43501

Ljubi kmetje

Ko so bile zadnje državnozborske
volitve, so neki ljudje, ki so se s ka¬
toliškim katekizmom skregali, razširjali
med vami liberalni „volivni katekizem".
Tam je vse polno laži nagromadenih.
Pa tisto zelje ni zraslo na domačem
zelniku, ampak tisti „volivni katekizem"
so ljubljanski liberalni pisarji prepisali
iz knjižice nekega nemškega štajerskega
barona , ki s protestantovskimi agita¬
torji kmete hujska proti katoliški veri.
Tam so se lagali, da škofje hujskajo
ljudstvo proti državi, da duhovniki uče,
da se ni treba držati prisege, da ka¬
toliška cerkev kmetom in rokodelcem
posest jemlje, da goljufa, da katoliški
možje delajo kmetom sovražne postave.
To je bilo vse zlagano. Mnogo kri¬
vičnega  se je zgodilo v Avstriji kmeč¬
kemu stanu, a za vse krivice so glaso¬
vali  liberalni poslanci, katere  voc%'o judje,
in katoliški  možje niso mogli storiti
drugega, nego da so se upirali  in ko-

l*

4

likor mogoče ublažili  krivične liberalne
postave. Zdaj pa liberalci pravijo, da
so teh postav krivi katoliški možje!

Z veseljem smo opazili da kmetje
niso šli  na ta slabo skuhani lim. Pisarji
in kramarji  so raznašali tisti popil' in
ga hvalili, kakor jud obležano robo,
kmetje so pa s tistim papirjem peč kurili.

Laži liberalnega volivnega
katekizma

so tako očitne, da jih vsak lahko takoj
spozna, ki vse dobro premisli. Tu vam
jih hočemo nekaj našteti.

Prva laž: »Vse postave so skovali
klerikalci«.

Ce prebereš ta takozvani ,,kate¬
kizem”, boš videl, da trdijo v njem li¬
beralci, da so vse postave pri nas v
Avstriji sklenili katoliški poslanci. In
vendar ve vsak kmet, da je žalibog
v državnem zboru bilo dosedaj vedno
veliko več liberalno mislečih poslancev,
kot pa odločno katoliških. Tudi med
slovenskimi poslanci na Kranjskem so

5

sedeli trije liberalni poslanci. Če bi
tudi res bilo, kar lažejo  liberalci, da
so katoliško misleči poslanci sklenili
samo kmetom škodljive postave, potem
so iste postave sklenili tudi naši libe¬
ralci , ker v državnem zboru so glaso¬
vali liberalni naši poslanci za vse tiste
predloge. Liberalci so torej z neumno
lažjo, da je tista od liberalcev tako
sovražena klerikalna, poštena katoliška
stranka kmetu najbolj sovražna, sami
sebe udarili po zobeh, ker so njihovi
liberalni poslanci v državnem zboru
glasovali ravno tako kakor pa „kleri-
kalni“, to je 'katoliški poslanci. Libe¬
ralci imalo bravce tistega ,,katekizma 14
za tako neusmiljeno neumne, kakor da
bi še tega ne mogli uvideti.

Druga laž: »Klerikalci imajo vso
moc, in pa — nobene«.

Druga še večja neumnost tega le¬
pega liberalnega katekizma je ta: Li¬
beralni katekizem na eni strani doka¬
zuje, da je klerikalna stranka tako
vplivna, da lahko sklene postavo, ka-
koršno hoče, na drugi strani pa pri¬
poveduje, da so se pri nas v Avstriji

6

izdale postave, tako n. pr. šolske po¬
stave, proti katerim se je odločno
postavil papež Pij IX. in ž njim av¬
strijski škofje, katerim pa vse to ni
nič pomagalo, da so zaradi tega neka¬
teri izmed škofov celo bili obsojeni v
zapor. Torej klerikalci, to je katoliški
poslanci, imajo vso moč v državi, toda
v državi se sklepajo take postave,
proti katerim se zastonj upirajo kato¬
liški škofje in papež, torej najhujši
klerikalci! Tako trdijo naši liberalci.
Ali se s tem ta ,,katekizem“ ne bije
po lastnih ustih? Klerikalci torej de¬
lajo postave po trditvi liberalnega ka¬
tekizma, toda, po trditvi istega kate¬
kizma sami klerikalci za postave ne
marajo in se jim upirajo in se dajo
zaradi teh postav zapirati v ječo. Kaj¬
neda, slovenski kmet, taka pisarija
liberalnega ,,katekizma“ je preneumna,
da bi mogla preslepiti pametnega kmet¬
skega volivca!

Tretja laž: »Klerikalci pomagajo
— judom«.

Tretja velika laž tega liberalnega
,,katekizma“ je trditev, da so kleri-

7

kalci preprečili podržavljenje bogate
severne železnice. Ta železnica je v
rokah judo v. Ali imajo klerikalci kake
zveze z judi? Prav nobenih! Se libe¬
ralci, ki se vse upajo, niso imeli po¬
guma, trditi, da bi naša katoliška
stranka imela kake zveze z judi. Pač
pa je vsemu svetu znano in so se bahali
sami naši liberalci, da imajo zveze z
Židom Mineeles-om, ki tudi poroča v
naše liberalne liste. Ta Minceles pa je
tudi poročevalec največjega avstrijskega
nemškega židovskega lista, kateri služi
tistim judom, ki delajo na borzi krivične
žitne cene.  Poglej: tisti liberalci, ki se
v volivnem katekizmu delajo tebi tako
prijazne, so v zvezi z judom! Kajneda
so bili neumni, ko so pisali o severni
železnici, ker odkrila se je zdaj ta
njih zveza z judom, in zdaj veš, slo¬
venski kmet, s kom imaš opraviti.

Četrta laž: »Klerikalna stranka je
kmetu škodljiva«.

Liberalci pravijo v tem svojem zlo¬
glasnem „katekizmu“, da je poštena
katoliška stranka kmetu škodljiva. Ve¬
likanska neresnica te liberalne trditve

8

vam bo, dragi bravci, takoj očitna, če
pomislite tole: Vsem vam, ki ste se,
če prav samo nekoliko pečali z našim
javnim življenjem, je znano, kako so
dosedaj liberalci vedno kričali, da hoče
katoliška stranka s svojo gospodarsko
organizacijo, s posojilnicami in zadru¬
gami pomagati samo kmetu, uničiti pa
meščane, posebno trgovce. S tem so
hujskali meščane proti katoliški stranki,
zdaj pa rabijo vaše glasove , katoliški
kmetje, zato pa so v svoji slepoti čisto
pozabili na to, kar so preje trdili , in
sedaj kriče, da je katoliška stranka
škodljiva kmetu!  Že iz tega, kar smo
povedali ravnokar, vidite, da je libe¬
ralna trditev laž , in sicer neumna laž.
Navesti pa hočemo tu izmed ob iln ih
zaslug katoliške stranke za kmete
vsaj nekatere, kajti vseh našteti ne
moremo, ker ni prostora in bi morali
vse leto o tem pisati. Dosegla je za
obnovljenje vinogradov stotisoč goldi¬
narjev brezobrestnega posojila v prid
kmetom, dosegla je v prid vinograd¬
nikom po Dolenjskem, da plačujejo
38°/o manj davka. Katoliški naši po¬
slanci so predlagali, da se doba vo¬
jaške slušbe zniža na dve leti, da se

9

edini sinovi že po postavi oproste stalne
vojaške službe, da se vojaške vaje
vrše ob času, ko imajo kmetje najmanj
dela. Izprosili so naši poslanci podpore
za po toči prizadete kmete, za No-
tranjce, katerim je drevje pokončal
žled, in za pogorelce. Ali ni vse to v
prid kmetskemu stanu? Kdo je torej
prijatelj kmetov?

Peta laž: »Klerikalci so od vlade
podkupljeni«.

A mi pravimo: Le z imenom na dan!
Povejte, kdo je podkupljen! Ko bi li¬
beralci le samo proti enemu izmed njih
mogli dobiti le senco kakega dokaza,
da je bil podkupljen, gotovo bi bili
njegovo ime objavili v svojem ,,vo-
livnem katekizmu 11 . Toda tega niso
mogli, ker je značaj naših katoliških
poslancev čist in ker so čiste njih
roke. Delajo iz ljubezni do našega
ljudstva.

Šestič: Debela laž o nemškem
katoliškem časniku »Vaterland«.

„Vaterland“, na Dunaju izhajajoči
nemšk časnik, je dober katolišk list.

10

Zato je trn v peti vsem liberalcem. In
res zaletava se liberalni ,,volivni kate-
kizem“ tudi vanj, češ, da je dne 24.
januvarja 1898 pisal: „Država ne sme
vstaviti propadanja malih kmetov, samo
na to mora gledati, da se to propa¬
danje v miru zvrši.“ Ako bi bil ta list
res tako pisal, bi zaslužil, da ga ime¬
nujemo ljudstvu sovražnega. Toda ta
list od liberalcev podkupljenih besed
ni pisal nikoli in tudi v št. od 24. ja¬
nuvarja 1898 ne. To krivo očitanje je
bilo že v raznih liberalnih nemških
listih, ki so pa pozneje vendar le pre¬
gledali sami dotično številko „Vater-
landa“ in izjavili da so delali ,,Vater-
landu“ krivico, ker on ni tako pisal
in da obžalujejo, da so list napadli po
krivem. To izjavo so imeli nemški li¬
beralni listi že januvarja meseca lani.
In vendar pogreva to zlobno in ne¬
umno laž slovenski liberalni ,,volivni
katekizem" še zdaj.

Sedmič: »Duhovniki in davki«.

Liberalni „volivni katekizem" hoče
dokazati, da so se duhovniki znali
oprostiti doklad na davke. Res je, da

11

so duhovniki oproščeni plačevanja
doklad, toda samo od kongrue , to je od
tiste plače, ki znaša za župnika 1200 K,
za kaplana pa 600 K. Od vseh drugih
dohodkov pa morajo plačati doklade
in tudi od kongrue davek. Doklad pa
so od svojih plač prosti tudi javni urad¬
niki in učitelji.  Od v teh pa liberalni
,,katekizem" molči!  Ze iz tega lahko
izprevidiš, slovenski kmet, kakega stanu
so oni, ki begajo ljudstvo s tistim laž¬
nivim „katekizmom“. Med njimi so
ljudje, ki po petkrat toliko vlečejo,
kakor imajo župniki dohodkov, pa niti
solda doklad ne plačujejo , med tem, ko
se duhovniku davkov in doklad nabere,
da jih ima dosti. Poleg tega pa libe¬
ralci zamolčujejo, da morajo cerkve
plačevati tudi davek in sicer še poseben
davek , ki ga kmet nima. Vsak vinar,
ki pride v cerkveno puščico, liberalci
oblajajo, v  in vpijejo: „Cerkev kmeta
odira". Ce se v liberalnih gostilnah in
prodajalnicah, če se na plesih in raz¬
uzdanih veselicah pa stotaki zapravijo,
jim je čisto prav in še hvalijo to kot
napredek.

12

Osmič: »Cel kup laži«.

Liberalni „volivni katekizem 14  pravi,
da so klerikalci povišali davek od po¬
slopij  in odpravili ,, avstrijski goldinar
To ni res. Krščanski poslanci so se
trudili, da se bremena od posestnikov
odvale in nalože onim kapitalistom, ki
žive le od obresti in oderuštva. Bili
so tudi zoper novi denar,  ker pri iz-
premembi denarja so največ dobička
naredili veliki judje. Liberalci pa so
glasovali z judi.

Liberalni ,,katekizem 11  laže,  da so
,,klerikalci krivi, da bo cena kmečkim
pridelkom  še bolj padla 11 . Res je, da
katoliški možje zahtevajo, da naj kmetje
sami  po zadrugah odločujejo ceno svojim
pridelkom in da se naj prepove ju¬
dovska kupčija z žitom na borzi, ki
kmete izsesava. Liberalci pa drže  z
judi proti kmetu.

Liberalni „katekizem“ laže , da so
„klerikalci krivi, da se je podaljšala
vojaška  služba 11 . Res je, da so ravno
katoliški narodni poslanci (še posebej
kranjski katoliški poslanci ravno letos)
se potegovali za olajšanje  vojaške službe.

13

Liberalci  pa glasujejo vedno za pomno-
žitev vojaštva, da bi se vladi priliznili.

Liberalni „katekizenr‘ laže,  da so
,,klerikalci krivi slabih trgovskih po¬
godb 11 .  Res je, da se ravno katoliško-
narodni poslanci najbolj  potezujejo za
pravično nagodbo z Ogrsko in za take
trgovske pogodbe, po katerih bi kmetje
višjo ceno dosegli v tujih državah za
svoj les, svoje vino, svojo živino itd.
Ravno poslanec Lovše  je največ storil
v zadnjem času, da se to izvrši. Libe¬
ralci  pa so izdali  Avstrijo, ko so v zvezi
z ogrskimi čifuti  delali na tako pogodbo,
da je naša državna polovica morala
nositi 70°/o vseli skupnih izdatkov. To
je liberalno  delo!

Liberalni „katekizem“ laže , da so
„klerikalci dunajski parobrodni družbi
darovali 25 milijonov goldinarjev, da
so dali sladkornim fabrikantom premije,
da so oni krivi, da v Galiciji napre-
preduje žganjarstvo“. Same laži!  Libe¬
ralci so zvezani s fabrikanti in z j udi,
ker ti samo liberalce volijo in jim pla¬
čujejo za agitacijo. V zahvalo  zato pa
liberalci izkušajo v državnem zboru
svojim dobrotnikom vedno nakloniti
kak milijonček za ,,podporo“. V Gali-

14

ciji imajo žganj a rij e v rokah judje,
ki so vsi liberalci.  Katoliški možje pa
odvračajo ljudstvo od žganja , zato jih
pa judje tožijo )  da jim „oškodujejo
obrt“. Ravno zaradi sladkornih tovarn,
zaradi dunajske parobrodne družbe in
zaradi galiških razmer so se krščansko
socijalni poslanci najostrejše  ustavljali
in s tem liberalcem na vsa usta po-
vfedali, kako goljufajo. Zdaj pa gredo
liberalci in svoje grehe zvrnejo nanje!

Smejete se lahko, ako berete v
tistem lažnivem ,,katekizmu“, da so
klerikalci ,,zoper podporo proti toči u ,
saj katoliški poslanci ob vsaki nesreči
prvi  prosijo podpore za svoje občine
in jo tudi dosežejo; smejete se lahko
liberalcu, če se vam laže , da so ži¬
vinsko sol  podražili „klerikalci“. Vsak,
ki je količkaj bral časopise, ve, da so
naši katoliški listi vedno pisali za to,
da bi se živinska sol dajala bolj po
ceni ali tudi zastonj, in naši poslanci
so se v zbornici in na shodih potego¬
vali za to. Res, še cigani se ne znajo
tako lagati, kakor tisti ljudje, ki „vo-
livni katekizem 14  raznašajo!

15

Deveta liberalna laž: »Klerikalci
bi radi pograbili vse premoženje,
klerikalna bisaga je brez dna.«

Vedno vpijejo to, in ravno tisti, ki
so najbolj polnili svojo bisago s kmečkim
denarjem, se najbolj jeze čez ,,farsko
bisago“. Kaka pa je v resnici ta
bisaga?

To je taka bisaga, da kar na enem
koncu duhovnik notri spusti, na drugem
zopet ven pade,  torej res nima dna in
je strašansko mršava, tako da kakšen
kaplan tiplje in tiplje, da kaj vtiplje v
nji. Ker so jo pa bili liberalci ob
zadnjih državnozborskih volitvah stra¬
šansko napihnili, da je nekaterim
kmetom samo bisaga še bingljala pred
očmi in so se jim delale skomine, so li¬
beralci ob zadnjh volitvah slovesno ob¬
ljubili, da bodo bisagi puščali in denar
porazdelili med kmete. Po nekaterih
krajih so imeli že natanko preračunjeno,
koliko bo vsakemu posamezniku dala
bisaga. Ker je pa ta obljuba neumna
in samo za neumnega kmeta prerajtana,
ni noben liberalec — tudi general
dr. Tavčar ne — stavil predloga v
zbornici, da bi se „farške bisage 41  za-

16

plenile, ker za tako neumen predlog
ne more biti noben pameten človek. Du¬
hovniki so s treznim življenjem mnogo pri¬
varčevali pri svojih dohodkih , in kadar se
je bisaga količkaj napolnila , pa so jo
odvezali in iz nje se je vsulo vse, ker
to je bilo namenjeno narodu.

Glejte , kaj je storila „farška bisaga“
samo na Kranjskem in jo primerjajte z
liberalno bisago. „Farška bisaga “ je na¬
pravila za Kranjce sledeče:

Ustanove.

1. Alojzijevišče. Ta zavod je usta¬
novil rajni ljubljanski škof blagega
spomina, Anton Alojzij Wolf s svojim
denarjem in s prispevki kranjske du¬
hovščine. V tej hiši ima stanovanje in
hrano ter drugo postrežbo leto za letom
nad 50 pridnih mladeničev, ki hodijo
v latinske šole in žele kdaj postati
duhovniki. Nekoliko teh se sprejme
brez plačila, drugi bolj imoviti kaj po¬
vrnejo. — Vzdržuje se ta zavod iz
obresti od glavnice in z drugimi pri¬
spevki dobrih ljudi. V naših hudih
časih je ta hiša velika dobrota za
Kranjce. Liberalci ne podpirajo Alojzi-

17

jevišča nič , dasi so premnogi izmed njih
vzivali njegove dobrote  kakor n. pr.
ravno dr. Tavčar i. dr.

2. Marijanišče je sirotišnica, kjer
se dečki-sirote brez starišev poučujejo
in izrejajo. Blizu 200 jih notri podpi¬
rajo. Ta veliki zavod so postavili da¬
rovi in volila dobrili vernih mož svet¬
nega in duhovskega stanu, in na tak
način se ta hiša tudi vzdržuje. Dežela
kranjska res plačuje za kakih 50 do
60 sirot po 200 kron, ali to gre iz
davkov in se ne more nikomur šteti v
zaslugo; razvidno je, da bi deželni zbor
lahko še več storil za sirote, ko bi
imeli dobri poslanci večino v njem.

3. Dekliška sirotišnica ali Lichten-
turnov zavod zaodgojo in poduk deklic-
sirot se je prav na enak način ustanovil.
Koliko dobrega stori za žensko mladino,
ni moči povedati, vendar ena sama
taka hiša ni zadosti za celo deželo,
treba je še zunaj po kmetih takih si¬
rotišnic, a brez podpore dobrega dežel¬
nega zbora jih ni mogoče lahko začeti.

4. Hiralnica pri sv. Jožefu v
Ljubljani za onemogle stare ljudi,
katerih največ vzdržujejo usmiljene
sestre same.

2

18

5. Hiralnica in bolnica pri sv.
Petru v Komendi je ustanovljena po
rajnem župniku in komendatorju Petru
Pavlu Glavarju. Vanjo se sprejemajo
stari možje in žene iz Komendske fare
in nekaterih bližnjih vasi.

6. Hiralnica v Spod. Idriji, za ka¬
tero se je mnogo trudil rajni kanonik
Anton Urbas, je velika dobrota za
Idrijo.

V teh zavodih je veliko denarja
krščasltih mož skritega, a liberalci ni¬
majo kaj tacega pokazati.

7. Šole. Koliko mora dežela pla¬
čevati za šole, to ve vsak davkoplače¬
valec. Za leto 1901 mora kranjska
dežela samo za plače in pokojnine uči¬
teljskega osobja plačati skoraj en mi¬
lijon kron. Pa to svoto bi radi plače¬
vali, če bi bili vsi učitelji dobri in
krščanski po duhu in dejanju. — A
vkljub tolikim stroškom še nimamo za¬
dosti dobrih šol v deželi, in zato se
trudijo dobri in skrbni domoljubi, da
se z zasebnimi šolami ta primankljaj
nadomesti. Katoličani ali — kakor jim
pravijo liberalci — klerikalci so jih že
mnogo ustanovili.

19

a ) Nunske šole v Ljubljani.  Redovnice
vzdržujejo tukaj šolo z osmimi razredi
za zunanje deklice in meščansko šolo,
poleg tega pa še ravno tako šolo za
notranje gojenke in žensko učiteljsko
pripravnico kakor tudi otroški vrtec.
Koliko je treba za toliko šol sob, uči¬
teljic in denarja, to ve samo tisti, ki
ima skušnjo.

b) Nunske šole v Škofji Loki , ki so
ravno tako urejene kakor ljubljanske,
so prava dobrota za mesto in za okolico.

c) Šolske sestre de Notre Dame v
Šmihelu  pri Novem mestu vodijo 7raz-
redno ljudsko in nadaljevalno šolo za
deklice in šolo za gluhoneme deklice.
Kdo skrbi za te šole? Liberalci ne.

d) Šolske sestre v Ilirski Bistrici
vodijo 5razredno ljudsko šolo za de¬
klice in jih sprejemajo tudi v hišo za
nadaljno višjo izobrazbo, pri čemer
dosegajo lepe vspehe, tako da jih
vsakdo hvali, kdor pride ž njimi v
dotiko.

e) Šolske sestre v Marijanišču  vo¬
dijo 4razredno deško šolo in višjo go¬
spodinjsko šolo.

/) šolske sestre v Repnjah  imajo dvo-
razredno ljudsko šolo za deklice.

2 *

20

g) Usmiljene sestre vodijo v Ljub¬
ljani 7razredno šolo v Lichtenturnovem
zavodu.

h) Enak zavod vzdržujejo tudi usmi¬
ljenke v Kočevju.

i) Otroški vrtec v Kamniku  vodijo
usmiljenke iz Zagreba.

j) Frančiškanke v Ljubljani  imajo
šivalno šolo za dekleta in strežejo bol¬
nikom po hišah.

Koliko denarja gre vsako leto za
te šole, tega liberalci necejo vedeti,
pač pa vedo „klerikalci“, ki ga mo¬
rajo zbirati leto za letom. Mnogo še
manjka, pa je težko delati, ker libera¬
lizem vse dobro podira in zavira.

8. Bolnice.

a) V Kandiji pri Novem mestu  so si
sezidali in uredili usmiljeni bratje  svojo
bolnico, ki je z vsem dobro preskrbljena.
Ta za Dolenjce prekoristna naprava se
vzdržuje večinoma z darovi dobrih ka¬
toličanov.

b) Usmiljenke strežejo bolnikom  v
Ljubljani, v Komendi in v Idriji.

c) Usmiljene sestre  vodijo tudi z ve¬
likim samozatajevanjem postrežbo v no¬
rišnici.  Kdor dlje časa opazuje oskrbo¬
vanje norcev, mora res občudovati te

21

žene, ki se za ,,božji lon“ dan na dan
darujejo za reveže, od katerih morajo
prestati mnogo sitnosti in surovosti.
Za plačilo jih pa liberalci sovražijo.

c) Koliko pa store Vincencijeve
družbe  za bolnike in reveže, to je tako
vsakomur znano.

9. Ustanove (Štipendije).

a) Anton Alojzij Wolf\  škof ljub¬
ljanski, je ustanovil Alojzijevišče  (glej
štv. 1!) in napravil več drugih ustanov.
Zagotovil je tudi izdavanje naših slo¬
varjev.  Kdo je to delo omogočil? Kle¬
rikalec.

h) Ribniški dekan Holzapfel  je za¬
pustil obširno premoženje za šolo za
gluhoneme dečke in deklice.

c) Knaflova ustanova za visokošolce s
Kranjskega , ki študirajo na Dunaju.
Knafel je bil duhovnik in je vse svoje
premoženje obrnil v ta namen. Dan¬
danes je teh ustanov 35 mest po 600
kron, tako da dobijo naši dijaki na
Dunaju vsako leto 21.000 , reci eden
in dvajset tisoč kron podpore. To je na¬
pravila dobra roka katoliškega duhovnika.
Malokateri naših liberalcev, ki je štu¬
diral na Dunaju, ni užival te podpore,

22

nobeden se ni branil teh klerikalnih
krone, doma pa zabavljajo čez „farško
bisago 11 . Ko prejme dijak to štipendijo,
se zaveže pod častno besedo , da bo šel
večkrat na leto k izpovedi in da se bo
vsako nedeljo pri sv. maši spomnil s
kratko molitvico svojega dobrotnika.
Zdaj pa roko na srce, vi liberalni [dok¬
torji in drugi , ki ste uživali to ustanovo ,
in priznajte pošteno , če ste držali svojo
častno besedo! Najbrž, da bo večina
izmed vas morala priznati: „Bes, bil
sem figa-mož.“  Kronce so bile pa le
dobre, kajneda?

c) Našteli bi lahko še mnogo usta¬
nov, kakor Metelkovo, Dolničarjevo itd.
Sploh nahajamo med našimi ustanov-
niki jako mnogo duhovnikov. — Naj
pokažejo liberalci svoje zavode in svoje
ustanove, pa bomo videli, kdo stori
več za slovenski narod!

Da omenimo le še nekaj stvari:
Kranjska dežela je ponosna na svojo
licealno knjižnico  in po pravici. Pa od¬
kod so knjige in važne listine v tej
zbirki? Večinoma iz samostanskih  knjiž¬
nic. Poslopje, v katerem se sedaj na¬
haja ta imenitna zbirka, je bilo fran¬
čiškanski samostan , tako ni bilo treba

23

državi nič prispevati, liberalcem pa še
manj.

Zdaj pa čujte, kaj hočejo liberalci!

V ,,Narodu“ vedno pišejo, da so re¬
dovi in duhovščina v škodo ljudstva,
odkrito zahtevajo, da se redovniki in re¬
dovnice iztirajo iz dežele!  Samostanske
šole, .ki deželo skoro nič ne stanejo,
se naj vse zatro, in namesto njih na-
rede drage šole na kmečke  stroške!

Desetič: Ogromno bogastvo kato¬
liške cerkve in mrtva roka.

Slovenski liberalci kaj radi govore
o neizmernem bogastvu katoliške cerkve.

V celi Avstriji pravijo, je 519,416.968
goldinarjev cerkvenega premoženja ; na
Kranjskem pa 13 1 /2  milijona. In potem
kakor Judež s svojo rujavo brado zma¬
jujejo, češ: „S tem premoženjem bi se
dalo veliko dobrega in občekoristnega
storiti, ko bi bilo v drugih rokah. Ve¬
liko trdnih, samostojnih kmetov bi bilo
lahko v deželi, ko bi se samo obresti
tega kapitala mogle porabiti v korist
prebivalstva. Te številke, tako migajo
liberalci z rujavo brado, naj bi vender
ljudstvu odprle oči, da bi spoznalo, za

24

kaj se gre pri klerikalcih!“ — Koliko
podlega in farizejskega hinavstva leži
v takem očitanju, lahko uvidi vsak,
ki le nekoliko pozna dejanske razmere.
Ko bi bilo tudi res,  da ima cerkev na
Kranjskem toliko premoženja, bi prišlo
na enega duhovnika iz tega premoženja
letnih dohodkov okroglih 1000 gld. Pri
tem bi pa bile še vse redovnice brez
kruha. A liberalci pa hinavsko zamolče,
da so vštete med cerkveno premoženje
cerkve same, cerkvena oprava, vsa
cerkvena poslopja: Cerkvh pa je na
Kranjskem čez 1600 in okoli 200 ka¬
pelic. Res je, da je vrednost teh po¬
slopij velika, a zidovi,  to vedo liberalci
tako dobro kakor mi, ne nosijo nobenih
obrestij , pač pa nakladajo velike davke.
Naj odračunijo liberalci od onega
ogromnega kapitala vrednost cerkvenih
poslopij in njih oprave — potlej pa
naj izračunijo , kak beraški del pride od
tega premoženja letnih dohodkov na
enega duhovnika. Zraven te svote pa
naj postavijo dohodke Tavčarjev , Hri¬
barjev, Slancev, 8chweglov itd.,  pa se
bodo vsakemu le količkaj brihtnemu
človeku ,,odprle oči“! — Kak po¬
sebno ,,kunšten“ liberalec pa še

25

poreče: „Ako se poslopja ne pri¬
števajo k premoženju, potem so

tudi oni bogataši reveži, ki imajo na

Dunaju po štiri ali pet palač“. Zelo
modro povedano! Ni ti treba biti noben
doktor, ampak le posestnik najbolj na¬
vadne pameti, da spoznaš, kolik razloček
je med palačami in cerkvami.  Palače
lahko donašejo več tisočakov najemščine
in so vporabne za katerikoli namen.
Cerkve ne donašajo ničesar , vendar pa
njihovo vzdrževanje stane ogromno

denarja.  Ako primerjamo cerkveno
premoženje v Avstriji z narodnim  pre¬
moženjem, ki se ceni na 10.844,500.000
goldinarjev, pridemo do zaključka, da
ima cerkev komaj tri stotinke  vsega
premoženja. Ko bi se tudi ves ta denar
razdelil med ljudstvo, koliko bi bilo s
tem ljudstvu pomagano? Na vsakega
posameznika bi prišlo le 14 goldinarjev
cerkvenega premoženja.  To bi bilo potem
„trdnih in samostojnih kmetov“ v Av¬
striji ! „Mrtvo roko“ imenujajo nasprot¬
niki cerkveno premoženje; to pa zato,
ker ne menjuje posestnika, kakor
zasebno imetje, temveč trajno ostane
pri isti javni oskrbi. Nikakor pa se zato
ne sme primerjati mrtvemu kapitalu!

26

Cerkveno premoženje je prava narodova
last.  Razni cerkveni zbori so zopet in
zopet povdarjali, da ima biti cer¬
kveno premoženje ,,delež siromakov 11 ,
nakladali so duhovnikom dolžnost, da
preostale dohodke porabijo v podporo
revežev in da jim v svojih oporokah
zapnste vsaj tretjino svojega premoženja.
— Kdo pa vživa dohodke cerkvenega
premoženja  ? Duhovniki in redovniki, si¬
novi prostega naroda,  po katerih pride
zopet veliko denarja med ljudstvo. Se¬
veda raznim pohlepnim Židom in dolgo-
prstnim časnikarjem je ta del narod¬
nega premoženja nedostopen. Od tod
jeza in bleda zavist pa zabavljanje!

Koliko hinavstva tiči v liberalnih
tožbah ,,o silnem bogastvu mrtve roke“,
kaže najbolj kratka primera cerkve¬
nega premoženja z judovskim. Po
uradnih izkazih je v Avstriji nad
sto judovskih milijonarjev . Od teh ima
samo dunajski Rotšild nad 2000 mili¬
jonov, to je skoraj šestkrat toliko , kolikor
ima cerkev premoženja v Avstriji. Vseh
17 avstrijskih bank , ki dajejo na leto
30 milijonov dobička , je v judovskih
rokah , vseh 60 zavarovalnih društev
(razun dveh), ki so v Avstriji , imajo

27

judje v oblasti.  In vendar liberalci pri¬
tiskajo jude na svoje srce in rolme
nad bogastvom katoliške cerkve!

Liberalci tudi pravijo, da cerkev
ne potrebuje premoženja, ,,ker kralje¬
stvo božje ni od tega sveta“. To je
resnično. A vendar je vsaj na svetu  in
obstoji iz navadnih ljudi, ki imajo
svoje potrebe, ki morajo jesti, piti, se
oblačiti in nekje stanovati. Zato pa
potrebujejo denarja. Cerkev je od pr¬
vega svojega začetka  imeli lastno pre¬
moženje, zlasti zato, da si je ohranila
neodvisnost  v izvrševanju svojega po¬
klica. Sicer bi ji trda pela, ko bi bila
odvisna samo od liberalne milosti! —
In naposled: zakaj  to očitanje cerkve¬
nega bogastva in napadanje ,,mrtve
roke“? Namen je jasen: pri nižjem
siromašnem prebivalstvu vzbuditi sov¬
raštvo do katoliške cerkve , ,,ki izsesava
ljudstvo“ in hkrati odvrniti pozor¬
nost ljudstva od onih bogatinov, ki
imajo zares v rokah veliki kapital!
— Slovenski kmet, ali pojdeš res na
take  limanice naših liberalcev? Kajne,
da si prepameten za to!

Toliko o lažeh liberalnega kate¬
kizma. Komu se ne gnusijo ljudje, ki
tako nesramno lažejo?!

Zdaj pa stoje pred vami

deželnozborske volitve,

in da boste natančno vedeli, kako stvari
stoje, preberite naslednje vrstice na¬
tančno in jih premislite.

Dve stranki

se bosta posebno trudili, da pridobita
kmečke glasove: liberalna  ali napredna
stranka  in katoliškonarodna stranka. Li¬
beralna stranka je v zvezi z nemškimi graj-
ščaki  in je imela doslej večino v mestih,
ker so se uradniki  potegnili za liberalce.
Katoliška  narodna stranka je pa delo¬
vala v prvi vrsti  za kmete in je imela
zaradi tega hud boj  proti liberalcem
in gospodi. Saj veste, da je danes skoraj
vsak gosposki škric liberalen in viha
svoj nos nad kmetom in nad duhov¬
nikom. Proti tej liberalni družbi je boj
težak , a katoliško - narodna stranka ga
bo izvojevala,  ako vsi kmetje soglasno
stopijo na njeno stran.

Zdaj pa čujte, kakšni so liberalci!

Raj pa je liberalizem?

Kaj hočejo liberalci?

Boj vseh poštenih ljudskih prijateljev
gre proti liberalizmu.  Seveda jih je
mnogo, ki mislijo, da kaj posebno le¬
pega povedo o sebi, če pravijo, da so
liberalci, a to so taki, ki ne vedo , kaj
govore, in le slepo to prežvekujejo,
kar so brali v liberalnih časnikih.

Kaj je liberalizem ?  Liberalizem je
tisti nauk, ki pravi, da naj vsak bo
prost  od onih postav, ki jih je Bog dal
človeški družbi. Liberalizem ne pozna
deset božjih zapovedi , ne priznava cer¬
kvene oblasti , državno  oblast pa toliko,
kolikor se boji ječe.

Verski nauki liberalcev.

Iz tega izprevidiš, slovenski kmet,
da je vsak liberalec :

1. Sovražnik božji. Liberalci so
skovali one postave, po katerih se sme

30

svobodno učiti in razširjati tudi nevera
in bogotajstvo.  Na visokih šolah so pro¬
fesorji, kateri očitno uče, da ni Boga,
da ni Bog ustvaril sveta itd. Liberalci
vedno pravijo, da morajo taki nauki
biti svobodni. Eni liberalci uče, da je
človek bog, drugi uče, da je ves svet
bog, tretji pa kar naravnost pravijo,
da je neumnost, če še kdo v Boga
veruje.

2. Sovražnik svete vere je vsak
liberalec, ker hoče biti svoboden  od
njenih postav. Kdor pa je veren kristjan,
ne more biti svoboden v liberalnem
smislu, ker ne sme goljufati, ne sme
prešestvovati, ne sme lagati itd. Zato
pa napadajo sveto vero v svojih spisih
na najgrše načine. Eni pravijo, da
Kristus ni bil pravi Bog, ampak le
človek, drugi uče, da je krščanstvo po¬
kvarjeno, tretji pravijo, da so ajdovske
vere boljše od krščanske itd. Neštevilne
so zmote, katere brani liberalizem,
samo da odvrača od prave katoliške vere.

3. Sovražnik katoliške cerkve je
liberalizem. Njo hočejo liberalci spra¬
viti s sveta, ker ona brani resnico.
Zato so proti njej nagromadili cele kupe
zgodovinskih laži, katere širijo po svetu

31

v svojih umazanih časopisih. Zato gla¬
sujejo v državnem in deželnem zboru
vedno za tiste postave, ki so cerkvi
škodljive.  Posebno jim je na srcu, da
bi cerkev bila popolnoma odstranjena
od šole in da bi se javno ne smele
več opravljati cerkvene slovesnosti. Kjer
pridejo liberalci do vlade, prepovedo vse
procesije , prepovedo duhovnikom celo,
da se ne smejo v duhovniški obleki  več
prikazati javno, ker tacega liberalca
strašno v oči bode duhovska suknja.
Cerkve  vzamejo in narede iz njih skla¬
dišča ; pokopališč  ne puste blagoslavljati
ali pa vpeljujejo sežiganje mrličev.  Sploh
hočejo vse odstraniti iz javnega živ¬
ljenja, kar spominja na krščanstvo.

4. Zakaj so sovražniki duhovnikov,
je iz tega jasno. Saj duhovniki so po¬
klicani, da vse to branijo, kar hočejo
liberalci odstraniti.

Pred vsem sovražijo papeža.  Zato
so mu vzeli Rim, da bi bil zaprt in
ne bi mogel svobodno občevati s svo¬
jimi verniki. Ko je rajni papež Pij IX.
umrl, so po vsem svetu liberalci vris¬
kali, da bo sedaj konec katoliške vere,
pa ljubi Bog je vse drugače naredil,
kakor so si oni želeli. — Zakaj pa

32

napadajo škofe ?  Ker so oni postavljeni
za vladarje in varhe resnice. Liberalci
so sklenili nalašč take zakone, da škofje
ne morejo izpolnovati svojih dolžnosti.
Ce hoče na primer škof zabraniti kako
pohujšanje, mu precej branijo, češ da
ovira „svobodo“. Ce škof reče: „To se
ne sme, ker je proti veri u , pa brž
upijejo: „Pregrešil se je zoper državne
postave, v ker ovira državljansko svo¬
bodo!“ Ce hoče odpraviti škof kako
napako v duhovskem stanu, se liberalci
brž potegnejo za nenravnega duhovnika
in ga branijo proti škofu.

Da navadnim duhovnikom  ne pri¬
zanašajo, je iz tega pač jasno. To vi¬
dite pa dan na dan sami. A le na
nekaj vas opozarjamo. Koga pa najbolj
napadajo ?  V časopisih najbolj napadajo
one duhovnike, ki so najboljši , onim,
ki se ne zmenijo dosti za svoj sveti
poklic, pa prizanašajo ali jih pa še
hvalijo. Zato pa vsak dober duhovnik
pravi: Boljše je zame, če me liberalci
zasramujejo , kakor če me hvalijo.

Posebno pa sovražijo liberalci re¬
dovnike.  Povsod, kjer pridejo liberalci
do vlade, pode redovnike iz dežele. Tu
jim je vse eno, kaj škoduje deželi.

33

Usmiljene sestre pode iz bolnišnic, je¬
zuite in lazariste iz izpovednic. Na
Francoskem so jim nalašč naložili tako
visok davek, da ga plačevati niso mogli,
potem so jib pa preganjali, češ da so
sovražni državi; zdaj so jih celo iztirali
iz države. Rajši plačujejo iz kmečkih
žuljev stotisoče in milijone za bolniš¬
nice in šole, kakor da bi jih zastonj
opravljali redovniki in redovnice. To
je prav satansko sovraštvo. Se en
vzgled: Šolski bratje v Lillu imajo
lepo samostansko šolo, v katero kato¬
liški stariši pošiljajo svoje otroke. To
je grozno bolelo liberalce: Kaj so nare¬
dili? Najeli so morivca, ki je umoril
dečka in ga skrivaj v vreči odložil v
samostanu. Po vsem mestu so zagnali
hrup: „Šolski bratje svoje učence more!
Brat Flamidien je dečka umoril!“ Na¬
hujskali so poulično druhal, da je na¬
skočila samostan in pobijala, kar je do¬
segla. Onega brata so imeli dolgo po
nedolžnem zaprtega, pa se je vendar
izkazalo, da je bilo nemogoče, da bi bil
on umoril dečka. Sodišče pa pravega
morivca — ni moglo najti. Vsi liberalni
listi so takrat grozno grdo pisali zoper
samostane, med najhujšimi lažnivci je

3

34

bil pa „Slov. Narod". Takih zgledov
bi se dalo navesti več iz naj novejšega
časa.

5. Liberalci so sovražniki pošte¬
nega rodbinskega življenja. Šesta
božja zapoved smrdi vsakemu pravemu
liberalcu. Zato vpeljujejo dvojno stvar,
ki je gnusna, pa vam jo moramo po¬
vedati. Ker pravijo, da mora vsak biti
,,svoboden", zato liberalna gospoda neče
pod zakonski jarem, ali pa če je tak
liberalec oženjen, hoče biti vendar bolj
„svoboden“, kakor dovoljuje krščanska
postava. Zato ustanavljajo take hiše,
v katere jim večinoma judje za denar
dovažajo človeško meso. To je grdo,
nekršansko in nečloveško. Take ženske
v sramoto liberalni družbi potem od
vseli zapuščene umirajo v bolnišnicah
na ostudnih boleznih ali pa drugod od
uši, revščine, gnusa in sramote. —
Druga stvar je civilni zakon. Tega
hočejo liberalci povsod imeti. Krščanski
zakon je nerazdružljiv, in to liberalcem ni
všeč, ker je premalo ,,svobodomiselno".
Zato hočejo, da se naj zakon sklepa
samo kot pogodba  pred notarjem ali
pred županom ali okrajnim glavarjem,
kakor se dva trgovca pogodita, da

35

bosta skupaj trgovala, dokler se ne
naveličata. Na Ogrskem. so že naredili
tak zakon zato, da se morejo judje po-
ženiti s hčerami mažarskih velikašev.
Kaka vzgoja je to, kako življenje?

6. Sovražnik vaših otrok je libe¬
ralizem. Vsa vzgoja mora biti osnovana
na veri, drugače vzgaja šola učene
malopridneže,  ne pa poštenih ljudi. Otrok
ima pravico  do verske vzgoje, in če je
ne dobi, se mu godi krivica. Liberalci
pa hočejo, da se naj šola loči od cerkve ,
hočejo, da naj bo šolski pouk neodvisen
od krščanskega nauka. Voditelj libe¬
ralnih učiteljev Dittes je rekel, da noga
duhovnikova ne sme prekoračiti šolskega
praga.  Liberalci so tam, kjer so prišli
do vlade, katoliškim otrokom vsiljevali
brezverske  in judovske  učitelje.

7. Sovražnik starišev je libera¬
lizem, ker se ne ozira na njihovo pra¬
vico do lastnih otrok. Ali se ozirajo
liberalno šolske postave na potrebe sta¬
rišev?  Liberalci hočejo, da se kmečki
otroci v šoli uče vseh mogočih reči
skozi osem let, a na to, kar rabijo kot
kmečki otroci , se ne ozirajo. Zato se
mladina preveč odtujuje  poklicu svojih
starišev, postaja prevzetna in zaničuje

3 *

36

trdo delo svojih starišev.  Glejte sinove,
kako silijo z doma v tujino! Hčere hite
iz domače hiše v tovarne ali mestne
službe. Ubogi stariši se pa mučijo doma.
In kolikokrat dobe iz tujine svoje otroke,
pohabljene na duši in na telesu, da jih
morajo še rediti, namesto da bi ti jim
pomagali. Glejte, to so grozni nasledki
liberalnih postav.

8. Sovražniki vseh z v avednih po¬
štenjakov so liberalci. Ce vidijo ka¬
kega odličnega moža, da živi po kato¬
liški veri in da neče trobiti v njih rog,
pa ga nesramno napadajo  v svojih grdih
listih. Liberalne vlačugarje in pohuj-
šljivce v svojih listih hvalijo in jih
imajo za voditelje, poštene krščanske
može pa obrekujejo, da bi jih spravili
ob dobro ime. Pri njih je vsak po¬
štenjak, če je tudi žlice kradel ali
cerkve ropal — katoliške može pa po¬
pisujejo kot same ničvredne ljudi. Zato
so vsi liberalni listi polni samih osebnih
napadov, da je človeka sram vzeti tak
list v roko.

Gospodarski nauki liberalizma.

Se bolj občutni pa so nasledki li¬
beralizma v gospodarskem  oziru. Naš

37

dobri cesar je leta 1848. odstranil de¬
setino in roboto. To je bila dobrota, a
liberalci so jo preobrnili v gorje. Kakor
zmirom so vpili, da so za svobodo in
za napredek. A kako svobodo in kak
napredek so naredili!

1. Proglasili so svobodo baran¬
tanja s kmečkim posestvom. Libe¬
ralcu ni mar mučno in pošteno kmečko
življenje, on ni za poljsko delo, ampak
samo za barantanje. Zato so glasovali
liberalci, da so naredili take postave,
po katerih se mora kmečko posestvo
vedno bolj razkosavati in drobiti, da
se prodajajo posamezni kosi iz roke v
roko in da se pri tej kupčiji kar moči
denarja prikupčuje. Jasno je, da so
take postave naravnost zoper kmečki
stan  in ga morajo uničiti.  Na mesto
kmečkega gospodarstva je liberalizem
vpeljal denarno gospodarstvo. V ni¬
čemur se ne more plačevati, kakor le
v denarju. Od tega pa bogate drugi
stanovi, a kmetje propadajo.

2.  Liberalni napredek, s katerim
se tako bahajo, se kaže le v mestih
in v velikih tovarnah v škodo kmetom.
Ljudsko štetje nam kaže, da so se vsled
liberalnih postav pomnožili mestni pre-

38

bivavci, na kmetih pa je ljudi  pri¬
meroma manj, kot jih je bilo, ker vse
požro tovarne in mestne službe. Cela
dežela mora plačevati davke, a dobrote
od njih vživa mestna gospoda v svojih
šolah in glediščih, za katere mora kmet
plačevati.

3. Liberalizem je kriv velikanskih
stroškov za vojaštvo. Odkar je libe-
lizem odpravil stari katoliški nauk,
da so bratje vsi rodovi, odkar je raz¬
rušil najstarejšo državo, papeževo de¬
želo, od tega časa se ni več zanašati
na zvestobo in dogovor. Liberalizem
je razširil med ljudstvom pogubne  nauke,
da je zoper svobodo, če je kdo še komu
pokoren. Liberalizem je pustil učiti nauk,
da se morajo odstraniti vladarji, in zato
vladarji ne morejo vladati brez veli¬
kanskih vojsk, ki drže v strahu do¬
mače upornike in tuje sovražnike.

4.  Zato so tudi visoki davki. Ker
skrbe liberalci le za bogataše, zato
delajo vedno tako, da bremena padajo
na nižje ljudstvo. Ce rabi država ali
dežela denar, iztaknejo vedno tak
način, da ga največ plačajo kmetje.
Kadar pa se dele podpore, gledajo li-

39

beralci vedno, da jih ne dobe kmetje,
ampak mesta in veliki fabrikantje.

5. Dolgovi kajpada zaradi tega
strašno rastejo. Najbolj grozno so rasli
zemljiški dolgovi v Avstriji ravno v oni
dobi, ko so liberalci najbolj neomejeno
gospodarili. L. 1858. je bilo zemljiš¬
kega dolga (brez državnih posestev in
železnic) 1122 1 /ž  milijonov goldinarjev.
Kako je pa rasel pod liberalno vlado!
L. 1871. je zrasel za 74 milijonov gld.

dinarjev. Kadar so se pa katoliški po¬
slanci ustavljali temu „napredku“, pa
so jih zmerjali liberalci, da so ,,nazad¬
njaki” in ,,mračnjaki”. Proč s takim,
napredkom!

6. Oderuštvo je glavna zasluga li¬
beralcev. Po katoliškem  nauku je ode¬
ruštvo greh  in oderuh spada med javne
grešnike.  Po liberalnem  nauku pa je

40

oderuštvo svobodno.  Ko so liberalci do¬
bili vso oblast v roke, so odpravili vse
postave proti oderuštvu, in. takrat so
najbolj prihajala kmečka posestva na
boben. Komaj so jim izvili krščanski
možje toliko oblast iz rok, da se je
oderuštvo zopet omejilo, drugače bi bilo
zdaj že konec kmečkega stanu.

7. Občinam so liberalci vzeli ve¬
liko oblasti, a so jim naložili mnogo
dela. Kaj premore danes župan  proti
vladi? V „prenešenem delokrogu" pa
so naložili občinam toliko pisarij, da
bi vsak župan moral dandanes znati
že skoro toliko paragrafov kakor kak
advokat. Občine morajo imeti tajnike ,
in te morajo plačevati zopet kmetje.
Ali ni dovolj uradnikov  po vseh pi¬
sarnah? In še jih je vsak dan več.
Vse to večinoma na kmečke stroške!

8. Kako je bilo prej z delavci na
kmetih! Dokler ni liberalizem zašel na
deželo se je dalo še gospodariti na
kmetiji. Ljudje še niso bili taki pijanci,
so bili vajeni kmečkega dela in so
imeli veselje do kmetije. Pa poglejte
zdaj, kako je po naših kmetijah! Go¬
spodar ima krvave žulje na rokah, noč
in dan dela, tisti posli pa, ki jih je

41

obliznila liberalna omika, hočejo pa le
denar, lepo obleko, mnogo pijače, dela
pa nič. Le tu glej , kmet, kaj je bolje
zate, ali liberalizem ali  „ klerikalizem “/
Ce gre tvoj hlapec v cerkev, sliši tam,
da mora delati in ne sme pijančevati,
da mora gospodarja ubogati, denar
hraniti in ne Bogu časa krasti — če
gre pa v liberalno beznico, kjer čez
duhovnike zabavljajo, tam se pa nauči
kljubovati, tebe preklinjati in se ti še
tak domu privali, da si ga žalosten,
kadar ga pogledaš. Plačevati pa moraš
več, kakor sam prigospodariš.

9. Kako malo se ozira liberalizem na
kmeta, vidite najbolj iz liberalnega go¬
spodarstva na  borzi. Ubogi kmet se
muči v potu svojega obraza, da pridela
zemske sadove. A sam jim ne more
določati cene, ampak j udje na borzi
delajo ceno poljskim pridelkom. Kadar
kmet prodaja svoje sadove, takrat judje
ceno potisnejo, kadar kmet kupuje, jo
pa povzdignejo. Tako pribarantajo judje
na borzi vsako leto milijone. Poleg
tega imajo ,,terminsko igro“ s pšenico.
Na papirju kupujejo po tisoč stotov
pšenice, a je nima oni, ki jo prodaja,
in oni je ne dobi, ki jo kupuje, ampak

42

dogovorita se le, da si bosta razloček v
cenah izplačala gotov dan. To je na¬
vadna brezvestna igra za dobiček. Dve
stranki se borita tako vedno: ena žene
cene gor, druga jih pritiska dol — in
kakršne cene  se določijo v ti igri ju¬
dovskih špekulantov, tako mora kmet
kupovati in prodajati.  Glejte to je ve¬
lika krivica, da vsi drugi odločujejo
o kmečkih stvareh, le kmet ne. Zato
se pa krščanski  možje že leta in leta
trudijo, da to kvarljivo igro odstranijo,
liberalci jo pa branijo , ker so judje
tudi liberalci in pod enim klobukom
delajo.

Zdaj smo pregledali splošne nakane
liberalcev. Pa naši liberalci so hinavci.
Ce jim boste to v obraz povedali, pa
bodo začeli oči zavijati in bodo rekli:
,,Saj mi tega nečemo!“ A to pravijo
le na videz.  Podobni so onemu agentu
banke „Slavije“, ki je med liberalno
gospodo čez vero zabavljal; ko je pa
v gostilni kmete nagovarjal, naj se za¬
varujejo pri njem, je zazvonilo, in li¬
beralec je tudi snel klobuk s svoje
„napredne“ glave in je molil s kmeti
— vse za denar ! Kdor je tako brez¬
vesten, da podpira grdo liberalno ča-

43

sopisje, je tudi tako brezvesten, da se
vam v obraz laže!

Kaj pa slovenski liberalci, ki se
nam zdaj ponujajo?

Nasi slovenski liberalci so v svojem
srcu ravno taki , kakor ti, ki smo vam
jih zdaj popisali, in kadar so sami med
seboj, to odkrito priznavajo. V vsaki
vasi vidite kakega človeka, ki je hu¬
doben in prevzeten, katerega se drugi
boje, ker je tako nasilen. Kar je tak
človek v malem, to je liberalna stranka
v velikem.

Nekaj slovenskih liberalnih gene¬
ralov in njihovih izrekov.

Dr. Tavčar  je voditelj slovenskih
liberalcev. Na volivnem shodu v Ljub¬
ljani lansko leto je odkrito priznal:
„Moje ime je moj program , namreč: boj
proti klerikalizmu 1 *.  Torej njemu se za i
nič druzega ne gre, kakor samo za
boj proti katoliški veri. V Starem trgu
pri Ložu je rekel: „Cerkve na naših
gričih so znamenja naše sužnosti.“  Ko-

44

lika predrznost! Ali Tavčar ne ve, da
je pogansko sužnost odpravilo krščan¬
stvo ?  Kako more reči to ravno Tavčar,
ki pač nobenega suženstva ne čuti,
ampak cerkev ljuto in popolnoma svo¬
bodno napada , ne da bi se mu kaj
zgodilo ?

Povsod zabavlja čez duhovnike, da
imajo preveč in da naj kmetje za cerkve
nič ne dajejo. A mi vprašamo, ali je
dr. Tavčar k temu opravičen ?  Nikakor
ne. Prvič mora sam priznati, da ga ni
duhovnika v celi škofiji, ki bi za svojo
osebo imel take dohodke od svoje službe,
kakor si jih je že dr. Tavčar nabral od
svoje advokature.  Saj on je iz revnega
kmečkega sina postal bogataš  in grajščak.
Zakaj čez to ne zabavlja? Drugič pa
ima ravno dr. Tavčar najmanj vzroka,
repenčiti se nad „farško bisago“. Zakaj
njegova dva strica  sta bila duhovnika
in sta ga dala v šole.  Ce ne bilo ,,farške
bisage“, bi Tavčarjev Janez zdaj krave
pasel  po poljanskih hribih. Zdaj zabavlja
čez duhovnike, da piščeta jedo, on jih
je pa tudi rad jedel , ko je k stricema
v farovž hodil. Seveda, odkar je ad¬
vokat in zaničuje ,,farško bisago“, pa
s svojimi prijatelji fazane je in šam-

45

panjec pije!  To pa gre iz advokatske
bisage,  čez katero nič ne zabavlja.

L. 1896. je rekel dr. Tavčar v
deželnem zboru: „Tisti, ki vselej naglasa
potrebe kmečkega stanu, napačno postopa.“
On je zoper razširjenje volilne pravice,
ker ve, da bi pri tem njegov liberalizem
propadel. Ko so zato delavski stanovi
ljubljanski prosili razširjenja volivne
pravice, je odgovoril: „Ali mislite, da
smo na glavo padli?“  On je najbujši
nasprotnik kmečkih zadrug , ker se
boji okrepčanega, združenega kmečkega
stanu. Ko so na Dunaju glasovali naši
poslanci, da se odpravijo državne mit¬
nice,  je Tavčar obsedel , ker mu ni nič
za kmečke koristi.

Kakršen voditelj, taki so drugi libe¬
ralci.  Seveda se včasih kažejo tudi
verne, a kakšni so, lahko izprevidite
iz tega: V Novem mestu dr. Slane
piše v liberalne liste zoper cerkev in
hvali luteranstvo.  Vse samostane bi rad
odpravil in dela kmetom skomine po
cerkvenem premoženju. Ivan Božič , ki
se ponuja Notranjcem, pa je očitno na¬
govarjal kmete, naj odpadejo od kato¬
liške vere in prestopijo v krivo razkolno
vero.  V Logatcu je izjavil dne 17. no-

46

vembra 1900., da ne vstopi v noben
klub , ki nosi krščansko ime.  Pomagajte
mu, kmetje, pri prihodnjih volitvah, da
mu prav v noben klub ne bo treba
stopiti!

Dr. Triller  je javno rekel na shodu,
da se gre liberalcem za ^emancipacij o“
(to je: ločitev) od Rima in Dunaja.
Kam bodo šli liberalci, če se od Rima
in Dunaja, od papeža in od cesarja
ločijo, tega pa menda dr. Triller sam
ne ve. A iz teh besed se vidi, kaki
državljani so liberalci. Ko so imeli
krščanski možje shod v Lescah, so
prišli liberalci zraven in so vpili: „Av-
strijanstva ne maramo Ll .

Ivan Hribar  je liberalno o li ko po¬
kazal ob katoliškem shodu , ko so prišli
slovenski škofje in tritisoč slovenskih
mož zborovat v Ljubljano. Namesto da
bi bil kot župan dostojno pozdravil
shod, je zborovavce z grdim pismom raz¬
žalil.  Kot agent banke ,,Slavije“ je
najhujši nasprotnik deželne zavarovalnice.

Pa pustimo osebnosti! Vso slovensko
liberalno stranko dovolj označuje to, da
je proti  samostanom in za  sramotne
hiše; proti  duhovnom in kmetom in za
pisarje in agente; proti  ljudstvu in za

47

nemške grajščake; proti  bratovščinam
in katoliškim družbam in za  odpad od
prave vere.

Najzlobnejši ljudje cele kranjske
dežele, vsi, ki so s svojo vestjo, in s
katekizmom skregani, imajo za svojo
glasilo nesramni časopis

„Slovenski Narod“,

političen dnevnik v Ljubljani, ki je last
„Narodne tiskarne 11  in njegov glavni
urednik je dr. Ivan Tavčar , ki je ob
enem s Hribarjem lastnik „Narodne ti¬
skarne",  ker imata ta dva največ delnic
v rokah. List je tako umazan , da ga
naročniki, ki ljubijo svoje družine, bero
skrivaj in ga zapirajo pred njo. List
je protiverski in je bil v naši škofiji že
dvakrat prepovedan. „Narod“ preganja
katoliško duhovščino , katoliške posvetnjake,
katoliške družbe , cerkev , ljudske organi¬
zacije , podpira nesramnost itd . Napisal
je že dosti grdega in protiverskega.  Ker
nimamo na razpolago dovolj prostora,
priobčimo samo nekaj.

O papežu  je pisal, da je „izvrg člo¬
veštva“.  Ob njegovi devetdesetletnici, ki
ga je slavil ves svet, pa mu je „Na-
rod“ podvrgel ostudne kletvine in psovke ,

48

katerih ni preklical, dasi se mu je jasno
dokazalo, da je laž, kar je pisal. Ljub¬
ljanskemu škofu je grozil, da mu bo po¬
tlačil kapo preko obraza.  Slomškove be¬
sede: „Slovencem naj bosta sveti dve
reči: sv. vera in beseda materina“,  je
imenoval „izzivanje narodno-napredne in¬
teligence 11 .  Ker sovraži vse, kar je ka¬
toliško, ima zelo v čislih ,,luterš“-vero
in zato je pisal: „Hudodelstvo se je iz¬
vršilo na slovenskem narodu, ker je v
šestnajstem veku katoličanstvo premagalo
luteranstvo“.

Martina Lutra je proslavljal kot vzor-
moža, katoliške može pa, ki so branili
svojo vero, je imenoval „hijene“.

„Narod“ je sramotil brezmadežno
spočetje Marije Device.  Pisal je, da je
vse eno, kakšne vere da je človek,  zago¬
varjal je svobodno ločitev zakona,  branil
nesramno hišo v Ljubljani in se norčeval
iz Marijinih družb.  Iz Štajercev se je
delal norca, ker se boje hudiča, katerega
ni,  itd.

Lansko leto je pisal, dne 3. novem¬
bra 1900, da je duhovnik podoben in-
diski podgani, ki na dvajset korakov okrog
sebe s svojim smradom vse onečedi in
okuži, s svojo navzočnostjo zrak in vse,

— 49  •■=

kar potrebuje življenja. Kaplan je prav
za prav služabnik hudičev in politični
vlačugarP

Napadal je cerkvenega očeta sv.
Alfonza Liguorijanskega in mu podtikal
nenravne nauke.

Sotrudnik ,,Slovenskega Naroda 11  je
žid Penižek , ki daje hkratu v judovske
časnike zlobne novice zoper katoliško cerkev.

Znano je, da noben človek ne drži
z judi, in da si morajo judje javno
mnenje kupovati. A „Slovenski Narod“
je zagovarjal židovskega izdajalca Brey-
fusa in nazadnje dvakratnega morilca ,
Žida Hilsnerja.

O postavah, katere prepovedujejo
razstavljati in prodajati nesramne po¬
dobe, pravi , da so napad na umetnost in
svobodo.

,,Narod 11  je zoper duhovne vaje, in ko
so jih uvedli, je hujskal dijake , naj se
jih ne udeležujejo.

Ne prizanaša pa niti liberalnim so¬
mišljenikom, ako nočejo biti taki, kakor
je „Narod“. Ko je dvorni svetnik Suklje
izjavil, da hoče na stara leta izpolnje¬
vati krščanske dolžnosti, ga je ,,Narod 11
proglasil za ,,klerikalca 11  in ga grozo¬
vito zdelal, da ga je izpodrinil.

4

— 50  —

Tako piše „Narod“ brez konca in
kraja, in tukaj smo Vam podali samo
nekaj smrdljivo-duhtečib cvetk. In kakor
piše »Narod", tako misli in dela libe¬
ralna »inteligenca ".

Bavno taka grdoba , ki jo pošiljajo
na kmete vsako soboto, je

„Rodoljub“.

Ta časnik zajema najbolj umazane
ocvirke v ,,Narodovi" skledi, jih še pre¬
žveči, pa jih prinese potem v kmečko
hišo, kjer mu še hočejo dajati streho.
Bela se grozno vernega , piše pa za lute-
ranstvo.  Zato ga pošteni ljudje ne ma¬
rajo, saj je pa list od škofa tudi prepo¬
vedan.  Kaj piše, tistega ne bomo nava¬
jali; to je preostudno. Vprašamo vas
le: Ali je v ,,Rodoljubu" le ena  druga
misel, nego samo zabavljanje  proti du¬
hovnikom ? Ali bo kmet od tega sit , če
le psovke na duhovnike prebira in po¬
navlja? Glejte: „Rodoljub" pravi, da
so duhovniki proti kmetom, on pa je
zanje. Zakaj pa on zabavlja čez po¬
štena društva , v katerih se hočejo kmetje
izobraziti in si pomagati do boljših do¬
hodkov in do boljših cen? Ali so du¬
hovniki kedaj nasprotovali koristnim


— 51  —

društvom? „Rodoljub“ z groznimi na¬
padi žali katoliške može. Mi vas pa
vprašamo, slovenski kmetje: Ali niso
ravno oni ljudje , ki »Rodoljuba 11  med vas
širijo, najbolj zanikerni in najbolj kmetom
sovražni?

Na tisoče „Rodoljuba“ so razmetali
že letos liberalci med kmete. A zakaj ?
Kdo je dal denar? Denar so zložili tisti
notarji , ki so hudi, da se je katoliško-
narodna stranka potegnila zato, da bi
se notarijat podržavil , to se pravi, da
bi vse tiste reči, katere zdaj notarji za
drag denar  delajo, kmetom sodišče za¬
stonj naredilo.  Denar, s katerim se ,,Ro¬
doljub 14  širi, so zložile tiste judovske
banke , ki se grozno togote, da hočejo
katoliški možje osnovati deželno zava¬
rovalnico.  Ta denar so zložili tisti ode¬
ruhi,  ki mislijo, da bodo z „Rodoljubom“
izpodkopali posojilnice,  ki so jim iz krem¬
pljev iztrgale kmete, katere so drli prej
kakor volkovi jagnjeta. Denar za „Ro-
doljuba“ so zložili tisti liberalci, ki bi
bili radi izvoljeni  pri teh volitvah, da
bi se potem kje drugje odškodovali  za
stotake, ki so jih zdaj ven vrgli za ta
umazani popir.

4 *

— m  —

Koliko časa bo pa ,,Rodoljub “ iz¬
hajal vsak teden? Ljubljansko liberalno
vodstvo je začetkom leta sklenilo, da
samo do teh volitev.  Ali vidite liberalno
kmetsko prijaznost? Zdaj vam g a za¬
stonj  usiljujejo, ker upajo od njega do¬
biček,  a kadar jim ne bo več dobička
obetal, pa hočejo takoj svoj mošnjiček
zadrgniti !

To vam povemo, in to povejte vi
drugim naprej : Kdor „Bodoljuba u  raz¬
širja , je  hlapec liberalnih maloprid¬
nih samogoltnežev in sovražnik po¬
štenega kmeta.

Ali boš s to stranko volil, slovenski
kmet ?.— Nikdar ne!

Mnogo učiteljev,

ki mislijo, da jim bodo liberalci pripo¬
mogli do višjih plač,  je stopilo na libe¬
ralno stran  in zdaj pomagajo pri ,,farski
gonji 11  in pri protizadružni agitaciji na
ljubo liberalnim voditeljem.  Ako mislijo,
da pridobe s tem ugled in zaupanje pri
narodu, se zelo motijo. Posledice naj
pripišejo sebi.

Kakšne namene imajo liberalci s
šolo, vidite lahko iz sledečega: V Ljub¬
ljani so sezidali dekliško šolo. In na

— 53  —

to šolo so za vzor deklicam napisali
ime nekega Francoza, ki mu je ime
Rušo. Ta je bil tat in babjek. Živel
je v divji zvezi in svojih pet nezakon¬
skih otrok je poslal v najdenišnico, da
so mu jih redili „klerikalci“. Ta člo¬
vek je učil, da so se ljudje razvili iz
živali in da ne bodo prej srečni, do¬
kler ne vržejo s sebe vse omike, in ne
bodo živeli zopet divje brez zakonske
zveze, brez cerkve in brez države. Ce
deklicam  stavijo takega liberalca za
vzgled  — morajo pač čedni ljudje biti
ti liberalci!

Je pa mnogo vestnih krščanskih uči¬
teljev,  in tem bodi izrečena hvala za
njih trud, ki ga imajo za dobro stvar !

Kaj je napravila katoliško-
narodna stranka na Kranjskem
zadnjih 8 let.

Mnogo se lažejo liberalci čez ka-
toliškonarodno stranko, a te zasluge
ji ne more odrekati noben pameten
človek, da se je žrtvovala za korist
ubogega ljudstva.

Pomislite le, koliko posojilnic je
ustanovila ta stranka, in sicer tam,

— 54  —

kjer je bilo oderuštvo najhujše, kjer
se je bilo treba bojevati z groznim
nasprotstvom. Prej so bile liberalne
posojilnice osnovane tako, da je imelo
deleže v rokah nekaj bogatašev, ki so
v posojilnici imeli svoj denar, da jim
je nesel obresti, in poleg tega so si
vsako leto razdelili velik dobiček.
Revno ljudstvo celega okraja je bilo
tako v pesteh par mogočnjakov, ki so
vseodločavali. Katoliškonarodna stranka
pa je brez strahu udarila po tem go¬
spodarstvu in se ni bala nobene zamere
pri mogočni gospodi. Ustanovila je po¬
sojilnice po Reiffeisenovem načinu, ki
so čisto v kmečkih rokah in pri ka¬
terih nimajo mogočnjaki nič več besede,
kakor drugi udje. Koliko posestev se
je s tem rešilo, da niso prišla na
boben! Te posojilnice pa imajo svoje
središče v Ljubljani, tam je velika
„Ljudska posojilnica 44 , ki skrbi, da
se denarni promet v deželi redno vrši.
Ce ima kaka posojilnica premalo de¬
narja, ga dobi iz te osrednje blagajne,
če v katero več vlagajo udje, nego
more posojilnica naložiti doma, pa dene
v to blagajno. Tako se izravna de¬
narno stanje, tako bogatejši krogi po-

— 55

magajo revnejšim, ne da bi sami kaj
izgubili. Ali ni to eno največjih narodnih
del, kar se jih je kdaj izvršilo ? To je
naredila katoliškonarodna stranka, zlasti
dr. Šušteršič, v hudem boju proti li-
beralstvu.

Vzajemno zavarovalnico je usta¬
novila katoliškonarodna stranka zato,
ker so liberalci v deželnem zboru za¬
vrgli deželno zavarovalnico.  Saj veste,
kako je pri bankah! Mnogo se plačuje,
in kadar kmet pogori, dobi po navadi
mnogo manj, nego bi mu šlo po pra¬
vici. Dobiček pa gre ves na Dunaj,
v Prago, v London, v Gradec v nena-
sitljive žepe bogatinov, ki vlečejo ogromne
dohodke iz teh bank. Vzajemna zava¬
rovalnica je tako osnovana, da ves
denar ostane doma v deželi. Od nje ne
vleče dobička noben bogataš, ampak
kar se noter vplača, ostane vse last
udov in jim pride v korist. Na ta način
se našemu ljudstvu prihranijo stotiso-
čaki. Zato agentje in liberalni mogotci
tako pihajo od jeze!

Slovensko delavsko stavbinsko
društvo v Ljubljani je pravi blagoslov
za revno ljudstvo. Kako se potikajo
uboge družine po slabih, smradljivih

— 56  .mr-

stanovanjih in zato plačujejo mnogo
denarja. V tem društvu pa se zavežejo
vsi skupaj in iz skupnega denarja zi¬
dajo hišice z vrtički. Vsak ud plačuje
svoj prispevek in postane v gotovem
času hišni posestnik.

Glejte: Manj plačuje ud tega dru¬
štva zdaj, in postane hišni posestnik
v zdravem stanovanju, kakor plačujejo
drugi reveži slaba stanovanja, da smejo
sploh noter biti.

Kmetijska gospodarska društva

po celi deželi so plod vstrajnega dela
katoliškonarodnih mož. Ta društva so
najrazličnejša. Osnovana so tako, da
kmetje v njih po svojem odboru popol¬
noma samostojno gospodarijo. Skupaj
kupujejo, skupaj prodajajo, dobiček
ostane pa ves njim. Koliko so storila
ta društva že zdaj za povzdigo mle¬
karstva, vinarstva, sadjereje, živinoreje!
A to je šele začetek. Upati je, da bodo
vedno lepše procvitale, ko se izpre-
mene državni zakoni, ki jih zdaj še
ovirajo. Najbolj vpijejo liberalci čez
konsumna društva , to je taka društva,
v katerih si kmetje ali delavci sami
skupno naročujejo vse tiste stvari, ki
jih prodajajo trgovci. Kaj sodi o tem

— 57  —

katoliškonarodna stranka? Na kato¬
liškem shodu se je sklenilo: ,,Kon-
sumna društva naj se snujejo samo tam,
kjer so revnemu ljudstvu v resnično
pomoč,“ To je pametno. Kjer so po¬
trebna in ljudstvu pomagajo, naj se
ustanove, da bi se pa nepremišljeno
snovala tje v en dan ali da bi se ž
njimi hotelo komu škodo delati, to je
zoper voljo stranke. Neumestnega ali
slabo ustanovljenega konsumnega dru¬
štva stranka sploh ne sprejme med
svoje.

Da dobe ta društva moč in da si
med seboj pomagajo, se je ustanovila
v Ljubljani „Gospodarska Zveza 41 .
To je jako koristno društvo. Zdaj je v
nji zvezanih 93 posojilnic in hranilnic
z okoli 16.000 udi, in 51 gospodarskih
zadrug z okoli 6000 udi. Poglejte mo¬
gočno kmečko armado: 22.000 udov v
144 društvih, in vse združeno v eni
zvezi! Ali se ne pravi to, delati za to,
da se povzdigne moč in veljava kmeč¬
kega stanu? Kdaj so liberalci kaj ta¬
kega storili? Samo razdirali so, kar so
katoliški možje snovali.

Samo eno večjo ustanovo zadnjih
let še imenujemo: „Vzajemno pod-

— 58  —

porno društvo u . To je zdaj eden prvih
denarnih zavodov, kar jih imamo. Osno¬
vano je tako, da oni, ki rabi hitro
pomoč, jo dobi v tem društvu, seveda
na poroštvo in ako si ud društva. Ce
pa ne vzame nič ven, deva denar noter
vsak teden, in potem dobi svoj delež
pri dobičku. Kolikim je to društvo že
pomagalo iz zadrege! Tudi ko se je to
društvo ustanovilo, so liberalci kar
besneli od jeze in lagali, da ne bo nič.
Zdaj pa samo še zeleno gledajo, kadar
gredo mimo njega, rečejo pa nič ne.
Veliko jih pa pride noter — po pomoč
— na posodo iskat. In takrat nič čez
duhovne ne zabavljajo. Najbolj divji
liberalec je takrat krotak kot jagnje.

Še mnogo bi lahko omenili, kar so
katoliškonarodni možje naredili zadnjih
osem let. A čemu bi naštevali vsa
društva, ki so se ustanovila po raznih
župnijah v dušno in telesno korist na¬
šemu ljudstvu? Saj kdor ni slep, mora
jih videti sam!

— 69

Kaj so katoliško-narodni po¬
slanci predlagali v zadnjem
zasedanju državnega zbora?

Imeli ste hudo borbo za poslance,
a hvala vam, pošteni kmetje, da ste
poslali same katoliškonarodne poslance
na Dunaj. Prav ste ravnali, da niste
poslušali liberalcev. Le poglejte, za
kake koristne stvari so se potegovali
katoliškonarodni poslanci na Dunaju!

Osnovali so klub ali stranko, ime¬
novan ,, Slovanski centrum“, in so v
pravila postavili kot glavno zahtevo,
da vsak, ki vstopi v ta klub, mora v
prvi vrsti delati na korist kmetu.  Vse,
kar so storili, je bilo narejeno s tem
namenom.

Potegnili so se zato, da se naj po¬
tresno posojilo vsem poškodovancem
odpiše.  Dr. Šušteršič je jako krepko
govoril za odpis. Dr. Tavčar je pa
rajši z vlado  potegnil in se je izrekel
zoper  to, da bi se potresno posojilo
vsem odpisalo.

„Slovanski centrum“ je vložil v seji
dne 12. februvarija predlog v varstvo
kmečkih koristi pri trgovinsko - poli-

60  —

tičnih zadevali.  Kakor je znano se imajo
v kratkem skleniti trgovinske pogodbe
z vnanjimi državami. Pri teh trgovin¬
skih pogodbah pa je navadno tako, da
ima glavni dobiček velika industrija;
v njeno korist so sklenjene v prvi vrsti
take pogodbe, pri tem se pa prezirajo
koristi kmečkega stanu. Zato je treba
gledati, da se koristi kmetijstva pra¬
vočasno varujejo. Tako na primer je
znano, da ima Avstrija velik izvoz
živine  na Nemško. Ako se pa Nemčiji
pri sklepanju nove trgovinske pogodbe
prizna visoka carina na živino, katera
hi šla iz Avstrije na Nemško, potem
so naši živinorejci hudo udarjeni, kajti
oni bi morali živino ravno toliko ce¬
neje prodajati, kolikor je carina višja,
ali pa izvoz na Nemško opustiti! In
tako gre pri raznih kmetijskih pri¬
delkih. Torej so predlagali katoliški
poslanci da pri pogajanjih, katera se
vodijo med našo in drugimi državami,
naj vlada skrbno varuje koristi polje¬
delca.

Nadalje so stavili predlog o zako¬
niti uredbi kartelov. Kaj so karteli?
Veliki fabrikantje in trgovci se zdru¬
žijo, napravijo zvezo, in potem za tako

— 61  —

blago, katero imajo do cela ali veči¬
noma v rokah, določijo : Po tej in tej
ceni bodemo to in to prodajali. Posebno
se radi sklepajo karteli pri kakem
blagu, katero vsak človek mora  kupo¬
vati: pri sladkorju, petroleju itd. Pod
uplivom takih kartelov zamorejo potem
kartelizirani podjetniki blago veliko
dražje prodajati kot je vredno. To pa
hudo zadene široko maso ljudstva, ki
mora najnujnejše potrebščine predrago
plačevati. To je gotovo, da vsakdo
potrebuje v svoji hiši sladkorja  in pe¬
troleja. — Petroleja dandanes priprost
človek več potrebuje, kakor pa bogataš,
ker poslednji ima v svoji hiši električno
ali pa plinovo luč. To torej zadene
ravno revnejše. Zato so predlagali, da
naj se izda zakon, po katerem se bode
odiranje in izsesavanje ljudstva po
takih kartelih v bodoče odpravilo.

Nadalje so predlagali katoliškona-
rodni poslanci 12. februvarija, da naj se
podržavi notarijat. Notarijat je uredba,
katera je v silno breme  posebno kmeč-
memu stanu. Kmečki stan mora vedno
nositi neko gotovo vsoto v notarske pi¬
sarne. To pa je popolnoma nepotrebno ,
zaradi tega, ker so notarski posli t&ki,

— 62  —

da bi jih morali prav za prav izvrše¬
vati državni uradniki. Država naj na¬
mesti uradnike, in ti naj bodejo ljudstvu
za notarske posle na razpolago. Saj je
itak od vsakega takega posla plačati
državi primerno kolekovino! S podržav-
ljenjem notarijata bi se odvzelo kmet¬
skemu stanu veliko in v resnici nepo¬
trebno  breme. To pa gospodo, ki je pri
tem prizadeta, strašno boli. Vi pa lahko
spoznate, zakaj gotovi pisarji  tako
grozovito zabavljajo čez katoliškona-
rodno stranko. Tisti pisarji vam trobijo,
da je katoliška stranka kmetu sovražna
in da ga odira; hinavci! Ce bi dobila
ta stranka vajeti v roke bi marsikak
groš ostal kmetu, ki zdaj izgine po
kancelijah!

Nadalje so vložili celo vrsto pred¬
logov v korist našim vinogradnikom,
kateri se nahajajo v najžalostnejšem
položaju deloma vsled trtne uši in drugih
trtnih bolezni, deloma pa v posledici
vinske carinske klavzule. Ta klavzula
je kriva, da je konkurenca italijanskega
vina silno otežkočila razpečavanje na¬
šega domačega vina. Predlagali so, da
se ta carinska klavzula razveljavi , na¬
dalje, da naj država v obilnejši meri

— 63  —

nego doslej podpira naše vinograde, da
naj prispeva tudi k stroškom za  stre¬
ljanje proti toči itd.

Naši poslanci so stavili tudi predlog,
da se naj odpravijo vse državne  mit¬
nice. Pri tem se je zgodilo nekaj za¬
nimivega. Skoro vsa zbornica je gla¬
sovala za nujnost tega predloga, ker
vsi vedo, koliko nadloge in stroškov
delajo kmetom mitnice. Dr. Tavčar  pa
ni hotel glasovati  za ta koristni predlog,
kako se upa ta mož še med kmete!

Dalje so vložili predlog za znižanje
cene soli in sicer ne samo živinske,
ampak tudi za znižanje cene kuhinjske
soli.  Visoka cena je veliko breme, ka¬
tero tlači ravno revnejše sloje in pa
kmeta. Sol potrebuje vsak človek v hiši
in revnejši primeroma več, kakor bo¬
gataš, ker revnejši uživa navadno težko
prebavljive jedi, in pri tem se potre¬
buje več soli. Visoka cena soli državi
pri nas prinaša milijone ravno na stroške
priprostega  ljudstva.

Predlagali so nadalje odpravo
hišno - razrednega davka za male
kmečke hiše. Hišno - razredni davek
je zelo krivičen davek in veliko breme
za kmečke posestnike. Predlagali so

— 64  —

torej, da se pri malih kmečkih hišah
ta davek odpravi.

Predlagali so tudi presnovo za¬
konov, zadevajočih živinsko kugo.
Ti zakoni so vsi zastareli in navaden
živinorejec pozna čestokrat te zakone
samo v toliko, da ga s temi zakoni
varstveni organi in razni uradi silno
nadlegujejo. Zato so predlagali, naj se
ti zakoni uravnajo tako, da bodo na
jedni strani popolnoma zadoščali svo¬
jemu smotru, na drugi strani pa, da
se ne bode živinorejec nadlegoval bolj,
kakor je neobhodno potrebno.

Nadalje so stavili predlog za obli-
gatorično zavarovanje za starost,
brezdelnost, bolezen in onemoglost.
Zdaj je tako zavarovanje samo za bo¬
gataše. Naši katoliški poslanci pa ho¬
čejo, da država za te slučaje preskrbi
tudi kmečko ljudstvo.

Nadalje so vložili interpelacijo radi
prepovedi terminskih borznih kupčij
s kmetijskimi 'pridelki . Ti pridelki ni¬
majo nikdar tiste cene, katera jim gre,
ampak ceno jim delajo na žitni borzi.
O tem smo vam že prej nekaj omenili.
Tam sklenejo v enem dnevu kupčije
za več žita, kot se ga pridela v celi

65

Avstriji v desetih letih. Od teh kupčij,
ki zadevajo blago, katerega niti ni, je
potem odvisna cena resnično pridela¬
nega žita in druzih kmetijskih pridelkov.
Zaradi tega so zahtevali, da se ta „ter-
minska“ kupčija popolnoma odpravi.

Potem so predlagali, da se podeželi
zavarovanje proti ognju t. j. da se
odpravijo vse osebne zavarovalnice proti
ognju. Naj se napravijo deželne  zava¬
rovalnice in pri teh naj se vsa po¬
slopja  proti nevarnostim požara zava¬
rujejo. Potem ne bodejo več razne
židovske banke vlekle velikanske svote
dobička iz žepov našega posestnika.
Potem tudi ne bode več raznih zava¬
rovalnih agentov in tistih navadnih nam
vsem znanih sleparij. Vsak bode zava¬
rovan pri deželni zavarovalnici in bode
plačeval primerno  premijo za svoje za¬
varovano poslopje, in kadar ga bode
zadela nesreča, ga ne bo goljufala
zavarovalica za zavarovalno svoto, kakor
so to dandanes čestokrat dogaja, ko
pride, kadar je poslopje pogorelo, neki
višji gospod od zavarovalnice in pravi,
saj je vse previsoko cenjeno! Tako je
morebiti zavarovanec plačeval 20 gld.
zavarovalnine za 2000 gld., potem pa

5

66

dobi odškodnine 500 gl d. Če se zavaro¬
vanec pritožuje,  se mu reče: ,,Saj so
dotične določbe zadaj na polici, katero
ste sprejeli". Tiste določbe pa so ti¬
skane s tako majhnimi črkami, da jih
s prostimi očmi še brati ne moreš. In
kako naj priprost človek študira tiste
določbe! Saj jih še izučen pravnik
komaj razume!

Dne 19. aprila so stavili nujni
predlog za državno podporo našim  bar-
janom.

Potem so vložili tudi predlog za
železnici Tržič-Kranj , in Trebnje-Št. Janž , t
in še mnogo drugih  posameznih stvari.

Že iz tega lahko izprevidite, da je
katoliško-narodna stranka v resnici
kmečka  stranka, in da njeni poslanci
ne le govore  za kmeta, kar zna vsak
jezični dohtar, ampak tudi delajo  za
kmeta. V tem smislu, kakor v državnem
zboru, hočejo delati v deželnem zboru.

Kaj pa so slovenski liberalci
na Dunaju storili?

Samo dvoje so storili: Prvič  so se
zaradi slovenskih liberalcev slovenski
poslanci razdelili na dva kosa. Kato-

67

liškonarodni poslanci so rekli, da s
takimi ljudmi, kakor je dr. Tavčar, ni
mogoče skupaj biti. v

Hrvatje in dva Štajerca so pa rekli,
da hočejo biti s Tavčarjem, in so osno¬
vali „Hrvatsko - slovenski klub“. Pa
kmalu so se tudi Hrvatje naveličali.
Rekli so, da s človekom, ki izdaja
take ostudne in nesramne liste, kakor
sta „Narod“ in „Rodoljub“, tudi njim
ni mogoče pri eni mizi sedeti, in so ga
vrgli iz kluba ven.

Drugo,  kar so štirje slovenski li¬
beralci na Dunaju storili, je pa to, da
so nad dr. Šušteršičem upili: „Zlindra,
žlindra, žlindra!“ in so se še zvezali
z izdajalsko velenemško stranko , da je
ta tudi vpila: „Zlindra, žlindra!“ Zato
so vlekli ti možje vsak dan 20 kron
plače!

Ali niso storili nič drugega ?  Nič.

Cernu so neki izvoljeni? Zdaj se pa
zopet ponujajo za deželni zbor!

Kaj je zahteval drugi slovenski
katoliški shod za kmečki stan?

Če hočete vedeti, kake namene ima
katoliška narodna stranka, berite sklepe,

5 *

68

ki jih je sklenil drugi slovenski katoliški
shod!  Tu so bili zbrani od goriškega
kardinala doli do najprostejšega de¬
lavca vsi stanovi slovenskega naroda.
Tu so sklenili vse one stvari, ki jih
omenjamo v tej knjižici in ki so ko¬
ristne za ljudstvo sploh. Še posebej so
pa tam sklenili stvari, ki so namenjene
posebno v korist kmetu.  Beri in reci,
ali so ti sklepi koristni za kmeta
ali ne:

„1. 1. Drugi vseslovenski katoliški
shod izjavlja, da se ima kmečki stan
organizovati po zadrugah, ki imajo hiti
obvezne  za vsakega kmetovavca, tako
da so one pravo stanovsko  zastopstvo
vsega kmetijskega ljudstva.

Podlaga tej organizaciji bodi okrajna,
oziroma krajna zadruga; te vse se naj
zvežejo v deželni zadrugi in iz vseh
deželnih hodi sestavljena tudi zveza vseh
v državi nahajajočih se deželnih zadrug.

2. Shod pozdravlja z radostjo vladno
predlogo o kmetijskih zadrugah ter se
nadeja, da bo c. kr. vlada dosledno
skrbela tudi za sredstva, potrebna za
plodonosno delovanje istih ter jim pre¬
skrbela brezobrestna ali vsaj nizkoob-
restna posojila.

69

Shod pozdravlja z zadoščenjem, da
vlada podpira zadružno organizacijo.

3. Shod pričakuje od c. kr. vlade,
da bo z ozirom na že doslej lepo šte¬
vilo gospodarskih zadrug, katere se pa
bodo osnovale povsod, po zgledu drugih
držav ukazala nakupovati za državno
vojaštvo  potrebno žito, vino, seno in
tudi druge potrebščine naravnost pri
gospodarskih zadrugah.

4. Da se kmečki stan stalno reši
iz oblasti oderuških rok, bodi skrb
državi in deželnim zastopom, da pospe¬
šujejo in z nizkoobrestnimi posojili pod¬
pirajo snovanje Raiffeisnovih poso¬
jilnic.

II. Shod zahteva od c. kr. vlade,
da z modro brambeno colnino  varuje
našo domačo kmetijsko produkcijo.

a ) Osobito pa bodi državni vladi
skrb pri sklepanju bližajočih se novih
trgovinskih pogodb, da se odpravi zlo¬
glasna vinska klavzula  ter stavi toliki
uvozni col na italijanska vina, da bodo
naši vinorejci mogli prodajati svoj po¬
šteni vinski pridelek po primerni ceni.

b)  Istotako naj se omeji prosti uvoz
sadja in sočivja iz Italije.

70

c) Najizdatnejša opora našemu kme¬
tijskemu gospodarstvu je živinoreja , zato
bodi skrb vladi, da varuje našo živino¬
rejo in iz nje izvirajoče pridelke ptuje
konkurence ter po skrbnih veterinarnih
naredbah zagotovi naši živini neovirani
izvoz v sosedne države.

Posebno pa se mora kar najodloč¬
neje zahtevati, da se živini iz Rusije
in balkanskih držav zapre uhod v naše
kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da
se zanese od tam ondi trajno razsaja¬
joča živinska kuga.

d)  Istotako naj se po primerni ed¬
nini varuje naša produkcija iz živino¬
reje : maslarstvo in sirarstvo, ter bodi
skrb vladi, da z modrimi zakoni brani
pošteno produkcijo pred sleparskimi
ponarejevavci živil.

III. Država naj z modrimi zakoni
brani našo vinorejo  ter naj že vendar
izda strogi zakon proti ponarejevanju
vina in napravi umetnega vina sploh.

IV. Pri sklepanju trgovinskih po¬
godb skrbi vlada za trajen izvoz  na¬
šega blaga v inozemstvo, in osobito za
naš les  naj dožene dogovore z Italijo
in Francijo, da bo naš les imel zago¬
tovljen izvoz v te države.

71

V. Država naj skrbi za naš izvoz
osobito s tem, da podržavi vse železnice ,
da potem s primernimi voznimi tarifi
pospešuje naš daljni izvoz v inozemstvo.

V domači državi pa naj veljajo
vozni tarifi  za malega in velikega od-
pošiljatelja isti, ter naj se vsaj na
državnih železnicah odpravijo tako ime¬
novane refakcije, ki omogočujejo veli¬
kim trgovcem nadvlado na velikem
trgu in manjšega producenta onemogo-
čujejo v tekmovanju.

VI. Ker se ima tudi z onostransko
državno polovico, z Ogrsko , urediti med¬
sebojna trgovinska pogodba , zahteva
katoliški shod, da varuje vlada našo
kmetijsko produkcijo pred premočno
konkurenco iz Ogrske prihajajočih iz¬
delkov, osobita pa žita, moke in živine,
ter naj se od ogrske vlade najstrožje
zahteva, da napravi svojo veterinarno
naredbo enako naši, ker le potem je
naši živini mogoč trajen, neopoviran
izvoz v inozemstvo.

VII. Trgovina z žitom na borzah
se mora temeljito preustrojiti in odpra¬
viti takozvani spekulativni promet na
termine.

72

VIII. Ker od leta do leta bolj po-
manjkuje delavcev  v kmetijstvu, ker jih
kmetijstvo ne more zaradi pičlih pri¬
delkov primernejše plačevati, naj c. kr.
vlada kmetom pomaga do delavskih
moči s tem, da sinove kmetov, ki so
potrebni za delo na domači kmetiji, po
dveletni vojaški službi odpusti na dom.

IX. Da se ogromno breme obresti , ka¬
tere imajo plačevati kmetovavci od visoko-
obrestnih vknjiženih dolgov, zmanjša
vsaj deloma, bodi skrb državi in de¬
želam, da se potom državnih in dežel¬
nih hipotečnih zavodov konvertirajo oni
dolgovi, od katerih je plačevati nad
4 1 /2  odstotkov obresti, v nižje, ne 4 */2
odstotkov obresti presegajoče dolgove,
ter naj se uvedejo naredbe za vsako¬
letno odplačevanje tudi dolga samega
v ta namen, da se tekom prihodnjega
polstoletja doseže vsaj delno razdolženje
kmečkih domov.

X. Da se kmečkemu stanu zagotovi
boljše stanje za čas onemoglosti za delo,
uvede naj država ali dežela zavode za
starostno zavarovanje  in pospeši sno¬
vanje okrajnih bolniških blagajnic  tudi
za kmečki stan.“

73

Teh sklepov se mora držati vsak
katoliško naroden poslanec. Liberalci so
pa zoper te sklepe.  Zdaj pa sodi, koga
boš volil, ali katoliško narodnega po¬
slanca ali pa liberalca!

Liberalci v Kranjskem deželnem
zboru.

Kak pa je naš Kranjski deželni
zbor? V njem je bilo 14 katoliško-na-
rodnili  poslancev, ki so se vedno pri
vsaki priliki potegnili  za kmeta. Potem
je pa 10 poslancev veleposestnikov in graj-
ščakov , katerim se je pridružil še ko¬
čevski,  tako da je 11 Nemcev , ki vedno
glasujejo zoper slovenskega kmeta.
Slovenski liberalci  so spravili v deželni
zbor enajst poslancev , ker imajo devet
mestnih  poslancev in ker sta še kmečka
poslanca vipavski Božič in ribniški
Višnikar pristopila k meščanski libe¬
ralni gospodi. Kaj so zdaj naredili li¬
beralci? Slovenski in nemški liberalci
so se vsi združili  in so naredili

slovensko - nemško liberalno zvezo,

katera je šla v boj proti katoliško-na-
rodnim zastopnikom kmečkih koristi.  Stalo

74

je torej dvaindvajset  nasprotnikov proti
štirinajstim  našim. Kdo je torej kriv,
da so se sklepale kmetu krivične po¬
stave? Edino le liberalci , ker če bi bili
ti držali z našimi, pa bi Slovenci imeli
večino v deželnem zboru. Zato nosijo
liberalci neizbrisno sramoto, da v naši
slovenski  deželi vlada nemški grajščak.

Kako je ta liberalna zveza gospo¬
darila, pa izprevidite kmetje iz teh
zgledov.

Naklada od žganja.

.

Da bi deželni zbor pokril primank-
ljaj za razne potrebščine, je sklenil, 1
da se po vsi deželi pobira naklada od
žganja, izvzemši ljubljansko mesto. Ta
naklada je 1. 1886 deželi nesla 220.000
kron, 1. 1887 le 182.738 kron. Že
1. 1888 je 28 ljubljanskih trgovcev
prosilo, naj bi dežela te naklade ne
dajala v zakup zasebnim podjetnikom,
ampak sama pobirala ta davek. V
prošnji so dokazovali, da dežela pre¬
malo dobi in da lep dobiček spravlja
peščica liberalnih bogatašev. Deželni
zbor je res to sklenil, in leta 1889
je začela dežela sama pobirati svojo

75

naklado in je imela dohodkov 375.112
kron. V tem so seveda všteti tudi
plače za dacarje, a čistega dohodka je
bilo 293.780 kron. Ker pa je dežela
imela svoje dacarje nastavljene po vsej
deželi, je kazalo, da dežela vzame v
zakup tudi državno užitnino , katero so
pobirali nekateri zasebni bogataši.  In
bilo je 25. oktobra 1889, ko je de¬
želni zbor v tajni seji sklepal o pred¬
logu, naj se dežela kot ponudnik ude¬
leži javne dražbe. In v tisti seji je
voditelj slovenskih liberalcev dr. Tavčar
odločno pobijal ta umestni predlog, češ,
da dežela dela umazano konkurenco za¬
sebnikom  ! Po dolgi, jako burni razpravi
je deželni zbor vendar proti slovenskim
liberalcem sklenil, da se dežela vsako
leto udeleži dražbe. In tako ima dežela
v zakupu tudi državno užitnino v 26
okrajih. To pa deželi donaša tudi nekaj
tisočakov, katere bi peščica bogatašev
dobila. Kje bi bila danes dežela , ko bi
ne imela teh dohodkov! In to seje  zgo¬
dilo proti volji in ugovoru  — liberalcev.

Deželno gledišče.

L. 1889 je deželni zbor sklenil, da
se v Ljubljani zida novo gledišče za

76

najvišjo  vsoto 380.000 kron. V ta
namen posodi dežela 200.000 kron po
4°/o na 40 let. Ostala potrebščina naj
se pokrije s prispevki ljubljanskega
mesta in kranjske hranilnice, z izku-
pilom za staro stavbišče in pogorišče
ter z zavarovalnino starega gledišča.
A kaj se je zgodilo? Ko se je gle¬
dišče zidalo, so rastli stroški kakor kvas.
Katoliško-narodni poslanci so vedno ugo¬
varjali prevelikim stroškom , toda libe¬
ralci so se smejali v pest in v zvezi z
grajščaki dovoljevali nove tisočake!  Ko
so v gledališču že igrali, deželni zbor
še ni vedel , koliko je dežela morala še
doplačati. Skrivali so,  ker so se bali
javne nevolje. In gledišče nas je stalo
nad 420.000 kron, torej okoli 200.000
kron več, kakor je bilo prvotno dovo¬
ljeno. Ker so to potratnost  katoliško-
narodni poslanci javno grajali , so jih
liberalci grdo zmerjali.  L. 1896. pa so
slovenski liberalni poslanci z nemškimi
sklenili še posebno zvezo  ali dogovor.
Po tem dogovoru so Nemci pripomogli
dr. Tavčarju , da je prišel v deželni
odbor , kjer dobiva na leto po 4000 K.
Dr. Tavčar pa se je zavezal, da po¬
maga poslancu nemških grajščakov

77

dr. Schafferju  v deš. šolski svet , kar se
je tudi zgodilo. In za plačilo  mora de¬
žela na leto plačevati sedaj že 6 let
po 24.000 kron letne podpore gledišču
in sicer po 12.000 kron nemškemu  in
po 12.000 kron slovenskemu  gledišču.
To je zneslo v šestili letih 144.000 K.
Po kaki pravici pa je dežela obvezana
za nemško  gledišče na leto plačevati
po 12.000 kron? Nemcev je v deželi
komaj 5°/o, torej jim po nobeni pravici
ne gre toliko podpore. Pa slovenski
liberalci so gluhi za vse opomine  in pla¬
čujejo tlako  svojim nemškim zaveznikom ,
s katerimi imajo večino v deželnem
zboru. In to zvezo hočejo obnoviti tudi
za prihodnjih 6 let. Torej bode dežela
tudi v prihodnje morala plačevati davek.
Slovenski liberalci pa zato podpirajo
nemško gospodo, da jim ti zopet to
ljubezen vračajo, in tako se gospodari
zopet v škodo slovenskemu ljudstvu.

Deželna bolnica.

v

Se več denarja se je razmetalo za
novo deželno bolnico v Ljubljani. Res,
nova deželna bolnica v Ljubljani je
bila potrebna. Zato je deželni zbor

78

leta 1890. sklenil, da se v Ljubljani
zgradi nova bolnica za 640.000 kron
po načrtu arhitekta Waidmanna iz Za¬
greba. Leta 1892. pa so se mogočni
gospodje že premislili in zvišali  stroške
za 74.000 kron. Leta 1894. pa so li¬
beralci sklenili, da se nova bolnica
zida za 1,146.000 kron. Pri tej priliki
in že prejšnje leto so katoliško-narodni
poslanci odločno ugovarjali , da so
stroški previsoki  in da je ves načrt ne¬
primeren , kakor tudi sedaj kažejo iz¬
kušnje.  Toda pomagalo ni vse skupaj
nič. Slovenski in nemški liberalci so bili
v večini  in dovolili so en milijon  in
146.000 kron! Vsi računi in načrti pa
so bili tako površni , da je bolnica
stala najmanj en milijon in 600.000 K,
toraj nad pol milijona kron  več, kakor
so proračunali. Zgradba pa je taka, da
morajo vsako leto popravljati in trositi
nove tisočake. To je dokaz , kako znajo
liberalci gospodariti z deželnim denarjem.
Kdor jih voli, denar iz svojega žepa
ven meče.

Deželna zavarovalnica.

Kakor peklenšček blagoslovljene
vode pa se liberalci boje deželne zava-

79

rovalnice zoper ogenj.  Razne dežele v
Avstriji imajo  že več let svoje zava¬
rovalnice, s katerimi je prebivalstvo
jako zadovoljno. Le na Kranjskem
se liberalci  v deželnem zboru že nad
14 let ustavljajo  temu prepotrebnemu
zavodu. Okroglih 600.000 kron pla¬
čajo na leto zavarovanci zoper ogenj
tujim zavarovalnicam. Trditi smemo,
da gre najmanj 200.000 K na leto  iz
naše dežele v tuje žepe , ako ne več.
V deželnem zboru kranjskem so se
ravno katoliško-narodni  poslanci mnogo
trudili, da bi dežela sama  osnovala
zavarovalnico zoper ogenj. Dežela bi
potem lahko znižala zavarovalnino , ali
pa dobiček porabila za druge koristne
namene. Toda vsi dokazi so bili bob
ob steno. Slovenski liberalci  so znali z
raznimi zvijačami zavleči to stvar, in
tako dežela še danes izmetava  lepe de¬
narje tujcem  v globoke žepe. Ogromna
večina občinskih  zastopov se je izrekla
za  deželno zavarovalnico, toda libe¬
ralci branijo svoje ljubljence in nji¬
hove koristi.  In kako tudi ne?  Poslanec
Hribar  ie hkrati generalni aaent  banke
„ Slavij e“.

80

Deželni kulturni svet.

Lansko leto so skušali združeni
slovenski in nemški liberalci kar čez
noč ustvariti neko spako , za katero bi
največ plačeval kmet , a gospodarili bi
ž njegovim denarjem grajščaki in
liberalni meščanje. Niso vprašali ne
kmetijskih podružnic , ne kmetijske družbe ,
ampak na vrat na nos so hoteli našega
kmeta spraviti v staro tlačanstvo . Vlada
je bila namreč predložila načrt zakona,
da se za Kranjsko napravi kulturni
svet , ki bi bil za kmečko prebivalstvo
velike koristi. Toda slovenski in nem¬
ški liberalci so ta načrt zakona v go¬
spodarskem odseku popolnoma prena-
redili\  da bi kmetje bili peto kolo
zraven. Liberalci so namreč sklenili,
da sme biti član kmetijskega sveta
vsakdo , ki plačuje najmanj 2 kroni zem¬
ljiškega davka.  Kje pa so taki kmetje?
Dalje so določili, da imajo kmečki  po¬
slanci v glavnem odboru le dva  za¬
stopnika, grajščaki  in pa poslanci mest
in trgov  tudi po dva. Torej ogromna
večina kmečkega prebivalstva bi imela
le dva zastopnika , grajščaki , mesta in
trgi pa štiri!  To vendar ni pravično,

81

zato so se tej nakani uprli katoliško-
narodni poslanci.

Legalizacija.

L. 1890. so naši katoliškonarodni
poslanci v deželnem zboru predlagali,
naj bi se dovolile malim posestnikom
olajšave pri zemljeknjižnih stvareh , kakor
jih ponuja državni zakon. Mnoge stranke
bi si prihranile pota in stroške, koleke
in čas, ker bi jim ne trebalo za vsako
malenkost hoditi k sodišču ali notarju.
Take olajšave so bile sklenile že mnoge
druge dežele. To bi bili morali videti
naše liberalce, kako so kričali proti
temu predlogu, češ, da naši kmetje ne
znajo pisati pobotnic in takih stvari in
da bi kmetje morali plačevati zakotne
pisarje. Naši poslanci so odgovarjali,
da kdor bo znal pisati, bo sam naredil
ali pa drugega naprosil; kdor ne bo
znal narediti takih stvari, pojde k no¬
tarju. S tem bi se ljudstvu prihranilo
mnogo daljnih potov. Toda liberalci so
zavrgli ta predlog , ker so bili v večini.
Sele 1. 1896. se je naredila neka po¬
stava, ki pa ne more dosti koristiti
našim posestnikom. Is tega je razvidno ,

6

82

da so naši liberalci prijatelji kmeta le
ob volitvah , drugače pa ga ne poznajo.

Lovski zakon.

Po vsi pravici se kmečki posestniki
bridko pritožujejo, koliko škode jim
dela zajec po njivah, vinogradih in
sadnih vrtovih. Zajca strupeni zob uniči
marsikatero drevesce, katero si je po¬
sestnik s težavo vzgojil. Toda posestnik
nima nobenega pripomočka proti zajcu.
Streljati ga ne sme, če nima lovske
pravice, za odškodnino pa mora hoditi
od Poncija do Pilata, nazadnje pa mu
fige kažejo. Ker pa so kmetje vedno
tarnali, je končno vlada sama dežel¬
nemu zboru predložila načrt novega
lovskega zakona. Ko bi bila ta obve¬
ljala, dobil bi bil naš kmet le tedaj
nekaj odškodnine za škodo po zajcu,
ko bi bil svojo njivo ali vrt ogradil s
kitajskim zidom. Naši katoliškonarodni
poslanci so odločno govorili proti taki
postavni določbi, ki bi varovala le lovca ,
ne pa kmeta. Liberalci pa so se vlekli
za zajca in lovca.  In tako so skovali po¬
stavo, ki varuje zajca ne pa kmeta in
njegovih pridelkov. Seveda liberalna

83

gospoda je skrbela za svoj kratek čas.
Mi pa mislimo: Kdor hoče imeti kratek
čas na lovu, ta pa naj plača to veselje
in sicer Jcmetu za njegovo škodo.

Volivci!

Premislite in pretehtajte vse to in
potem se vprašajte, kaj Vam pravi
Vaša vest , kam vas vodi Vaš razum  ter
se odločite! Vsemogoči ljudje se bodo
zbrali okrog Vas, se Vam sladkali in
Vas nagovarjali za tiste, ki so jih po¬
slali, da polove Vaše glasove.

Vi pa bodite previdni  in ne preveč
zaupljivi.  Posvetujte se vselej s svojo
voljo in svojim razumom, s svojimi
duhovniki in katoliškimi modrimi možmi
in pa z našimi časniki ,,Domoljubom“,
„Slovencem“ in „Slovenskim Listom“,
pa glasujte tako, kakor Vam ti sve¬
tujejo, in zagotovimo Vas, da bode
Vaša vest mirna in boste imeli poslance,
ki Vas hočejo in morejo koristno zasto¬
pati, ki ne iščejo svoje časti in dobička.
Da ne boste v dvomih, Vam povemo
še enkrat, kakšna je katoliškonarodna
stranka v primeri z nasprotno.

6 *

84

Katoliško - narodna stranka je:

1. ) verska stranka , ki visoko ceni
katoliško vero, katere ne pusti blatiti
in jo smatra za temelj svojega delo¬
vanja — liberalna stranka je pa proti-
katoliška  (protiverska) stranka.  Ob vo¬
litvah tega ne bodo povedali, morda
bodo celo povdarjali, da so za vero,
seve ne takšno, kakoršno imajo ,,kleri-
kalci“. Tako bodo govorili ker so hi¬
navci. Kako vero imajo v čislih, veste
iz „Slov. Naroda u ;

2. ) je katoliška stranka slovenska
stranka , ki ni v nobeni zvezi z Nemci,
kakor je dr. Tavčar in njegova stranka ,
ki daje slovenski denar za nemško gle¬
dišče, ki je poslala Nemca Schafferja v
dež. šolski svet , ki je nabila v Ljubljani
dvojezične napise, dasi je bila prej proti
njim in sploh ničesar ne sme storiti
proti Nemcem , ker je ž njimi zvezana ;

3. ) je katoliškonarodna stranka soci-
jalna stranka  in nasprotna kapitalistič¬
nemu liberalizmu. Ta stranka pospešuje
kulturne in gospodarske ljudske orga¬
nizacije in zahteva premembo postav v
socialnem smislu. Liberalna stranka pa
zagovarja kapitalizem in je sovražnica
vsakoršnih zadružnih organizacij ;

85

4. ) je katoliškonarodna stranka za
splošno , direktno in tajno votivno pra¬
vico,  liberalna ji pa nasprotuje;

5. ) je katoliška stranka zagovornica
postavnega življenja , nasprotna pa zago¬
varja javne hiše nesramnosti.

v

Se dosti druzega loči obe stranki.

Tukaj je samo nekaj potez,
iz katerih izpoznate, da kot
katoličani in Slovenci ne smete
nikdar glasovati za kandidate
liberalne stranke, pa tudi ne za
take, katerim ta stranka ne na¬
sprotuje, a tudi ne za take, ki
nečejo bistvenega programa ka-
toliško-narodne stranke.

Možje volivci!

Bodite srčni in ne bojte se
nasprotne sodrge. Ne dajte se
ujeti z zvijačo, pa tudi ne s pi-

86

jačo in „golažem“. Bodite trdni
kot skala, in ko Vas bodo ob¬
kladali z najpodlejšimi psov¬
kami, povdarjajte ponosno, da
ste katoliškonarodni možje, in
da hočete tudi take poslance.

v

Cim hujši boj, tem slavnejša bo
zmaga!

g NARODNA IN UNIUERZITETNA
3 KNJIŽNICA

00000438399