m LJU-Ljubljana, VBY-Bojarci v Beli krajini) V republiškem načrtu obveščanja in alarmiranja javnosti, ki ga je sprejela Vlada RS Slovenije, mora Uprava RS za geofiziko posredovati podatke v eni uri. Verjetno tu tiči odgovor na (ne)investiranje izgradnje državne mreže potresnih opazovalnic v preteklosti, saj tem zahtevam večinoma zadostimo. V letu 1999 so bila Upravi RS za geofiziko dodeljena dodatna sredstva za pospešeno nadaljevanje izgradnje državne mreže potresnih opazovalnic, kar bo omogočilo hitrejši razvoj seizmologije v Sloveniji. Za spremljanje popotresnih sunkov v Posočju smo sodelavci Uprave RS za geofiziko še isti dan v Trenti postavili prenosni akcelerograf. Dan po potresu smo postavili prenosna seizmografa v Zatolminu in Breginju. V naslednjih dneh pa smo na potresnem območju postavili še tri prenosne akcelerografe in seizmograf. Lokalne motnje in mileroseizmični nemir so povzročili, daje bilo treba nekatere opazovalnice premestiti. Potres in popotresni sunki Učinki potresa so zajeli deset držav, saj so ga poleg Slovencev čutili tudi prebivalci posameznih delov Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice, Potres 12. aprila v zgornjem Posočju - INSTRUMENTALNA OPAZOVANJA POPOTRESOV 67 Italije, Slovaške, Češke in Nemčije. Koordinati epicentra v bližini Lepene sta 46,31 severne širine in 13,63 vzhodne dolžine. Prva prenosna potresna opazovalnica, ki sojo sodelavci Uprave Republike Slovenije za geofiziko postavili nekaj ur po potresu, je že v prvih 20-tih urah po glavnem potresu zabeležila več kot 400 popotresnih sunkov. Najmočnejši popotresi v prvih dneh, ki so presegli magnitudo 3.0, so bili 12. aprila ob 15. uri 35 minut ter ob 18. uri in 15 minut, 13. aprila ob 0. uri in 13 minut, 15. aprila ob 21. uri 40 minut, 16. aprila ob 0. uri in 42 minut ter najmočnejša 6. maja ob 4. uri in 52 minut (vsi časi so podani v lokalnem času). Najmočnejši popotresni sunek je imel magnitudo 4,2. Kasneje so bili močnejši sunki redkejši; vsi, ki so dosegli ali pa presegli magnitudo 3,0, pa so podani v preglednici (Preglednica 1). Preglednica 1. Nekateri osnovni parametri glavnega potresa v zgornjem Posočju 12. aprila. 1998 in najmočnejših popotresnih sunkov (M > 3,0) Table 1. Some essential parameters of the main shock in upper Soča Territory on April 12, 1998, and the strengest aftershocks (M > 3,0). datum čas (UTC) N E M 12.04.1998 10:55 46,320 13,662 5.8 12.04.1998 13:35 46,262 13,557 3.2 12.04.1998 16:15 46,314 13,594 3.0 12.04.1998 22:13 46,317 13,628 3.2 15.04.1998 19:40 46,284 13,720 3.4 15.04.1998 22:42 46,320 13,647 3.1 1 06.05.1998 02:52 46,299 13,705 4.2 j 11.05.1998 23:30 46,294 13,723 3.2 13.05.1998 01:58 46,294 13,720 3.1 10.06.1998 23:32 46,318 13,638 3.2 30.08.1998 01:18 46,251 13,684 3.1 24.11.1998 13:49 46,235 13,664 3.4 Državna mreža potresnih opazovalnic in postavitev začasne lokalne mreže v zgornjem Posočju Državno mrežo potresnih opazovalnic sestavlja sedem stalnih potresnih opazovalnic. Opazovalnica na Vojskem, ki je najbližja epicentralnemu območju potresa v zgornjem Posočju, je opremljena z analognim trikomponentnim seizmografom. Drugih šest opazovalnic je opremljenih s širokopasovnimi trikomponentnimi digitalnimi seizmografi. Prenos podatkov v osrednji računalnik na observatoriju na Golovcu v Ljubljani poteka samodejno iz opazovalnic v Ljubljani in Cesti pri Krškem po državnem računalniškem omrežju. Iz opazovalnic, ki so nameščene v Goričicah pri 68 P. Sinčič žil R. Vidrih Cerkniškem jezeru, Bojancih v Beli krajini, Dobrini na Kozjanskem in Braniku nad Muto, pa poteka po klicnih telefonskih linijah (Sinčič in Vidrih, 1995, Vidrih in Sinčič, 1997). Dosedanja gradnja mreže potresnih opazovalnic je potekala tako, da najprej pokriva osrednji del države. Na vzhodu je potresna aktivnost manjša, na zahodu pa imajo gosto mrežo potresnih opazovalnic v sosednji Italiji, katerega podatki so na voljo tudi Upravi RS za geofiziko. Da bi pridobili čim več podatkov o popotresni dejavnosti na potresnem območju, smo se odločili postaviti mrežo začasnih potresnih opazovalnic v bližnji in daljni okolici epicentra potresa (Lapajne in sod.,1998, Vidrih in Sinčič, 1997). Na dan potresa smo v večernih urah postavili v Trenti prenosni akcelerograf Etna. Instrument je v naslednjih 20 urah zabeležil več kot 400 popotresnih sunkov. Naslednji dan smo postavili dva prenosna seizmografa Reftek 72A-02 v stanovanjski hiši v Zatolminu in 72A-07 v osnovno šolo v Breginju (slika 3). Akcelerograf Etna je prenosni instrument za merjenje pospeškov. Trikanalni senzor z maksimalnim merilnim območjem pospeškov 1, 2 ali 4 g je vgrajen v ohišje akcelerografa. 18 bitna A/D-prctvorba signala omogoča veliko dinamično območje zajemanja podatkov, ki se shranjujejo na pomnilniško kartico s kapaciteto 40 MB. Podatke nato prenesemo iz instrumenta na prenosni računalnik po serijskem kablu RS232 ali z zamenjavo pomnilniške kartice. Če imamo dostop do telefonskega priključka, nam vgrajeni modem omogoča prenos podatkov na daljavo. Instrument ima vgrajen GPS sprejemnik za točen čas. Seizmografa 72A-02 in 72A-07 sta digitalna instrumenta z zunanjim trikanalnim seizmometrom in zunanjim trdim diskom SCSI za shranjevanje podatkov. Njuna visoka občutljivost omogoča merjenje najšibkejših potresov v širokem frekvenčnem pasu. Prvemu 16-bitna A/D-prctvorba zagotavlja 96 dB veliko dinamično območje. Dinamično območje drugega je zaradi 24-bitne A/D-pretvorbc signala večje in znaša 140 dB. Ko se notranji pomnilnik napolni na 75% maksimalne vrednosti, se podatki prenesejo na zunanji trdi disk SCSI. Ko je ta poln, ga zamenjamo s praznim. Čeprav omogočata instrumenta kontinuirano zajemanje podatkov, sta delovala v prožilnem načinu, ker bi v prvem primeru zunanji trdi disk zadostoval komaj za teden dni registracij. Upravljanje instrumenta poteka s prenosnim računalnikom po serijskem kablu RS232. Zaradi velikega števila popotresnih sunkov smo postavili dodatne prenosne opazovalnice. V naslednjem tednu smo postavili akcelerografa Etna v Drežnici in Lepeni. Akcelerograf v Drežnici smo priključili na telefonsko omrežje in smo podatke sproti prenašali na observatorij na Golovcu v Ljubljani. Prostor v osnovni šoli v Breginju jc bil zaradi motenj neprimeren za beleženje potresov, zato smo seizmograf 72A-07 prestavili na Vogel, na vzhodno stran epicentralnega območja potresa. Prav Potres 12. aprila v zgornjem Posočju - INSTRUMENTALNA OPAZOVANJA POPOTRESOV 69 tako seje izkazala za neprimerno lokacija v Zatolminu, zato smo seizmograf 72A-02 najprej prestavili v Čezsočo, nato pa na končno lokacijo v Plužni. Akcelerograf iz Trente smo prestavili bliže epicentru, in sicer v stanovanjsko hišo na vhodu v dolino Lepene. Tudi tu smo dobili na razpolago telefonski priključek, ki nam je omogočal prenos podatkov na observatorij. V Zadnjici smo postavili še en prenosni seizmograf 72A-07 in v Mali vasi v Bovcu akcelerograf SSA-2. Akcelerograf SSA-2 ima vgrajen trikomponentni senzor pospeškov z maksimalnim merilnim območjem 1 g. 12-bitna A/D-pretvorba signala mu omogoča 72 dB veliko dinamično območje. Podatki se shranjujejo v notranji pomnilnik. Zapisi so opremljeni s časom, ki ga zagotavlja notranja ura s kremenovim kristalom. Kontrola delovanja, nastavitve parametrov in prenos podatkov v prenosni računalnik potekajo po serijskem kablu RS232. -tirrvcr- MnrfUJcSf •C.avte; I Promk ft&tn bank SioUiifta': C rtu peni f^fm I Volte- iteSSMMSl ZAČASNE POTRESNE OPAZOVALNICE V POSOČJU-1998 Legenda: PRENOSNI SEIZMOGRAF 1 Bi c :/ i .z „. ,'Hi i',><■>.{ ... .. .'.V,':,1 '(■■ /k>- f} K >.!{:; 4 / '■ bi* j Ah ' > \ ty'ik ¿y . . % . K^fef' '"'-'.V^S ; ,, C ^m ■ tMsm W&* i "iiUtfgt JOi^tN, Slika /. Karta zgornjega Posočja z raziskanima območjema: Bovška kotlina, D rež niš ki kot Figure 1. Map of upper Posočje with position of investigated locations: Bovška kotlina, Drežniški kot Geofizikalne raziskave in modeliranje Geofizikalne raziskave so obsegale refrakcij ske seizmične meritve s P in S-valovi na petnajstih lokacijah, meritve hitrosti seizmičnih P in S-valov v šestih vrtinah globine do 20 m ter 5 globljih in 30 plitvejših geoelektričnih sondiranj (metoda navidezne specifične upornosti) (Stopar, 1998; Stopar in Car, 1998). Z refrakcijsko seizmilco in meritvami v vrtini smo določili hitrostni model v vrhnjih 20-30 m, z opredelitvijo specifičnih električnih upornosti pa smo olajšali litološko identifikacijo plasti. Vzporedna uporaba dveh metod je tudi omogočila, da smo znotraj iste geološke enote (npr. znotraj glacialnih ali fluvialnih sedimentov) ugotovili geofizikalno heterogeno zgradbo. Z globokim geoelektričnim sondiranjem smo ocenili globino do karbonatne podlage fliša vzdolž profila Mala Vas-Čezsoča v Bovški kotlini. Ojačenja nihanja tal med referenčno podlago in površino horizontalno plastovitega modela sedimentov (enodimenzionalno modeliranje) smo modelirali s programom SIIAKE9I (Idriss in Sun, 1992). Program izračuna odziv za strižne valove, ki potujejo v vertikalni smeri. Vsaka plast je opredeljena s hitrostjo S-valov, debelino, gostoto, dušenjem in elastičnimi parametri. Tipičen model je sestavljalo od 15 do 17 plasti, ki smo jim Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - RAZISKAVE OJAČENJA NIHANJA TAL 105 opredelili debelino in hitrost S-valov, njihovo gostoto, dušenje in elastične parametre pa smo privzeli. Z večjim številom plasti smo simulirali gradient vseh parametrov v do 250 m debeli plasti fliša. Rezultati raziskav Geološke in geofizikalne raziskave so pokazale, da leži večji del Bovca na precej heterogenih glacigenih sedimentih, in sicer na peščeno-prodnatih, glinenih in gruščnatih sedimentih (til) (Bavec, 1999; Kuščer et al., 1974). Kljub temu pa razlik v stopnji poškodb ni mogoče pripisati kakšnim izrazitim litološkim spremembam v površinski plasti, temveč predvsem razlikam v debelini in fizikalnih lastnostih celotnega paketa kvartarnih sedimentov. Zaradi slabšega poznavanja debeline fliša njegov vpliv ni tako jasen. Analiza seizmičnega nemira po Nakamurjevi metodi je dala bistveno večje ojačcnje (do 6) v območju med 1 in 10 Hz (območje ranljivosti običajnih zgradb) v Mali vasi kot v centru Bovca (do 2) (slika 2). Modeliranje je pokazalo, da lahko večje ojačenje pripišemo večji debelini kvartarnih sedimentov (16-30 m) in 2-5 m debeli nizkohitrostni površinski plasti gline. V srednjem delu Bovca je debelina peščenih in gruščnatih sedimentov namreč le 3-6 m. Izmerjene hitrosti S-valov v kvartarnih sedimentih so med 250 in 550 m/s, v flišu in jezerski kredi pa med 900 in 1300 m/s (Gosar in sod., 1999). Pri tolmačenju vrednosti amplitude ojačenja, določene z Nakamurjevo metodo, se moramo zavedati njenih omejitev. Kot že omenjeno, je ta metoda uspešnejša pri določitvi frekvenčnega območja povečanega ojačenja kot pri oceni amplitude. Za grobo oceno lastne frekvence ene same plasti lahko uporabimo enačbo f=Vs/4h, kjer je/frekvenca osnovnega moda, Vs hitrost S-valov in h debelina plasti. Frekvenčno območje ranljivosti zgradb običajne višine (1-10 Hz) lahko po tej enačbi omejimo z uporabo vhodnih parametrov V.y=1000 m/s in //=250 m, ki podata J= 1 Hz, oziroma Kv=300 m/s in /7=7,5 m, ki podata /=10 Hz. Pri analizi vpliva lokalne geološke zgradbe se torej ne smemo omejiti le na vrhnjih nekaj metrov, ker na frekvenčno območje ranljivosti eno- ali dvonadstropnih zgradb, ki v Posočju prevladujejo, vpliva kar nekaj sto metrov debela plast sedimentov. Na poškodbe ob potresu vpliva seveda tudi kvaliteta samih temeljnih tal in njej primerna izvedba temeljenja, vendar to ne sodi med učinke ojačenja nihanja tal ob potresu, kijih tu obravnavamo. Primerjalne meritve seizmičnega nemira med prosto površino tal in drugim nadstropjem močno poškodovane dvonadstropne hiše v Mali vasi so pokazale, da ima 106 A. Gosar «■S £ V, 9. t' •<030 o > zftcft 0 40 100 m 20i> 550 35c 3sc globina - depth (m) o do ico !5o 2C0 300 oao globina - deplh (m) o 5c 100 150 530 ?.g0 3c0 330 globina - dopth (m) frekvenca - frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) frokvenca - frequency (Hz) frokvoncn - frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) M mm frekvenca - frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) frekvenca •• frequency (Hz) frekvenca - frequency (Hz) o go «00 iso £00 i>50 300 globina - deplh (m) 0 SO 100 160 rco 2S0 SCO 360 globina • deplh (m) Slika 2. Funkcije ojačenja nihanja tal za šest lokacij v Bovški kotlini, dobljene z meritvami nemira in z modeliranjem ter diagrami intervalnih sizmičnih hitrosti Figure 2. Ground motion amplification functions for six locations in Bovška kotlina from microtremor measurements and modelling with graphs of interval seimic velocities. Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - RAZISKAVE OJAČENJA NIHANJA TAL_107 frekvenca - frequency (Hz) Slika 3. Primerjava med spektrom odziva tipične dvonadstropne hiše v Mali, vasi v Bovcu in ojačenjem na prostem površju Figure 3. Comparison between the reponse spectrum of a typical two-storey house in Bovec-Mala vas and the free-field amplification. dinamični odziv zgradbe izrazit vrh pri 6 Hz, kar je zelo blizu vrhu v funkciji ojačenja tal (slika 3). Dvojna resonanca (lokalnih tal in zgradbe) je verjetno imela pomemben vpliv in lahko pojasni razmeroma močne poškodbe v Mali vasi. Za izpeljavo zanesljivejših sklepov bi bilo v sodelovanju z gradbenimi strokovnjaki potrebno opraviti še več meritev, ki v času takoj po potresu iz varnostnih razlogov niso bile mogoče. V Koritnici so meritve seizmičnega nemira pokazale znatno razliko v ojačenju med vzhodnim robom vasi, ki leži na karbonatni podlagi in je utrpel le manjše poškodbe, in srednjim delom vasi, ki leži na od 3 do 10 m debelih glaciofluvialnih peščeno-prodnatih nanosih, odloženih na fliš. Tu je bila večina hiš močno poškodovana. Precej raven spekter z ojačenjem med 2 in 4 v frekvenčnem območju 1-10 Hz smo dobili v Čezsoči, kjer je debelina nesprijetega proda in peska večja od 20 m, pod njo pa je fliš neznane debeline. V Plužni, ki leži na flišu, pokritem s tanjšo preperino, je bilo ojačenje zaradi lokalnih tal pod 10 Hz nizko, kar se ujema s tem, da poškodb praktično ni bilo (slika 2). V Drežniškem kotu so bile posledice potresa najhujše v Sp. Drežniških Ravnah in v Magozdu, v manj kot 2 km oddaljeni Drežnici pa so bile že bistveno manjše. Meritve nemira v Sp. Drežniških Ravnah so pokazale visoko ojačenje (do 6) z dvema vrhoma pri frekvenci 2 Hz in med 10 in 11 Hz (slika 4). Nizkohitrostni scdimenti (predvsem til) debeline do 10 m, ugotovljeni z vrtanjem in refrakcijsko seizmiko, so pri 108 A. Gosar J wco >S 4ooo & o acco t?5 0.1 1 frekvenca - t .11 s m -o 1 ■a o G«olotko osnove po k Poljaku, podatki o Škodah no zgroBtoort - cc P O" ñ< n< PREGLEDNA INZENIRSKO-GEOLOŠKA KARTA POSOČJA (razširjena legenda) N) DELITEV KAMNIN OZNAKA NASTANEK OPIS MORFOLOŠKA FIZIKALNO GEOLOŠKI POJAVI PREPERINA KATEGORIJA IZKOPA OCENA POGOJEV TEMELJENJA IN GRADNJE KAMNIN KAMNIN OBLIKOVANOST DEBE-ÜNA VRSTA USCS PREPERINA KAMNINA OPIS DOPUSTNA NOSILNOST (kNMi') OCENA PRIMERNOST GRADNJE PODTALNA VODA VKOPI (nagib brežin) UPORABNOST ZA VGRACNJO iNOSI V DOLINAH | nanosi rek prod in p«sek; podrejeno melj. močna erozija ob bregovih rok in potokov; možnost posedoglacialni sedimerti ter odlaganje droonozrnatih frakaj v jezenh giina, konglomerat; vmes lahko velike skale apnenca; ponekod plasti jezerske krede (me* in peski) ravninski svet. terase obstnjgahrekin potokov na ginasth zemljinah in posamezni pojavi nestabilnosti ob robovih »ras; jezerska kreda pod vplivom vode hitro razpada v rahle Zemljine rodovtna prst in flbiasto-gnjščr.ate zemlji ne OL kreda CH 1-11 1-11 (konglomerat V) 100 do 150 do 1:2 v kredi zaščita zelo uporaben in primeren razen jezerska kreda 2 -5 S LU N CK [L m MH temeljenja v sjinem razdobju možnost vzgona podtalnice v njej nitro razpada gradbene jame O) i UJ ui vršaji. melišča, potočni grušči in titi iz nozaobljonih in slabo zaobljenih kosov podvrženi motni pobočn eroziji; plazovi na neugodnih II-III (oteženo. slabo do srednje nosilna tla. dobro i z UJ 2 pod strmimi skalnatimi pobočji. kot produkt iz ¡kalnega preperevanja ozroma posledica ledeniškth nanosov položno do srednjo nagnjena poboja 0.5 m do g inast gruič dc GC II 200 do nanj primemo, toda na večjih povrinah prepustni za vodo; 1:1.5 do pogojno primeren § matične kamnine (apnenca) z bolj ali manj zagHnjsr» osrovo strmeje nagnjenih pobočju ali ob posegh 1.5 m glina s p-odnlkl CL kjer so večje skalo) pri izbiri lokacje 250 brez podtalnice 1 :2 0. m izvedbi temeljev UJ z n preperinski plazovi 200 do 300 (v raščeni hribiri) začasna III tt UJ 2 o UJ UJ morski klastrtni turbidtni sedmer*) klBstični in divji fliš; menjavanje plasti laporjev, kalkaronitov. konglomeratov in glirovcev (s prodniki) nastopa v dnu dolin na srednje do položno nagnjenh pobočjih in usadi na kritičnih lokacijah; mcčna linijska erozija vzdolž vodotokov 1 m co 2m pjsto gine in melji skosj matifcnih kamnin CL ML II-III IV-V srednje nosilna tla; potreben pazljiv ■zbor Ickacije pnmerno na majših površhah podtalna voda v preperinskem poicrovu do 1:1.5 (odvisno od vpada plasti) pogojno primeren Z m ¿5 2 !T C to cc X | cabo opiastnsfc svetiosivi apnenci in podrejeno dolomit ponekod vložki laporjev in breč hribmski podori in gfanasto gruščnata preperirta v manjšj dese n ali brez zolo dobro dobro prepustni 2:1 UJ O cc h— rti^omorsKj m fitobljemons-ti sediment) aJpsM svet z z do strmim ali navpičnimi brežinami. alpskj vrhovi in planote zdrsi na zelo strmih ter navpičnih pobočji; izrazito fizikalno preporevanje. odporni na erozijo Om do 0.5 m CL ML II V-VI nosilna ta; težak skop. pnmerne lokaoje na pdožnem terenu >500 (v raSčeni hribini) zelo primemo na redkih izbranih lokacijah za vodo; kraška poroznost brez podtalnice (vertikalne brežine brez zaščite do 5 m) ze>o primeren za obdelavo preoerlne < O VD o< N< N O - > > H > -o .—■• g rr 8 — 7 O c o O p < ;tru*r.ca ."rtnlUt 0*1*4 J If»««. SRPENiCA 124000 KOBARID 9—8 8—7 PREGLEDNA KARTA SEIZMIČNE MIKRDRAJONIZACIJE (NA OSNOVI GEOLOŠKE ZGRADBE) GENERAL MAP OF SEIZMIC MICROZONATIDN Izdelalo« M. RlblCiC, R. vidrih Vrsta -tal (Subsoil class) J. KattaorUa L coi-tioory 2. kategorijo Z. cot*§ory 3. kategorija 3. category MEJA KO SCnMICWW CONAH! K3LNDA5V BETWEEN SEISMIC ZONES STOPNJA KAiCSrKALKt INTtNZnCTT POTRESA ZA POVRATNO DOBO SOD LET MAX INTENSITY RETURN PERIOD 500 YEARS Gtalotio. osrvovo. po H. Poljaku. Svirnototkb o «/sova po V. RSboWfu Potres 12. aprila 1998 v zu. Posočju - INŽ.-GEOL. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 151 Slika 4. Zasukani dimnik v dolini Lepene (poškodba 2. stopnje) Figure 4. Twisted chimney in the Lepena valley (damage of grade 2). Slika 5. Podrt podporni zid v Magozdu (poškodba 2. stopnje) Figure 5. Collapsed supporting wall in Magoz.d (damage of grade 2). 802 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič /■ i Slika 6. Podrti podporni zidovi na Javorci, lesena cerkev pa je vzdržala brez poškodb (poškodbe 2. do 3. stopnje) Figure 6. Collapsed supporting walls on Javor ca, with the wooden church experiencing no damage (damage of grades 2 and 3). Slika 7. Poškodbe Ski hotela na Voglu (poškodba 3. stopnje) Figure 7. Damage to Ski hotel on Mourit Vogel (damage of grade 3). Potres 12. aprila 1998 v zu. Posočju - INŽ.-GEOL. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 153 Slika 8. Zasuk kamnitih blokov na spomeniku pred Bovcem (poškodbe 3. do 4. stopnje) Figure 8. Twisted stone blocks on the monument outside Bovec (damage of grades 3 and 4). Slika 9. Močno poškodovana zgradba nad Lepeno (poškodbe 3. do 4. stopnje) Figure 9. Heavily damaged building above Lepena (damage of grades 3 and 4). 154____M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič Slika 10. Razdejano pokopališče v Bovcu (poškodba 4. stopnje) Figure 10. Heavily damaged graveyards at Bovec (damage of grade 4). Slika 11. Močno poškodovan objekt (diagonalne razpoke) v Bovcu (poškodbe 4. stopnje. Figure I1. Heavily damaged house (shear cracks) in Bovec (damage of grade 4). wmllfli Potres 12. aprila 1998 v zu. Posočju - INŽ.-GEOL. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 155 »tiSgfig Slika 12. Popolnoma uničen objekt na planini Polog nad Tolminom (poškodba 5. stopnje) Figure 12. Completely destroyed building on the Polog mountain above Tolmin (damage of grade 5). Slika 13. Uničena hiša v Spodnjih drežniških Ravnah (poškodba 5. stopnje) Figure 13. Destroyed house in Spodnje drežniške Ravne (damage of grade 5). 156 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič Slika 14. Uničena sirarna na planini Polog nad Tolminom (poškodba 5. stopnje) Figure 14. Destroyed cheese dairy on the Polog mountain above Tolmin (damage of grade 5). Slika 15. Močno poškodovana novejša stanovanjska hiša v Mali vasi v Bovcu (poškodba 5. stopnje) Figure 15. Heavily damaged, newer residential house at Mala vas in Bovec (damage of grade 5). Fotografije R. Vidrih Photos by R. Vidrih Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 157 Analiza podatkov o poškodovanih objektih Kakšne so splošne značilnosti poškodovanih objektov? Skupno smo obdelali podatke o 3390 objektih. Večina teh zgradb je bila zgrajena pred letom 1945 (skupno 2492 zgradb). Kar dobrih 6% teh starejših objektov je bilo ocenjenih kot neuporabnih (5. stopnja poškodb). Gre za skupno 160 objektov. V skupnem pregledu pa je to večina vseh tako zelo poškodovanih zgradb. Le 13 zgradb, zgrajenih po koncu druge svetovne vojne, je bilo takšnih, da so utrpele tako hude poškodbe, ki so ocenjene s peto stopnjo. To je dober odstotek pregledanih objektov, zgrajenih po koncu druge svetovne vojne. Izmed vseh objektov, ki so utrpeli poškodbe 5. stopnje, je bilo kar 93% takšnih, ki so bili grajeni pred letom 1945, večino pa predstavljajo tudi pri drugih poškodbah. Tako je od vseh poškodovanih objektov s poškodbami 4. stopnje kar 91% objektov iz obdobja pred letom 1945, pa tudi med objekti s poškodbami 3. stopnje jih je 87% iz tega obdobja. Skupni delež pregledanih zgradb iz tega obdobja na prizadetem območju predstavlja le 73%. Do podobnih rezultatov pridemo po vsakem potresu, kjerkoli po svetu (slika 16). POŠKODBE OBJEKTOV PO OBDOBJU IZGRADNJE -o—1500-1913 -o—1914-1945 ■A - -1946-1964 x- -1965-1980 —1981-1998 Q— ni podatka 5 4 3 STOPNJE POŠKODB (EMS) Slika 16. Pregled poškodb na objektih glede na obdobje izgradnje Figure 16. Overview of damage to buildings regarding the period of construction. Sklepi, ki izhajajo iz analize poškodb na zgradbah Kaj so tiste bistvene pomanjkljivosti starejših zgradb, da so človeška življenja in dobrine v njih bolj ogrožene. Tako lahko pri pregledu osnovnih značilnosti objektov, katerih poškodbe ocenjujemo s 5. stopnjo, ugotovimo, da jih je kar dobra petina brez temeljev. Kot primerjavo lahko navedemo, daje med objekti, ki so imeli poškodbe 1. stopnje, kar trikrat manj 158 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič takšnih, ki so brez temeljev. Tudi delež objektov s kamnitim zidovjem in lesenimi stropovi je bistveno večji pri objektih s poškodbami 5. stopnje. Ostrešje pa je pri vseh ocenjenih pošlcodbenih stopnjah v večini (prek 90%) leseno. Kako pa prebivalci v objektih? V objektih, ki so utrpeli poškodbe 5. stopnje, je v 67 gospodinjstvih živelo 158 ljudi. Večina teh (92%) je živela v zgradbah, zgrajenih pred letom 1945. Tudi v objektih, ki so utrpeli poškodbe 4. stopnje, je v 61 gospodinjstvih živelo 157 ljudi. Tudi tu je večina (87%) ljudi živela v starejših objektih, ki so bili zgrajeni pred letom 1945 (slika 17). število stanovalcev, gospodinjstev in zgradb glede na stopnjo poškodb STOPNJE POŠKODB Slika 17. Število stanovalcev (gospodinjstev) zgradb glede na stopnjo poškodb Figure 17. Number of residents (households) of buildings with regard to the leve I of damage. Ob tem pa velja kot zanimivost omeniti, daje med objekti, ki so utrpeli poškodbe 5. stopnje, le 33% takšnih, v katerih so stalno prebivali ljudje (sliki 18 in 19). Preostali objekti so služili drugim namenom. Pri objektih, ki so imeli poškodbe največ 1. stopnje, je objektov, v katerih prebivajo ljudje, kar 60% (slika 20). Starejše objekte so ljudje vedno obnavljali. Vendar pregled kaže, da niso vsa obnovitvena dela služila temu, da so se objekti tudi potresno ojačili. Pregled poškodovanih objektov je namreč pokazal, da je bilo med objekti, ki so utrpeli poškodbe 5. stopnje, kar 76 (48%) obnovljenih, od tega 53 po letu 1976, ko se je zgodil furlanski potres (slika 21). Tudi med objekti, ki so utrpeli poškodbe 4. stopnje, jih je bilo kar 61 (38%) takšnih, da so bili obnovljeni. Tudi med temi jih je bila večina (53) obnovljena po letu 1976. Že takšen grob pregled daje vtis, da se je pri obnovitvenih delih premalo pozornosti posvečalo ojačevanju objektov. Zato je toliko bolj na mestu odločitev ministrstva, da se vse posege na objektih resda malo počasneje, a zato dosledno in popolno izvaja. Le tako bo verjetnost nastanka hujših Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 159 poškodb ob morebitnem novem potresu manjša. Kakšen je lahko nauk iz pregledanih rezultatov? ŠTEVILO ZASEDENIH / NEZASEDENIH OBJEKTOV S POŠKODBAMI 4. STOPNJE □ 1500-1913 U1914-1945 □ 1946-1964 E31965-1980 □ 1981-1998 mn\ podatka □ nezasedeni Slika 19. Število zasedenih/nezasedenih objektov s poškodbami 4. stopnje Figure 19. Number of inhabited/non-inhabited buildings with damage of grade 4. Znanje in vedenje na področju potresno varne gradnje se nenehno izboljšuje. Tako se izpopolnjujejo tudi predpisi na tem področju. Običajno močnejši potres razgali vse pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so se dogodile v času gradnje (Vidrih, Godec, 1998). ŠTEVILO ZASEDENIH / NEZASEDENIH OBJEKTOV S POŠKODBAMI 5. STOPNJE ËD1500-1913 OD 1914-1945 □ 1946-1964 □ 1965-1980 i] 1981-1998 uni podatka □ nezasedeni Slika 18. Število zasedenih/nezasedenih objektov s poškodbami 5. stopnje Figure 18. Number of inhabited/non-inhabited buildings with damage of grade 5. 160 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič DELEŽ GOSPODINJSTEV V POŠKODOVANIH OBJEKTIH 100% 80% 60% 40% 20% 0% i;;:;!: :; 4 3 2 1 STOPNJA POŠKODB PO EMS 0 Slika 20. Gospodinjstva v poškodovanih objektih Figure 20. Households in damaged buildings. a ni podatka □ 1981-1998 □ 1965-1980 □ 1946-1964 M1914-1945 □ 1500-1913 Uporaba predpisov in izboljšanje vgrajenih materialov se kaže tudi v majhnem deležu novejših objektov, ki so utrpeli hujše poškodbe. Moderen predpis, ki je objektom zagotavljal primerno potresno varnost, smo v Sloveniji sprejeli že leta 1963 (Odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih - UL SRS 18/63). Sledil mu je leta 1964 izdan Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih področjih (UL SFRJ 39/64). Razvoj stroke in izkušnje po močnih potresih pa so narekovale spremembe predpisov. Tako je leta 1981 stopil v veljavo Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (UL SFRJ 31/81 z dopolnitvami). Ta pravilnik zagotavlja višji nivo potresne varnosti. Zal za posamezne vrste konstrukcij (inženirski objekti) nimamo primernega predpisa, ker določila predpisa iz leta 1964 za to področje niso uporabna. Tako je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje kot osnovo za slovenske standarde na področju konstrukcij privzel evropske standarde Eurocode. Področje projektiranja potresno varnih konstrukcij pa obravnava Eurocode 8. Sam standard ima v Sloveniji status predstandarda, nujno pa bo pospešiti dejavnosti, potrebne pri uvedbi prepisov Eurocode v slovenskem prostoru. Še posebno pozornost pa je potrebno posvetiti povečanju potresne varnosti starejših objektov. Pri pregledu objektov po potresu v zgornjem Posočju je bilo med pregledanimi kar 4/5 grajenih pred letom 1964, ko je bil sprejet predpis o potresno varni gradnji. To še ne pomeni, da so vsi starejši objekti potresno nevarni. Mnogi so solidno zasnovani in kvalitetno izvedeni. Vseeno pa bi bilo potrebno stalno izboljševati potresno odpornost zgradb. Sedaj je najnujnejše obnavljati in potresno ojačevati objekte v Posočju, vendar bo tudi drugod v Sloveniji s sistematičnim ojačevanjem objektov potrebno zmanjšati število potresno nevarnih objektov. Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 161 400 > O H ^ LU 300 CD O 200 > LU h- >00 100 0 □ poškodbe stopnje 5 ems & poškodbe stopnje 3 ems O cr < o 2 w i= LU > O z CO O CO O do poškodbe stopnje 4 ems Z LU L1J CD —3 h-CT> CD O O O CQ O CL Slika 21. Število kakorkoli popravljenih (obnavljanih) objektov na prizadetem območju Figure 21. Number of buildings in the area previously repaired (renovated) in any way. Treba bo narediti marsikaj, da nas potresi v potresno dejavni Sloveniji ne bodo vedno presenečali. Potresi na tem območju so bili in bodo - tudi močnejši. Najboljša zaščita pa je potresno varna gradnja novih in potresno ojačevanje starejših objektov. Vse to pa zahteva sistematično in dolgotrajno delo, pa čeprav močnejšega potresa na posameznem območju ni že nekaj let. Pri tem pa ne smemo ponavljati lastnih in tujih zmot ter napak, kjer običajno močnejšemu potresu sicer sledijo akcije za trajnejša popravila in izboljšanje predpisov na področju potresno varne gradnje. Vse to pa se v nadaljevanju spremeni v pojemajoč interes ljudi in kasneje (običajno 10 let po potresu pa do naslednjega močnega potresa) celo v zavračanje stroškov in izogibanje predpisom za potresno varno gradnjo. 162 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič Preglednica la. Tolmač oznak preglednice 1. Table la. Explanation of the notations in Table lb. TEMELJI 1 Brez temeljev 2 Kamniti temelji 3 Betonski temelji 4 Oostalo 0 Ni podatka ZIDOVI 1 Kamniti 2 Mešani 3 Opečni 4 Betonski 5 Ostalo 0 Ni podatka ' STROPI 1 Leseni 2 Opečni 3 Betonski 4 Ostalo 0 Ni podatka OSTREŠJA 1 Leseno 2 Mon.opečno 3 Betonsk 4 ostalo 0 Ni podatka KRITINA 1 korci 2 strešniki 3 salonit 4 ostalo 0 Ni podatka OBDOBJE IZGRADNJE 1 1500-1914 2 1915-1945 3 1946- 1964 4 1964-1980 5 1981 - 1998 0 Ni podatka Preglednica 1. Deleži različnih konstrukcijskih elementov pri objektih s poškodbami različnih stopenj Table 1. Shares of different construction elements in buildings with damage at different levels. Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE_163 ozn. temelji zidovi stropi ostrešje kritina obdobje POŠKODBE 1.STOPNJE 1 7% 55% 43% 90% 13% 23% 2 62% 11% 3% 0% 23% 49% 3 22% 19% 38% 2% 30% 8% 4 3% 2% 10% 1% 26% 11% 5 7% 7% 0 6% 6% 6% 7% 8% 3% 100% 100% 100% 100% 100% 100% POŠKODBE 2.STOPNJE 1 10% 71% 58% 93% 11% 30% 2 79% 13% 3% 0% 21% 56% 3 6% 6% 19% 0% 32% 8% 4 2% 0% 14% 0% 30% 4% 5 7% 1% 0 co 4% 5% 6% 6% 0% 100% 100% 100% 100% 100% 100% POŠKODBE 3.STOPNJE 1 12% 70% 47% 92% 8% 27% 2 69% 12% 3% 0% 18% 60% 3 10% 6% 26% 2% 30% 6% 4 5% 0% 20% 1% 40% 6% 5 9% 1% 0 4% 3% 4% 5% 4% 0% 100% 100% 100% 100% 100% 100% POŠKODBE 4.STOPNJE 1 24% 78% 58% 93% 7% 20% 2 62% 7% 2% 0% 17% 71% 3 5% 3% 17% 1% 25% 2% 4 4% 0% 19% 1% 45% 4% 5 8% 2% 0 5% 5% 4% 5% 6% 1% 100% 100% 100% 100% 100% 100% POŠKODBE 5.STOPNJE 1 21% 76% 67% 92% 13% 32% 2 68% 7% 0% 0% 14% 61% 3 3% 2% 12% 0% 22% 3% 4 2% 1% 13% 0% 40% 3% 5 8% 0% 0 6% 6% 9% 8% 10% 1% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 164 M. Godec, R. Viclržh in M. Ribičič Preglednica 2. Porazdelitev in deleži stanovalcev, gospodinjstev in zgradb glede na stopnjo poškodovanosti zgradb Table 2. Distribution and shares of residents, households and buildings regarding the level of damage to buildings. poškodbene stopnje stanovalci gospodinjstva zgradbe stanovalci gospodinjstva zgradbe 0 797 396 462 13% 14% 14% 1 3806 1904 1810 61% 65% 53% 2 803 316 509 13% 11% 15% 3 497 188 304 8% 6% 9% 4 157 61 132 3% 2% 4% 5 158 67 173 3% 2% 5% skupaj 6218 2932 3390 100% 100% 100% Preglednica 3. Skupno število prebivalcev v objektih, grajenih v različnih obdobjih, glede na različne poškodbene stopnje. Table 3. Total number of residents in buildings constructed in different periods regarding the level of damage to buildings. stanovalci 5 4 3 2 1 0 Skupaj 1500-1913 40 18 106 234 769 91 1258 1914-1945 106 118 286 445 1553 277 2785 1946-1964 0 0 31 103 228 112 474 1965-1980 12 15 61 21 1002 137 1248 1981-1998 0 0 10 0 207 31 248 ni podatka 0 6 3 0 47 149 205 158 157 497 803 3806 797 Preglednica 4. Delež prebivalcev v poškodovanih objektih glede na različna obdobja izgradnje Table 4. Shares of inhabitants in damaged buildings with regard to different periods of construction. stanovalci 5 4 3 2 1 0 1500-1913 25% 11% 21% 29% 20% 11% 1914-1945 67% 75% 58% 55% 41% 35% 1946-1964 0% 0% 6% 13% 6% 14% 1965-1980 8% 10% 12% 3% 26% 17%! 1981-1998 0% 0% 2% 0% 5% 4% ni podatka 0% 4% 1% 0% 1% 19% skupaj 100% 100% 100% 100% 100% 100% Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 165 Preglednica 5. Porazdelitev poškodb po objektih, grajenih v različnih obdobjih. Table 5. Distribution of damage with buildings constructed in different periods. 1 stanovalci 5 4 3 2 1 0 skupaj 1500-1913 3% 1% 8% 19% 61% 7% 100% 1914-1945 4% 4% 10% 16% 56% 10% 100% 1946-1964 0% 0% 7% 22% 48% 24% 100% 1965-1980 1% 1% 5% 2% 80% 11% 100% 1981-1998 0% 0% 4% 0% 83% 13% 100% ni podatka 0% 3% 1% 0% 23% 73% 100% Preglednica 6. Število poškodovanih, kakorkoli obnavljanih ali ojačevanih objektov. Posebej je izpostavljeno obdobje po furlanskem potresu (1976). Table 6. Number of damaged buildings previously renovated or strengthened in any way. The period after the Friulian earthquake is especially stressed (1976) stopnje poškodb vsi kadarkoli obnovljeni objekti obnovljeni po 1.1976 obnovljeni med 1976 in 1980 vsi objekti 5 76 53 22 173 4 61 50 24 132 3 182 124 59 304 Preglednica 7. Delež poškodovanih, kakorkoli obnavljanih ali ojačevanih objektov. Posebej jo izpostavljeno obdobje po furlanskem potresu (1976). Table 7. Share of damaged buildings previously renovated or strengthened in any way. The period after the Friulian earthquake is especially stressed (1976) stopnje poškodb vsi kadarkoli obnovljeni objekti obnovljeni po 1.1976 obnovljeni med 1976 in 1980 vsi objekti 5 44% 31% 13% 100% 4 46% 38% 18% 100% 3 60% 41% 19% 100% Preglednica 8. Število gospodinjstev v objektih, grajenih v različnih obdobjih, glede na stopnje poškodb objektov. Table 8. Number of households in buildings constructed in different periods regarding the level of damage to buildings. 166 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič 5 4 3 2 1 0 skupaj 1500-1913 19 9 40 93 310 40 511 1914-1945 43 46 113 182 633 87 1104 1946-1964 0 0 12 32 285 65 394 1965-1980 5 5 20 8 561 123 722 1981-1998 0 0 2 0 92 9 103 ni podatka 0 1 1 1 23 72 98 67 61 188 316 1904 396 Preglednica 9. Število nezasedenih objektov, ki so utrpeli poškodbe 4. in 5. stopnje, glede na obdobje izgradnje. Table 9. Number of non-inhabited buildings with damages at 4th and 5th levels with regard to the period of construction. 5 4 1500-1913 37 18 1914-1945 69 55 1946-1964 6 3 1965-1980 2 1 1981-1998 0 2 ni podatka 2 0 116 79 Pregledna karta seizmične mikrorajonizacije zgornjega Posočja Kakšni so novi pogoji za potresno varno gradnjo na potresnem območju zgornjega Posočja? Pri gradnji na različnih območjih Slovenije je treba upoštevati predvideno seizmičnost terena. Po potresu v zgornjem Posočju smo izdelali novo pregledno karto seizmične mikrorajonizacije v merilu 1:25 000 (slika 3). Pri izdelavi karte seizmične mikrorajonizacije je uporabljena uradna seizmološka karta (predpisana za uporabo v gradbeništvu) (Ribarič, 1987), ki prikazuje stopnje maksimalne intenzitete potresa za povratno dobo 500 let. Ta karta je veljavna za potresnovarno gradnjo na terenu z različnimi stopnjami intenzitete potresa. Na karti so z debelimi linijami razmejene cone različnih intenzitet potresa. Obravnavani teren je uvrščen v tri različne stopnje, in sicer v VIL, VIII. in IX. stopnjo po EMS-lestvici. Potrebno je opozoriti, daje natančnost določitve meje med conami različne intenzitete ocenjena na napako okoli ±5 km, zato je treba razmejitve jemati Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - IN7..-GE0L. ZGRADBA TAL IN POŠKODBE 167 kot približno prostorsko oceno. Seizmična mikrorajonizacija je bila izdelana na osnovi geološke zgradbe terena (Ribičič, Vidrih, 1998, Vidrih, 1998, Vidrih, Ribičič, 1998). Predpisi nam omogočajo, da na osnovi sestave tal teren razdelimo znotraj posamezne cone intenzitete potresa v tri kategorije tal. Prvo kategorijo predstavljajo kamnine, ki imajo lastnosti hribin, drugo kategorijo goste in srednje goste Zemljine, ki so se odložile v debelejših skladih, in tretjo kategorijo mehkejše in manj goste Zemljine. Glede na znano geološko sestavo terena in podatke dosedanjih seizmičnih mikrorajonizacij obravnavanega območja smo posamezne stopnje razdelili, vsako v tri skupine, kar omogoča gradbenikom, da pri potresnovarni gradnji upoštevajo tudi lastnosti tal. Glede na veljavne predpise, smo na osnovi sestave tal teren razdelili znotraj posamezne cone intenzitete potresa v tri kategorije tal: 1. kategorija (seizmogeološko ugodna tla): kamnine, ki imajo lastnosti hribin (apnenci, dolomiti, itd.) 2. kategorija (seizmogeološko srednje ugodna tla): goste in srednje goste zemljine, ki so se odložile v debelejših plasteh ter hribine, ki so prekrite z debelejšo preperino 3. kategorija (seizmogeološko neugodna tla): mehkejše in manj goste zemljine Na pregledni karti seizmične mikrorajonizacije smo dolinske in pobočne nanose uvrstili v 3. kategorijo tal. V 2. kategorijo smo uvrstili teren, ki ga gradijo klastične kamnine ali zelo debeli prodi. Za klastične kamnine velja, da jih prekriva sorazmerno debel preperinski pokrov, ki ima slabe seizmične lastnosti. V 1. kategorijo smo uvrstili karbonatne kamnine (Ribičič, Vidrih, 1998, Ribičič, Vidrih, 1999). Zaključek Analiza poškodb jasno pokaže, da potresno varna gradnja, pri kateri se upošteva pričakovane intenzitete potresa na določenem območju, prebivalstvu edina zagotavlja varnost in preprečuje kasnejšo, po potresu obsežno in drago sanacijo. Pri tem je treba za stare zgradbe, ki niso bile potresno varno grajene, ugotoviti njihovo konstrukcijsko odpornost na potres in izvesti sanacijo, če je potrebna. Literatura G rim thai, G., (ur.), 1993. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). Conseil de 1,Europe, Cahiers du Centre Europeen de Geodynamique et de Seismologie, Volume 7, Luxembourg, 79 pp. 168 M. Godec, R. Vidrih in M. Ribičič Ribarič, V., 1987. Seizmološka karta za povratno periodo 500 let. Zajednica za seizmologiju SFRJ, Beograd. Ribičič, M., Vidrih, R., 1988. Geološka, seizmološka in gradbena analiza posledic potresa v Posočju. Lep dokaz, da sestava tal lahko zelo ojači ali omili seizmične valove. DELO - Znanost, 14. oktobra 1998, Ljubljana. Ribičič, M., Vidrih, R., 1998. Plazovi in podori kot posledica potresov. Ujma 12, 95-106, Ljubljana. Ribičič, M., Vidrih, R., 1999. Potresi in pojavi nestabilnosti (podori in plazovi) (potres v Posočju 12. aprila 1998). III. slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih, Rogla. Vidrih, R. et al., 1991. Potresna ogroženost Slovenije. Občine: Brežice, Idrija, Krško, ljubljanske občine, Tolmin. Seizmološki zavod SR Slovenije in Republiški štab za civilno zaščito, Ljubljana, 214 str., 5 prilog. Vidrih, R., Godec, M., 1998. Potres v Posočju 12. aprila 1998. Življenje in tehnika XLIX, junij 1998, Ljubljana, 59-68. Vidrih, R., 1998. Potres v Posočju seizmologov ni presenetil. Vsi kraji, kjer je nastalo največ poškodb, so zgrajeni na slabi podlagi-na nanosih rek in potokov in na pobočnih gruščih. DELO - Znanost, 20. maj 1998, Ljubljana. Vidrih, R., Ribičič, M., 1998. Geološke posebnosti potresa 12. aprila v Posočju. Potres je povzročil ne le veliko škodo na hišah, pospešil je tudi geološko dogajanje. DELO - Znanost, 10. junija 1998, Ljubljana. Potres 12. aprila v zgornjem Posočju POŠKODBE SPOMINSKIH OBELEŽIJ I. SV. VOJNE V KRNSKEM GOROVJU The earthquake on April 12,1998 in the upper Soča Territory DAMAGE TO WORLD WAR I MEMORIALS IN THE KRN MOUNTAIN RANGE Tomaž Ovčak*, Renato Vidrih+ Izvleček. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju je poleg tega, daje povzročil ogromno gmotno škodo na zgradbah in spremembe v naravi, marsikje v visokogorskem svetu poškodoval ali uničil spominska obeležja I. svetovne vojne. Obeležja so bila poškodovana predvsem zaradi padajočega kamenja, ponekod pa so jih skalnati podori dobesedno odnesli. Zaradi težke dostopnosti in poškodovanosti poti, ki jih je na določenih mestih odneslo, je bilo potrebno za ogled obeležij veliko terenskih dni in veliko naporne, ponekod celo nevarne hoje po gorah Krnskega gorovja. Poškodbe obeležij iz I. svetovne vojne niso zanimive le za zgodovinarje in strokovnjake, ki se ukvarjajo s proučevanjem obdobja soške fronte, ampak tudi za seizmologe. Ogled tovrstnih poškodb rabi za primerjavo učinkov potresnega sunka v naravi in na zidanih objektih, saj drugih človeških posegov (razen opuščenih planin) v tem delu Posočja ni, ker gre večinoma za visokogorski svet. Abstract. Apart from the extensive material damage to buildings and changes in nature, the upper Soča Territory earthquake on April 12, 1998 damaged or destroyed World War I memorials in many places in the high mountain area. The memorials were mostly destroyed by falling stones, and in some places rockfalls literally carried them away. Because of difficult access and damaged paths, obliterated in certain places, many days of field work and a lot of difficult and, in some places, almost dangerous walking around the upper parts of the Krn mountain range were necessary to inspect the condition of the memorials. The damage to the memorials From World War 1 is not only interesting to historians and experts studying the period of the Soča Front, but also to seismologists. The inspection of such damage helps to compare the effects of the earthquake shock on nature and on buildings, as there are no other human interventions in this part of Posočje (except for the deserted mountain pastures), as the area mostly comprises high mountains. Uvod 24. maja 1915, deset mesecev po začetku prve svetovne vojne, je Italija napovedala vojno svoji nekdanji zaveznici Avstro-Ogrski, s čimer se je tudi na naših tleh odprlo novo, po vrsti četrto evropsko bojišče. Spopad vojska na meji dveh držav se je po začetnih tednih maneverskega bojevanja kmalu spremenil v pozicijsko vojno s frontno črto, ki je potekala po strateško pomembnih geografskih ovirah, kot so gorski grebeni in reke. Na skrajnem vzhodu 600 kilometrov dolge fronte je tako črta, ki je razmejevala dve sovražnici, postala kar reka Soča, po kateri je ta del fronte kmalu dobil tudi ime - soška fronta. Ane Ziherlove 8, Ljubljana * Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pot na Golovec 25, Ljubljana 169 170 T. Ovčak in R. Vidri h Z vedno daljšim trajanjem soške fronte so v oborožitev obeh armad prihajala vedno težja in smrtonosnejša orožja, pred katerimi so bili vojaki varni le pod zemljo. Vsak trenutek zatišja med dvema bitkama je bilo zato potrebno izkoristiti za poglobitev strelskih jarkov in za izkop novih kavern. Vzporedno s tem pa sta se v obeli zaledjih, italijanskem in avstro-ogrskem, razraščali mogočni vojaški infrastrukturi, ki sta služili le enemu namenu-nemotenemu oskrbovanju fronte. Ob novih vojaških železnicah, cestah in poteh, ki so iz zaledja vodile v prvo bojno črto, so si sledila skladišča, pekarne, klavnice, bolnišnice ... Soška fronta ni bila samo vojna strelskih jarkov, temveč tudi vojna inženirskih enot in vojaških gradbenikov. V Posočju lahko še danes, osemdeset let po koncu vojne, na vsakem koraku naletimo na njihovo dediščino, ki bolj ali manj uspešno kljubuje času in naravi. Eden pomembnejših in pričevalnejših delov so tudi številna spominska vojna obeležja, ki nam govore o enotah, žrtvah, krvavih bitkah, ali pa nam preprosto sporočajo le ime nekdanjega vojaškega objekta. Vsi, prav vsi pomembnejši in večji vojaški objekti, ki so bili zgrajeni med vojno - poti, kaverne, naselja barak, vodna zajetja, mostovi itd., so imeli namreč svoja vojna imena. Slikovita imena, kot so Klet junakov (Heldenkeller, Špilja naših hrabrih junaka), Kaverna stotnika Redla (Hauptmann Redi Stollen), Rov Bosancev (Bosniaken Stollen) ali topničarska Vila polni zadetek (Villa Volltreffer), ki jih lahko še danes preberemo z ohranjenih napisnih plošč, niso bila nikakršna posebnost (Acerbi, 1993, Ilorstein, 1931-1938, Lichen, 1989, Simič, 1996). Med vojno je bilo na soški fronti postavljenih na stotine, tisoče tovrstnih vojnih obeležij, od katerih jih je še danes samo v visokogorju Zgornjega Posočja (občine Bovec, Kobarid, Tolmin) ohranjenih več kot 200. Velikonočni potres tudi njim ni prizanese!, zato morda ne bo odveč, če poleg javnosti dobro znane škode na spominski kapeli sv. Duha (predvsem na stopnišču in kamnitih podpornih zidovih) na Javorci v dolini Tolminke, do katere se lahko pripeljemo z avtom, bežno in s posameznimi primeri predstavimo potresno usodo tudi te, (pre)malo poznane zgodovinske dediščine. Potres Žarišče potresa je bilo pod Krnskim gorovjem, zato ni nič čudnega, da so bile poškodbe v naravi, na stanovanjskih objektih in kulturni dediščini največje prav tu. Na tem območju je bilo pred potresom tudi 130 dotlej poznanih spominskih vojnih obeležij 1. svetovne vojne, od katerih jih je ob potresu nekaj doživelo prav nenavadno usodo (slika 1). Številni skalnati podori, ki so zgrmeli po potresu v doline, in padajoče kamenje so ponekod popolnoma preoblikovali naravo. Podor s kote 1776, ki se dviguje nad dolino Lepene, je le eden izmed podorov, ki so naravi prizadejali nepopravljive poškodbe (slike 2a, 2b, 2c in 2d). Podori so nastali zaradi hribovitega alpskega sveta in pojavov nestabilnosti v njem. Večina teh podorov bi nastala prej ali Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 171 slej, vendar je potresni sunek pospešil geološka dogajanja v naravi. Geološki procesi, ki bi trajali več sto ali tisoč let, so se zgodili v nekaj grozljivih in hrupnih sekundah ali minutah (Ovčak, Vidrih, 1998). Najzanimivejše poškodbe obeležij Spominsko obeležje avstro-ogrskega tržaškega 20. lovskega bataljona na vrhu Javorščka (1557m) Na severni strani grebena Javorščka je od vojne naprej stalo vgrajeno v kamnitem zidu obeležje tržaškega 20. lovskega bataljona (Feldjaegerbataillon Nr. 20). 2. stotniji enote, v sestavi katere je bilo kar 43% slovensko govorečih vojakov in ki je bila med vojno očitno na teh položajih, je poveljeval nadporočnik Kari Križ. Že ob obisku obeležja leta 1997 je bilo mogoče videti v zidu velike razpoke, ki so napovedovale skorajšnje porušenje, zato je bil eden prvih popotresnih terenskih ogledov namenjen prav njemu. Negotovosti in spraševanja, ali je objekt preživel potres, je bilo na lokaciji kaj hitro konec. Kjer je bil pred potresom zid z obeležjem, je stal le kup podrtega kamenja, med katerim pa ni bilo moč najti niti enega koščka njegovega napisa. Ta se je očitno v enem kosu prekucnil in po zelo strmem gozdnatem pobočju, ki ima na tem mestu naklon približno 45 stopinj, "odpeljal" v dolino. Da bi se lahko na takšni strmini ustavil pred njenim iztekom, se ni zdelo verjetno (slika 3a in 3b). V vpadnici obeležja je kasnih 20 metrov nižje ležalo povprek na pobočju le staro deblo, ob katerem pa je bilo z vrha videti nekaj zagozdenih kamnov. Deli zidu? Po odgovor seje bilo potrebno spustiti do debla. Da, to so bili kosi zidu, vendar tudi med njimi o napisu ni bilo niti sledu. Ležal je cel in nepoškodovan kar sredi pobočja še kakšnih deset metrov nižje! Kako se je lahko sploh ustavil na tej strmini, kjer bi ga zopet spravila v gibanje že manjša sapica? Odgovor je tičal v snegu. Ob potresu 12. aprila je bilo tu več kot meter južnega snega, v katerem seje napisnemu kamnu po 30 metrih kotaljenja le uspelo ustaviti. Sneg je v aprilu in maju počasi slcopnel in mehko "odložil" kamen na prepadno strmo pobočje. Da bi ga zavarovali, je bilo potrebno kamen prckotaliti do nekaj korakov oddaljene vdolbine, kjer bo lahko bolj varno počakal na morebitno obnovo. Pri tem nevarnem početju je kotalilcu spodrsnilo in le malo je manjkalo, da bi se skupaj z več kot 100 kilogramov težkim kotaljencem skupaj odkotalila proti dolini. Vojna obeležja na planini Zagreben (1227 m) nad Lepeno Na območju planine Zagreben, ki se dviguje na levih pobočjih Lepene, se skriva nekaj najlepših spominskih vojnih obeležij soške fronte. Ob »mulatjeri«, ki v nadmorski višini približno 1000 metrov vodoravno preči pobočja med Lemežem in Lipnikom, se jih zvrsti kar šest. 172 T. Ovčak in R. Vidri h Pogled na skalnate podore, ki so se po potresu videli iz doline, ni obetal nič dobrega. Pot, ki se ob potoku Šumniku vzpenja do njih, je bila z vsakim metrom vzpona bolj grozljiva. Obtolčena in podrta drevesa - žrtve kamenja in skalovja, ki ga je ob potresu pobočje streslo s sebe - kamor je segel pogled. Nad izvirom Šumnika se je pot ob izteku plazovišča skalnatega podora končala. Plaz do deset kubičnih metrov velikih skal. ki je prihrumel s planine Zagreben, je naredil do struge Šumnika 30-50 metrov širok golosek. Prav tu seje pred potresom v serpentinah dvigovala stara vojaška pot, na kateri sta stali dve obeležji. Prvo, z imenom poti (Unger Weg), je moralo stati prav v vpadnici plazu. Da bi ostalo kaj od njega, ni bilo mogoče pričakovati, zato je bilo presenečenje toliko večje, ko se jc izkazalo, da skala z nepoškodovanim obeležjem stoji prav na sredini plazu. Da bi bila ironija še večja, je bil napis pred potresom prevrnjen, sedaj pa sredi plazu zopet stoji pravilno (sliki 4a in 4b). Drugo obeležje, dva metra visok spomenik 15. stotnije mostarskega 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka, je kamniti plaz ob potresu zgrešil lc za nekaj metrov. Pač pa ga je skoraj oplazila približno deset kubičnih metrov velika skala, ki je med njim in lc tri metre oddaljeno staro bukvijo po pobočju odlomastila v dolino. Pri tem je podirala vse pred seboj, tako da so debela debla podrtih dreves kot trske frčala naokrog. Eno od njih je priletelo naravnost pred spomenik, se kot kopje zapičilo predenj ter se nato podrlo nanj (sliki 5a in 5b). Nadaljevanje poti do drugih štirih obeležij (eno izmed njih, oznaka poti Majewski Weg, je porušeno) je bilo na več koncih ovirano zaradi plazov in podrtega drevja. "Viva la pacc" na Krnčici Če danes iz Drežnice pogledamo v ostenje Krna (2245 m), nas v oči zbodeta dva skalnata odloma (Vidrih, Ovčak, 1998). Nastala sta na območju, kjer je bila hribina močno razpokana. Razpoklinski sistemi so bili zaradi fizikalnega preperevanja (predvsem vpliv zmrzali) še dodatno povečani in s tem je bila strižna trdnost ob razpokah zmanjšana. Ob tresenju je prišlo do zdrsa apnenčevih plasti in nepravilnih vertikalnih odlomov ob različnih razpoklinskih sistemih. Večji od obeh podorov je v zahodni steni Krna, manjši pa v steni Srednjega vrha (2134 m) v grebenu Krnčice. Čeprav manjši, je ta drugi bolj zanimiv, saj tik ob njegovem levem robu vodi na vrh Srednjega vrha stara italijanska preskrbovalna pot. Ko doseže višino zgornjega roba odloma, zavije desno na polico, po kateri nato tik nad odlomom izstopi na greben. Na tej polici je med soško fronto stala velika enonadstropna baraka italijanskih gorskih enot, alpinov, ob njej pa kot orlovsko gnezdo na skali še manjši zidan objekt (Vidrih, Ovčak, 1998). Kdorkoli je že med vojno bival v njem, je imel že leta 1916 vojne dovolj in je zato na svež beton zidu zapisal "Viva la pace" (živel mir). Kamen s protivojnim geslom je kljuboval ostri gorski klimi več kot 80 let, do Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 173 lanskega potresa. Takrat seje na tem mestu odlomil velik kos stene, ki ga sedaj kot skalnat podor vidimo tudi iz doline. Skala, na kateri so stale ruševine vojaškega objekta, se sicer ni odpeljala v dolino, pač pa se je le za meter ali dva odmaknila od stene. Dovolj, da je vse, kar je bilo zagozdeno vmes, vključno z zidovi objekta, izgubilo oporo in se podrlo v prepad (slike 6a, 6b in 6c). Proti vsem pravilom logike pa je bila potresna usoda bolj prizanesljiva z nekajmetrskimi zidovi, ki stoje na samem grebenu Krnčice. Po večjem delu grebena ICrnčice poteka razpoka, ki je nastala kot posledica plazenja, pa tudi sicer je tu v naravi veliko poškodb, zato je prav zanimivo, da se ti zidovi niso porušili ali vsaj poškodovali. Med vojno so jih posadke težkih italijanskih havbic in možnarjev, ki so bruhali ogenj nad Drežniškimi Ravnami, uporabljali za orientacijsko točko pri obstreljevanju avstro-ogrskih položajev na planini Duplje (1371 m). Kljub temu, da so zidovi zidani brez malte in iz neobdelanega kamenja, ni z njih padel niti en kamen. Verjetno je sneg tudi tu s svojim objemom preprečil njihovo porušitev. M»t .»j', tllijilJ .. V' o \ .....f* V,, BOVEC ;-•<»• ■//•■■. ............KAL-KORlTHICA . .; 5 0 ' L -O,- J \JV^V 'i®-v ■ V.; -»-:;" . um . • • • ' 'v ' ... ■ .."-; - • • ' .""•.,>• V ' . •.. , ■ t ■ ."; •-"'''.:,■• > • ^ • 1 . " {' ■ ¿'j .-i, -'t- ' "T. , ■■-. i, ■ t -;.. ■■-.¡-V? \ v.. v-r : - ; --l^v' • : 7 . v- / • • ' V i M l-i 1 ■■ • w > K ..._'J""M .L.v;, ... * v." ; * w t...' • • ? « : i;' VvifVrrt .. ' l t s H. ft 1 ' 1 r v;-r --V..... • - " ^ . . \ • < - • '..;.•• • -. -.MC2NiiK£'fiXiwe- ■ ' ■ , m:^......¥ -m ..." ' "> . *••• " v.-.i ' ■•<>■: u -.. ___ .....: ...../■■ i ' rfrA rf! -,.vx r< O ..v . •• V. im '' >t"'il 111 D ' '"'"C^ V-3-'. ■ • i" ••'•V _S I"' ' riw4.v.ii." ¥ ■ —- -X--------■■' '■' •'■•;-">■; ............... .... ... . .. .- :V' •: '• ' ' . .. . >. • s^i . ... ■ 'v-.:;-:": «■.«Mi."-,- •.;• ! ;••'•• •. . • .:••; '-.. .:••■ i .. Jtf ' ;' '-V •• • ! i »VM • ' -l • Č) 6 V::W M. ^•'¿^V "••••v •. • V, " . U/lif/. vW.',««.'^ ■* ' '.V.V' J»«. . - ' ■ ft. ►►>UII .'• ' ftii.ii i ;:..«•';•..'.'• -. >*. im'^./.- - • . ..■' ...... ■}-<']..... • -«v... .-.-a- • ši^' • •' M ■ • A•• . illll! . . lutJA • • i '.i ."¿.U&Kviifx ^ '-.-'••'':••".-•. •■ •.. ■ . V ' • !'.'*"•?'•iO '"* .'pi - • * • r:«,,»v.V; v. r,^..- iS/Z/ca 1. Lokacije, kjer so bila ob potresu poškodovana spominska vojna obeležja iz /. svetovne vojne. Figure 1. Locations of World War I memorials damaged by the earthquake. 174 T. Ovčak in R. Vidri h Slike 2a, 2b, 2c in 2cl. Kota 1776, nekdanja a v str o - ogrska ti dnja va med nekoč italijanskim Vršičem (¡897 m) in avstro-ogrskima Upnikoma (1867 m in 1819 mh Podor s kote 1776 (foto 2a in 2b: pogled z vrha Vršiča) se je najavljal že nekaj let, saj je v tleh ene od kavern -napis na njenem vhodu pravi, da gre za Luisin rov (Luise Stoli en) - že dolgo zijala široka razpoka. Omenjena ka verna danes ni več prehodna, saj se od 12. aprila 1998 dalje kot okno končuje v steni odloma (foto 2c in 2d: vrh v ozadju je Veliki Lipnik). Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 175 Figures 2a, 2b, 2c and 2d. Kota 1776, once an Austro-Hungarian fortress between the formerly Italian Vršič (1897 m) and Austro-Hungarian Lipniks (1867 m and 1819 m). A rockfall from Kota 1776 (photos 2a ancl 2b: view from Vršič) had been expected for several years, as a wide crack had existed in the floor of one of the caverns - the inscription on its entrance says that this is Luise's tunnel (Luise Stol I en) - for a long time. Today, this cavern is no longer passable, as since 12 April, 1998 it ends as a window in the rock face which was broken off (photos 2c and 2d: the peak in the background is Veliki Lipnik). 176 T. Ovčak in R. Vidri h Sliki 3 a in 3b. Greben Javor seka (1557 m). Spominsko obeležje 2. stotnije (kompanije) avstro-ogrskega 20. lovskega bataljona (k. u. k. Feldjagerbataillon Nr. 20) iz Trsta je bilo že pred potresom vidno poškodovano (joto 3a: 2. maj 1997). Ob potresu seje zid, v katerem je bilo vgrajeno, popolnoma porušil, kamen z napisno ploščo pa se je odkotalil po strmem severnem gozdnatem pobočju, kjer gaje šele po nekaj desetih metrih kotaljenja ustavila debela snežna odeja. Ko je sneg s kopnel, je kamen z napisno ploščo obležal na strmem pobočju (foto 3b: 8. maj 1998), kjer leži še danes. Figures 3a and 3b. The ridge of Javor seek (1557 m). The memorial to the 2'"1 company of the Austro-Hungarian 20"' Hunters' Battalion (k. u. k. Feldjagerbataillon Nr. 20) from Trieste had already been visibly damaged before the earthquake (photo 3a: 2 May, 1997). During the earthquake, the wall on which it was placed, collapsed completely, with the stone bearing the inscription plaque rolling down the steep northern forest-covered slope, where it was only stopped by the thick snow cover after several metres of rolling. When the snow melted away, the stone bearing the inscription plaque remained on the steep slope (photo 3b: 8 May, 1998), where it still lies today. Sliki 4a in 4b. Vojaška pot na planino Zagreben nad Lepeno, katere gradnjo v začetku leta 1916 končali vojaki avstro-ogrskega 2. domobranskega pehotnega polka (k. k. Landwehrinfanterie-regiment Nr. 2) iz Linza, in ki se je imenovala linger Weg - po polkovnem poveljniku, polkovniku Franzu Karlu Ungerju von Zurawniki. Napisna plošča z imenom poti je do potresa stala na prevrnjeni skali ob poti (foto 4a), ki se v serpentinah nad izvirom potoka Šumnika dviguje proti planini Zagreben. Ob potresu je z višje ležečih pobočij pridrvel plaz skalovja, kije pot skupaj z gozdom dobesedno izbrisal z obličja zemlje. Skala z napisno ploščo, na kateri je ovekovečeno ime nekdanje vojaške poti, stoji sedaj sredi strah vzbujajočega plazišča (foto 4b). Figures 4a ancl 4b. The military path to the mountain/meadow of Zagreben above Lepena, finished in 1916 by the soldiers of the A ustro-Hungarian 2'"1 home guard infantry regiment (k. k. Landwehrinfanterie-regiment Nr. 2) from Linz was called Unger Weg - after the regiment's commander, Colonel Franz Karl Linger von Zurawniki. Before the earthquake, an inscription plaque showing the name of the path stood on a turned-over rock along the path (photo 4a), winding uphill in bends above the source of the Šumnik brook towards the Zagreben mountain/meadow. During the earthquake, a slide of rocks rushed down from the higher slopes, literally erasing the path together with the surrounding forest from the face of the earth. The actual rock with the inscription plaque is now lying among the traces of the frightful landslide (photo 4b). Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 177 178 T. Ovčak in R. Vidri h Sliki 5a i/i 5b. Na zavoju poti polkovnika Ungerja, le nekaj metrov nad napisno ploščo z imenom poti (glej foto 4), stoji že dolgo propadajoči (foto 5a: junij 1997) spomenik 15. stotnije avstro-ogrskega 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka, ki je bil na planini Zagrehen od marca 1916 do septembra ¡917. Ob potresu sta ga za las obšla plaz skalovja, kije le nekaj metrov pred njim povzročil popolno uničenje (glej foto 4b), in približno deset kubičnih metrov velika skala, ki seje tik za njim od ko talila v do struge potoka Šumnika. Pred seboj je podirala vse, tudi drevesa - deblo enega izmed njih je obležalo nci spomeniku (foto 5b: 30. april 1998). Figures 5a and 5b. At a bend along Colonel Unger*s path, only a few metres above the inscription plaque with the name of the path (see photo 4), stands a long-decaying monument (photo 5a: June 1997) to the 15"' company of the Austro-Hungarian 4th Bosnian-Herzegovinian infantry regiment, staying on the Zagreben mountain/meadow from March 1916 until September 1917. During the earthquake, it hardly avoided the deluge of rocks causing complete destruction only a few metres away from it (see photo 4b) and a rock mass of around ten cubic metres, rolling right past it down to the bed of the Šumnik brook. The rock mass tore down everything beneath it, even trees - the trunk of one of them fell on the monument (photo 5b: 30 April, 1998). liter «fflfpte 1 uernKais«r l5Khh*R4. uniwcfem Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 179 Slike 6ci, 6b in 6c. Srednji vrh (2134 m) v grebenu Krnčice. Zahodna pobočja grebena Krnčice so še danes polna ruševin vojaških zgradb, ki so jih med prvo svetovno vojno zgradili italijanski alpini (pripadniki gorskih enot). Na eni od dolgih polic v zahodni steni Srednjega vrha je med soško fron to stala velika enonadstropna baraka, ob njej pa kot orlovsko gnezdo na skali še manjši zidan objekt (foto 6a), kjer je na zidu ostal zapisan tudi izjemno privlačen vojni grafit "VIVA LA PACE" - živel mir (foto 6b). Ob potresu se je na tem kraju odlomil velik del stene, ki ga sedaj kot skalni podor vidimo tudi iz doline. Skala, na kateri so stale ruševine vojaškega objekta, se sicer ni podrla v dolino, ampak se je le za meter ali dva odmakn ila od stene. Dovolj, da je vse, kar je bilo zagozdeno vmes, z zidovi objekta in na njih zapisanim vojnim grafitom vred, izgubilo oporo in se podrlo v prepad (foto 6c). Figures 6a, 6b and 6c. Srednji vrh (2134 m) on the ridge ofKrnčica. The western slopes of the Krnčica ridge are nowadays still full of the ruins of military buildings constructed by the Italian members of mountain units during World War I. On one of the long shelves on the western face of Sredn ji vrh, a large single-storey hut stood during the Soča Front. Near the hut, there was a smaller building placed on a rock like an eagle's nest (photo 6a), on whose wall extremely special war graffiti "VIVA LA PACE" - live the peace - remained, (photo 6b). During the earthquake, a large part of the face broke off in this place, which can now also be seen as a rockfall from the valley. The rock bearing the ruins of the military building did not collapse into the valley, but was only separated from the face by a metre or two. Enough for everything in-between, including the walls of the building together with the inscribed war graffiti, to lose support and collapse into the precipice (photo 6c). Fotografije T. Ovčak. Photos by T. Ovčak 180 T. Ovčak in R. Vidri h Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - POŠKODBE SPOM. OBELEŽIJ 1. SV. VOJNE 181 Zaključek Po pregledu spominskih vojnih obeležij I. svetovne vojne v Krnskem gorovju lahko ugotovimo, daje približno 10% vseh obeležij poškodovanih ali uničenih. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da marsikje obeležjem, pa tudi nekaterim planinskim potem grozi viseče skalovje, ki ga je potres le zrahljal in povečal razpoklinske sisteme v njem. Vse posledice potresa v naravi se bodo pokazale šele v prihodnosti. Literatura Acerbi, E., 1993. Le truppe da montagna deli esercito austro-ungarico nella Grancle Guerra 1914-1918. Edizioni Gino Rosalto, Valdagno. Horstenau, E.G., (ur. Kiszling, R.), 1931-1938. Österreich-Ungarns letzter Krieg 1914-1918. Hrsg. vorn österreichischen Bundesministeruim fur Heereswesen (Landesverteidigung) and vom Kriegsarchiv, 7 Text und 7 Kartenbandc, Wien. Lichem, H., 1989. Gebirgskrieg 1915-1918, Band III, Karnische und Julische Alpen, Monte Grappa, Piave, Isonzo. 2.aufl., Verlagsanstalt Athesia, Bozen. Ministero dclla Guerra (Di fesa), Comando del Corpo di Stato Maggiore (Stato Maggiore Esercito), Uffico Storico, 1927-1954: L,esercito italiano nella grande guerra (1915-1918). Vol. I-IV, Roma. Simič, M., 1996. Po sledeh Soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana. Vidrih, R., Ovčak, T., V Posočju poškodovani pomniki prve svetovne vojne. Spomin na Vilo polni zadetek (I. del), Delo - Reportaže in zanimivosti, 7.oktobra 1998, Ljubljana. Vidrih, R., Ovčak, T., V Posočju poškodovani pomniki prve svetovne vojne. "Živel mir" na Krnčici (II. del), Delo-Reportaže in zanimivosti, 8. oktobra 1998, Ljubljana. Ovčak, T., Vidrih, R., Potres 12. aprila 1998 v Posočju. Poškodbe spominskih vojnih obeležij I. svetovne vojne na Krnskem gorovju. 14. posvetovanje slovenskih geologov. Geološki zbornik 14 - povzetki referatov, Oddelek za geologijo, Ljubljana. Potres 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju ZNAČILNOSTI DOSTOPOV DO INFORMACIJ NA NAŠIH SPLETNIH STRANEH The earthquake 011 April 12,1998 in the upper Soča Territory EXPERIENCES WITH THE WWW Bojan Uran Povzetek. Po potresih leta 1998 sem preučil značilnosti dostopov javnosti do informacij na naših straneh na svetovnem spletu. Primerjal sem število dostopov in količino prenesenih podatkov za potrese v zgornjem Posočju in pri Trebnjem. Poleg tega sem naredil statistiko odgovorov na vprašanja, ki jih vsebuje interaktivni vprašalnik o učinkih potresa na svetovnem spletu. Ugotovil sem različne vzorce vedenja pri različnih potresih. Pri najmočnejšem, 12. aprila 1998 z žariščem v zgornjem Posočju, je bilo zelo veliko odgovorov posredovanih neposredno po potresu. Pri šibkejšem potresu 31. avgusta pri Trebnjem so odgovori prišli v času, ko ljudje največ brskajo po internetu. Potresi z magnitudo nad 4 povzročijo mnogo večje zanimanje za seizmološke podatke. Abstract. Uprava za geofiziko is present on the WWW since 1995. We prepared different kinds of seismological data. In the year 1998 much stronger earthquakes struck Slovenia than in the years before. It was possible to find the correlation between the earthquakes and the number of requests for our web pages. Events with magnitude 4 and more were interesting for people and the number of requests increased. Some people also responded to our interactive macroseismic questionnaire. After the April 12, 1998 earthquake in upper Soča Territory with local magnitude 5,6, we obtained a lot of responses immediately after the earthquake. The origins of the responses were not indicative for the location of the earthquake. Trebnje earthquake on August 31 was smaller, with local magnitude 4,2. The origins of responses were limited to the earthquake area. In (his case the people were looking for information when they came to work and start surfing the Internet. The increased interest in our WWW pages and experiences obtained by analyzing the response after the earthquakes in 1998 will help us to improve our site. Uvod Na Upravi Republike Slovenije za geofiziko smo že pred časom spoznali, da je svetovni splet pomemben medij za obveščanje javnosti (Uran, 1995). Kazalci na naše strani so od začetka avgusta 1995 objavljeni na slovenskem (http://www.ijs.si/slo/) in angleškem seznamu (http://www.geophys.washington.edu/seismosurfing.html) internetnih naslovov. Dokaz, da so naše strani opazili, je tudi priporočilo in kazalec na naše strani v CD-ROM in spletni različici Encyclopedia Britannica za leto 1998. V prejšnjih letih je bila potresna aktivnost zmerna, tako da so bili obiski na naših straneh predvsem posledica naključnega brskanja po svetovnem spletu in odziv na nove kazalce, ki smo jih dodajali v indekse (recimo ob stoti obletnici prve potresne opazovalnice v Sloveniji pred dvema letoma). Leta 1998 je bila potresna aktivnost bistveno večja: potresa v zgornjem Posočju in pri Trebnjem sta bila precej močnejša od povprečne aktivnosti v preteklih letih. S tem se je zelo povečalo zanimanje za seizmološke podatke, kar si bomo ogledali v nadaljevanju prispevka. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za geofiziko, Pot na Golovec 25, Ljubljana 183 184 B. Uran Močnejši potresi leta 1998 Pogledali si bomo nekaj potresov, ki so bili leta 1998 in zaradi katerih se je zvečal obisk naših strani na internetu. Podrobnejše podatke o potresih v Sloveniji leta 1998 si oglejte v članku v tej številki (Cecie in sod., 1999). Najmočnejši potres v Sloveniji v zadnjem stoletju je bil 12. aprila 1998 ob 10.55 po svetovnem času, oziroma ob 12.55 po srednjeevropskem poletnem času. Močan potresni sunek je prizadel območje zgornjega Posočja. Njegova Wood-Andersonova magnituda je bila 6,0. Intenziteta v širšem nadžariščnem območju je bila med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS). Nadžarišče je bilo zahodno od Lepene, v pogorju Krna. Čutili so ga prebivalci vse Slovenije in okoliških držav. V seriji več tisoč popotresov, ki so sledili glavnemu sunku, je bil najmočnejši 6. maja ob 4.53 po srednjeevropskem poletnem času z lokalno magnitudo Mlv 4,2. Drugi močnejši potres je bil 31. avgusta ob 2.32 po svetovnem času oziroma 4.32 po srednjeevropskem poletnem času z nadžariščem v bližini Trebnjega. Njegova lokalna magnituda Mlv jc bila 4,3, jakost pa peta do šesta stopnja po evropski potresni lestvici (EMS). Čutili so ga po vsej Sloveniji (Cecič in sod., 1999). Statistika dostopov do naših spletnih strani Po potresu v zgornjem Posočju smo dodali spletno stran, ki naj bi vsebovala čim več najrazličnejših podatkov o potresu in naj bi bila nekakšna osrednja stran z Število zahtevkov na mesec 10000 6COCO- ' j 50000 h 40000 3GOCO- 20000- / ✓ / * / ^ ✓ y s ./ y s ^ f r Slika /. Število zahtevkov za naše spletne strani na mesec med januarjem 1998 in februarjem 1999. Figure 1. The number of requests for our WWW server between january 1998 and february 1999. Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - ZNAČILNOSTI DOS TOPOV DO INFORMACIJ NA 185 informacijami. Osnova so bili podatki URSG s seizmološkimi podatki o potresu. Od seizmoloških podatkov smo dodali še kazalce na italijanske ustanove z njihovimi podatki in rezultati različnih študij o potresu. Zbrani so bili tudi kazalci na strani domačinov iz Posočja, ki so pripravili veliko predvsem slikovnega gradiva in lokalnih informacij, ter Ministrstva za okolje in prostor o popotresni obnovi. Na našem strežniku WWW na naslovu http://www.sigov.si/ugf/slo/gf.html se izpisujejo dostopi in količine prenesenih podatkov po mesecih. Poglejmo si najprej statistiko dostopov do naših spletnih strani. Na sliki 1 je predstavljeno časovno obdobje od začetka leta 1998 do februarja 1999. Zvečanje števila dostopov do strežnika aprila je manj izrazito, kot bi bilo, če bi pripravljali statistike za krajše obdobje. Kljub temu je opazen velik skok pri številu obiskov. Aprila je bilo okrog 55 000 dostopov do naših strani. Zanimanje je pojemalo do potresa v Trebnjem, ki je bil 31. avgusta. Takrat se je spet povečalo. Del obiskov zaradi tega potresa jc še v statistiki za avgust, ko je vrednost višja kot julija. Septembra je bil tako obisk dvakrat večji kot proti koncu leta. Zanimiva jc tudi primerjava števila zahtevkov na začetku leta 1998 s številom zahtevkov na začetku leta 1999. Promet na naših straneh se je povečal za približno dvakrat. Nekaj gre gotovo na račun povečanja števila uporabnikov interneta, drugo pa povečani poznanosti naših strani. Količina prenesenih podatkov v Mb na mesec 2500-f 2000 1500- 500- - — nu ! > * S- 0. 0. IX a IX a,. a. ¡ J* Slika 2. Količina prenesenih podatkov z naših spletnih strani med januarjem 1998 in februarjem ¡999 v Mb na mesec. Figure 2. The quantity of transfered data in Mb per month for our WWW server between January 1998 and february 1999. 186 B. Uran Na sliki 2 je predstavljena količina prenesenih podatkov. Tu je povečanje aprila še bolj izrazito, kar je povezano z obilico slikovnega in grafičnega gradiva, ki smo ga pripravili ob potresu. Drugi vrh septembra je v primerjavi z vrednostjo v aprilu sorazmerno precej manjši kot pri številu dostopov. Potres v Trebnjem ni povzročil večje škode, zato ni posnetkov škode. Primerjava količine podatkov, prenesenih v začetku leta 1998,s količino podatkov, ki je bila prenesena v začetku leta 1999, kaže, da seje količina prenesenih podatkov povečala bolj kot število dostopov. Razmerje glede na april .... A A \ / \\ \ a j \k 4 4 4 A J \ \ s A, j V v K 4 4 v ur -m— —• —m--- -......m i —» i / / / |-HI-zahtevki -♦—količina A količina na zahtevek | Slika 3. Relativno razmerje zahtevkov, količine prenesenih podatkov in količine na zahtevek glede na vrednosti aprila za obdobje med januarjem 1998 in februarjem 1999. Figure 3. Relative relations between the number of requests, amount of transfered data and relative amount per request for our WWW server between January 1998 and february 1999. Na sliki 3 so predstavljena razmerja zahtevkov, količine prenesenih podatkov in količine prenesenih podatkov na zahtevek glede na vrednosti aprila. Tu se še bolj vidi, da se je sorazmerno najbolj povečala količina prenesenih podatkov, ki se je potem tudi najbolj zmanjšala. Relativno število zahtevkov seje povečalo nekoliko manj kot relativno razmerje količine prenesenih podatkov. Pri obeh je viden drugi vrh septembra, povezan s potresom pri Trebnjem. Relativna količina prenesenih podatkov na zahtevek tega vrha nima. Obiskovalci so pri obisku aprila prenesli relativno največjo količino podatkov, predvsem slik. Pozneje seje ta količina manjšala, mogoče tudi zato, ker so si te slike že enkrat ogledali in so iskali le novosti. Na sliki 4 je časovna predstavitev popotresnih sunkov v zgornjem Posočju, ki je tudi na internetu. Posebej sta označena glavni sunek 12. aprila z magnitudo 5,6 in glavni sunek potresa pri Trebnjem 31. avgusta. En dan pred potresom pri Trebnjem je bil Potres 12. aprila 1998 v zg. Posočju - ZNAČILNOSTI DOS TOPOV DO INFORMACIJ NA 187 Popotresi in glavni sunek v Posočju ter pri Trebnjem 6.0 5.5 I 5.0 4.6 m n I "1 4.0 o> « E 3.5 3.0 I 2.5 2.0 12.4. 13.3. 13.6. 14.7. 14 8. 14 9. 15.10. 15.11. 16.12. 16.1. datum Slika 4. Popotresi v Posočju; z večjim trikotnikom je označen glavni sunek 12. aprila 1998, krog predstavlja potres pri Trebnjem 31. avgusta 1998. Figure 4. Aftershocks ofthe 12 April, 1998 earthquake. Bi g triangle-main shock. Circle- earthquake that occured on 31 August, 1998 near Trebnje. potres v zgornjem Posočju z magnitudo 3,2. Enako magnitudo je imel tudi potres v Posočju 24. novembra. Na sliki 3 vidimo, da se novembra obisk na naših straneh ni opazno povečal, ker je potres čutilo malo ljudi. Sklepamo lahko, da k povečanju obiskov konec avgusta in septembra tudi podobno močan potres v zgornjem Posočju 30. avgusta ni bistveno prispeval in da je bil glavni razlog za večji obisk potres pri Trebnjem s svojo močjo in predvsem bližino Ljubljane. Število obiskov je povezano s številom uporabnikov interneta in njihovimi navadami. Nekateri imajo dostop do interneta doma, drugi samo v službi, iz statistik lahko tudi ugotovimo, kdaj ljudje brskajo po svetovnem spletu. Običajno je največ obiskov dopoldne, med službenim časom. Za primerjavo poglejmo podatke o uporabnikih interneta, ki jih vsako leto na podlagi ankete po internetu pripravi RIS (RIS, 1999). V njej je sodelovalo okrog 6500 Ijucli. Za nas je zanimiv podatek o deležu uporabnikov glede na telefonsko omrežno skupino. Na območju telefonske omrežne skupine 061 (Ljubljana z okolico) živi kar 45,9 odstotka anketirancev, ki uporabljajo internet, medtem ko živi na območju 065 188 B. Uran (Nova Gorica) le desetina te vrednosti oziroma 4,6 odstotka (slika 5). To je verjetno glavni razlog, da se je število obiskov septembra za toliko povečalo. Obstaja nekakšen prag učinkov, ki morajo biti pri potresu preseženi, da ljudje preverijo podatke na internetu. To bi bil lahko predmet kake druge študije. Relativni delež uporabnikov interneta po telefonskih omrežnih skupinah Slika 5. Relativni delež uporabnikov Interneta po telefonskih omrežnih skupinah; primerjava med ljubljansko (061) in novogoriško (065) omrežno skupino (RIS, 1999). Figure 5. Relative amount of Internet users according to the telephone area number (RIS, 1999). Pomemben podatek je tudi delež uporabnikov interneta v celotni populaciji. Na sliki 6 so rezultati raziskave RIS (RIS, 1999). Število rednih uporabnikov interneta, ki so nanj priključeni vsaj enkrat na teden, se je v času, ki ga opazujemo, povečalo za približno dvakrat. To se ujema tudi s povečanjem obiska naših strani (slika 3). Delež rednih uporabnikov predstavlja okrog 12 odstotkov celotne populacije. —osefca Je le uporaMaJa Internet — «s— uporaba htoneta v zadnjih 3 .-nesecii — —redna (t-xten? e" o S CO JE S o O s □