DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 104 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 doc. dr. Ingrid Slavec Gradiπnik PODELITEV MURKOVE NAGRADE, MURKOVEGA PRIZNANJA IN MURKOVE LISTINE LJUBLJANA, 19. OKTOBER 2005, SAZU, PRE©ERNOVA DVORANA, OB 18. URI Spoπtovani gostje in gosti, kolegice in kolegi, cenjeni nagra- jenki in nagrajenec! Komisija za podeljevanje Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine (v sestavi dr. Breda »ebulj - Sajko, prof. dr. Slavko Kremenπek, dr. Ivanka PoËkar in pod- pisana) se je letos sestala 3. oktobra in pregledala predloge, prispele na razpis za poËastitev znanstvenega, strokovnega in ljubiteljskega etnoloπkega dela. Zanj æe dobro poldrugo desetletje Slovensko etnoloπko druπtvo podeljuje nagrade, priznanja in listine, poimenovane po Matiji Murku, znan- stveniku in osebnosti, ki je v tukajπnji etnologiji kanoniziran kot ena pomembnejπih figur za sodobno vedo. Da daje ime druπtvenim priznanjem, ni le simbolno dejstvo, saj vsakiË znova, ko prebiramo njegove spise in premiπljamo o njegovem delu, najdemo kaj takega, kar nas navdihuje ali od nas zahteva ponoven kritiËen pretres. Komisija je bila za razloËek od prejπnjih let tokrat postavljena pred zahteven izbor, ki ga je opravila po svoji strokovni vesti. Prejela je πtiri predloge za Murkovo nagrado in po tri za Murk- ovo priznanje in Murkovo listino. Vsem predlagateljem se ob tej priloænosti πe enkrat zahvaljujemo za poslane predloge in praviloma tehtne utemeljitve in upamo na podobno kolegialno in strokovno zavzetost tudi v prihodnjih letih. Murkova nagrada, priznanje in listina vsakiË znova odsevajo napore posameznikov ali skupin, ki jih ti namenjajo utrjevanju in razvoju etnoloπkega znanja in spoznanj. Nikoli, æal, ne morejo zaobseËi vsega, kar bi si zasluæilo posebnega poudarka in navsezadnje tudi katerega od priznanj. Prav tako morda velja opomniti, da je delo nagrajencev vedno dolgoletno znan- stveno ali strokovno prizadevanje, in tudi, Ëeprav so dobitniki praviloma veËinoma posamezniki, vedno omreæeno v znanje predhodnikov in ustanov, v katerih so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Dovolite mi torej, da naposled zaËnemo z najbolj prazniËnim delom danaπnje prireditve, s podelitvijo Murkove listine, Murkovega priznanja in Murkove nagrade.1 Murkovo nagrado za leto 2004 prejme za izjemna pri- zadevanja pri vzpostavitvi sodobne nacionalne etnoloπke muzejske ustanove evropskih razseænosti (vzpostavitev novega stavbnega kompleksa Slovenskega etnograf- skega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani) gospa mag. Inja Smerdel, muzejska svetovalka in direktorica SEM 1995‡2005 Predlagatelji ocenjujejo, da so z vsebinsko in s funkcionalno zasnovo ter izvedbo novega stavbnega kompleksa Sloven- skega etnografskega muzeja na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani v zgodovini tega muzeja prviË zagotovljene ustrezne delovne razmere in moænosti za postavitev sodobne stalne razstave. Novi prostori so poleg z oæjega muzejskega vidika pomembni za prihodnji razvoj etnologije, antropologije in sorodnih ved in za vse, ki so jim te vede ljube. Nov muzejski kompleks je 1 Utemeljitve so za natis malenkostno redigirana besedila predla- gateljev. Pozdravni nagovor akademika, prof. dr. Boštjana Žekša, predsednika SAZU. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 105 namreË odprt prostor, ki omogoËa izmenjave znanj, izkuπenj, mnenj. Dolga je bila pot od ustanovitve Kraljevega etnografskega muzeja, ki je v letu 1923 z nekaj prostori zaæivel v hiπi Na- rodnega muzeja, do samostojne, kompleksno zasnovane mu- zejske hiπe SEM. Vse do tedaj muzealci v SEM niso mogli v polni meri izpolnjevati svojega poslanstva, saj muzej ni imel prostorov za stalno razstavo, s katero bi na enem mestu ob bogatem predmetnem fondu interpretiral in pokazal temeljne poteze naËinov æivljenja veËinskega slovenskega prebivalstva in tujih etnij na Slovenskem, Slovencev v zamejstvu in v diaspori ter sreËevanj Slovencev z zunajevropskimi kulturami, ni imel dovolj prostora za svoje in gostujoËe obËasne razstave in tudi ne za vse druge dejavnosti, brez katerih ni sodobnega muzeja. Evropski etnografski muzeji so se kot nekake osebne izkaz- nice narodov razcveteli æe v drugi polovici 19. stoletja. Slovenci smo kljub nenehnim opozorilom in apelom stroke predolgo ostajali brez take temeljne nacionalne kulturne ustanove. OdloËujoËe so se prostorske stiske SEM zaËele reπevati v prejπnjem desetletju, torej po osamosvojitvi, ki je prinesla v tem pogledu nov zagon, k Ëemur je prispevala tudi (kulturno)politiËna volja. OdloËitvi Vlade RS, da nameni kulturi juæni del kompleksa nekdanje vojaπnice na Metelkovi, je sledila odloËitev Ministrstva za kulturo RS, ki je dve od πestih stavb s pogodbo, podpisano leta 1996 s strani tedanjega ravnatelja SEM dr. Ivana Sedeja, dalo v upravljanje muzeju. Tu, pa deloma tudi æe ob prejπnjih prizadevanjih kustosov SEM, se zaËenja zgodba po scenariju mag. Inje Smerdel, s katerim je zasnovala temeljne vsebine vizije bitja in æitja SEM, ob tem pa tudi vseskozi dejavno sodelovala pri prenovi nekdanje Belgijske kasarne, dveh historiËnih stavb iz Ëasa Avstro-Ogrske, ki sta v desetih letih postali pravi dom SEM. Ob razpisu za javni arhitekturno-urbanistiËni nateËaj Mestne obËina Ljubljana in Ministrstva za kulturo RS je bilo treba razgrniti celostno vizijo sodobnega etnografskega muzeja, ki jo je Inja Smerdel ubesedila takole: SEM je osrednji etnoloπki muzej, plod zorenja etnoloπke in antropoloπke misli na Slovenskem; je nacionalna muzejska ustanova s kulturnimi, z znanstvenimi in izobraæevalnimi vsebinami; je stiËiπËe in sreËevaliπËe. SEM je hiπa, v kateri zbiramo, ohranjamo, dokumentiramo, raziskujemo in pred- stavljamo izroËeno dediπËino ‡ naπo in tujo: da bi jo ponosno ljubili, ob njej premiπljali, ustvarjali, morda le uæivali in se vedno znova uËili: da bi spoznavali sebe in druge, odkrivali kulturno raznoterost, soæitje z drugaËnostjo, strpnost do tujih narodov, tujih etnij, in se Ëudili modrostim æivljenja v sobivanju z naravo. SEM je zakladnica enega izmed temeljnih delov nacionalne kulturne dediπËine: tistega, ki prepoznavno priËa o mnogih obrazih slovenske kulturne istovetnosti. Je zakladnica dediπËine, ki sporoËa védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in pripoveduje zgodbe o vsakdanjem æivljenju zlasti kmeËkega prebivalstva; in je tezaver snovnih priË, ki razkrivajo posamezne kulturne sestavine nekaterih flljudstev sveta«, sporoËajo slovenski odnos do slednjih in pripovedujejo o flsreËevanjih z drugaËnostjo«. SEM je vez med preteklim in sedanjim, med tradicijo in sodobno kulturo, med naravo in civilizacijo, med svojo in tujimi kulturami. Slavnostni govornik, lanski prejemnik Murkove nagrade, doc. dr. Naško Križnar. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 Že tretjiË je veËer vodila Adela Ramovš. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 106 Ob zamiπljeni viziji v obliki ljudem prijaznega muzeja je bilo treba konkretizirati strukturo muzejskega kompleksa: z zani- mivi razstavami, æivahnimi kulturnimi dogodki, znanstvenimi prireditvami in s pedagoπko dejavnostjo, z vsem skupaj pa spodbujati k uËenju, odkrivanju, sodelovanju, ustvarjanju, sanjarjenju in premiπljanju obiskovalcev. Hkrati pa bi seveda moral v polni meri poskrbeti za varnost, primerne razmere za hranjenje in razstavljanje muzealij. Tako je na pobudo mag. Inje Smerdel nastala tridelnost celote: 1. v celoti javnosti namenjena razstavna palaËa (s prostori za stalne in obËasne razstave, muzejske delavnice, muzejsko trgovino in kavarno); 2. upravna hiπa, namenjena upravnim, informacijskim, raziskovalnim, avdiovizualnim, zaloæniπkim, konservator- sko-restavratorskim in drugim dejavnostim; 3. podzemni muzejski depo med obema zgradbama. Nagrajena arhitekturna reπitev Sama in Gorazda Grolegerja je upoπtevala programsko zasnovo in leta 1996 so se zaËele aktivne priprave na stalno razstavo SEM, mag. Smerdelova pa se je z izjemno predanostjo in voljo do uresniËitve projekta SEM podala na vijugavo pot dokonËanja prenove muzejskih hiπ in graditve podzemnega depoja. Leto 1997 je prineslo dokonËanje manj zahtevne prenove muzejske upravne hiπe in preselitev SEM iz stavbe Narodnega muzeja v novo na Metelkovi. V upravni hiπi so bile zaËasno urejene tri razstavne dvorane, v katerih je SEM v naslednjih petih letih uspeπno postavil na ogled πtevilne svoje in gostu- joËe razstave. Ureditveni pogoji za preostali del so bili sprejeti 1998, naËr- tovati se je zaËela prenova razstavne hiπe. V naslednjem letu se je po odloËitvi mag. Inje Smerdel SEM pridruæil pro- jektu Evropske komisije in 5. okvirnega programa (Museums Energy Efficiency and Sustainability in Retrofitted and New Museum Buildings) za doseganje energetske uËinkovitosti muzejskih zgradb osmih evropskih muzejev. Tako je bila pri prenovi razstavne hiπe uporabljena vrsta novih tehnoloπkih reπitev, ki naj bi zagotavljale optimalne razmere za razstave in hrambo muzealij, skladno z mednarodnimi standardi. Razstavna hiπa je v letu 2004 obratovala poskusno, z bogatim razstavnim in drugim muzejskim programom je bila javnosti odprta 2. decembra 2004, ko je bil v prvem nadstropju, po zamisli I. Smerdel, na ogled niz 14 razstav evropskih etnograf- skih muzejev. Njihovi etnologi muzealci so v SEM pripeljali pisanost evropskih kultur in izbrane simbolne nosilce svoje nacionalne identitete. Vzporedno s stavbno prenovo, ki jo je narekovala vsebinska vizija, je zorel podroben scenarij vsebin in postavitve bodoËe stalne razstave. Kot prekaljena in inovativna muzealka (za muzealske doseæke æe nagrajena z Valvasorjevim, za etnoloπke pa z Murkovim priznanjem) je mag. Inja Smerdel sodelovala pri nastajanju stalne razstave predvsem z muzeografskega vidika. Z zdaj æe dolgoletnimi muzejskimi izkuπnjami je mag. Inja Smerdel ena od vodilnih osebnosti slovenskega etnoloπkega muzejstva, s svojo vizijo in njenim uresniËevanjem, temeljeËi- ma na erosu do etnologije kot vede o naËinih æivljenja in do muzeja koz multimedijskega interpretativnega prostora etnoloπkih vsebin. S svojim znanjem in angaæmajem ni le odloËilno vplivala na podobo SEM, ampak je mogoËe reËi, da je zaznamovala slovensko etnoloπko muzejstvo 90. let 20. in zaËetka 21. stoletja. Zaradi naπtetega torej gospe mag. Inji Smerdel danes Sloven- sko etnoloπko druπtvo podeljuje Murkovo nagrado za æivljen- jsko delo ‡ za izjemna prizadevanja za veËletno vsebinsko in izvedbeno prizadevanje za dom ene od treh osrednjih slov- enskih etnoloπkih / antropoloπkih ustanov, tj. sodobne nacio- nalne etnoloπke muzejske ustanove evropskih razseænosti. flHrušiški fantje« so s pesmijo obogatili veËer. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 Predsednica Murkove komisije, doc. dr. Ingrid Gradišnik Slavec, je podelila Murkovo listino Vesni Guštin Grilanc. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 107 Mitoloπko izroËilo Slovencev. Svetinje preteklosti Murkovo priznanje za leto 2004 prejme za monografijo gospod prof. dr. Zmago ©mitek, redni profesor za etnolog- ijo Azije in antropologijo religije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Prof. Zmaga ©mitka etnologom najbræ ni treba posebej pred- stavljati ‡ v svojem tridesetletnem znanstvenem in strokovnem delovanju je napisal veË monografij in πtevilne Ëlanke, objav- ljene v slovenskih in tujih publikacijah. Njegova bibliografija obsega Ëez 200 enot. Ukvarjal se je s temami, ki zadevajo antropologijo religije, etnologijo Azije, teoretske temelje etnologije in kulturne antropologije, zlasti v zadnjem obdobju pa svojo raziskovalno pozornost namenja slovenski in primer- jalni mitologiji. Æe leta 1998 je izdal zaokroæeno monografijo o slovenski mitologiji z naslovom Kristalna gora. Mitoloπko izroËilo Slovencev. Knjiga je obsegala sedem poglavij (Stvarjenje sveta, Zemlja in onstranstvo, Gorski demon: Vedomec, Gos- podar gore: Kresnik, Deveta deæela izobilja, Atila, biË boæji in UniËenje in preroditev sveta) in je pomenila na neki naËin prvo zaokroæeno teoretiËno delo o slovenski mitologiji v knjiæni izdaji. Toda ©mitkovo delo na podroËju mitologije s tem πe ni bilo konËano. Izid prve knjige oziroma odzivi nanjo so mu porodili mnoga nova vpraπanja in spodbudili njegovo nadaljnje delo na podroËju raziskovanja indoevrop- ske mitologije. Rezultat teh je knjiga z naslovom Mitoloπko izroËilo Slovencev, Svetinje preteklosti, ki je leta 2004 izπla pri ©tudentski zaloæbi v Ljubljani. Poleg sedmih dopolnjenih in deloma spremenjenih poglavij iz prejπnje knjige vsebuje πe pet novih, tako da je v njej zdaj dvanajst poglavij in obilica novega slikovnega gradiva. Tudi v tej knjigi je ©mitkova pozornost v najveËji meri usmer- jena v komparacijo slovenskega mitoloπkega oz. folklornega izroËila z indoevropsko mitologijo. Pri tem struktura knjige sledi klasiËni strukturi raziskav mitologije oz. tipologiji mitov: zaËne se s kozmogonijo (in deloma tudi njenim protipolom ‡ eshatologijo), nadaljuje se s poglavji, ki na razliËne naËine obravnavajo mitoloπko topografijo oz. koncepte prostora in Ëasa ter izroËila o posameznih bajnih bitjih oz. mitiËnih motivih. Knjiga sledi zgradbi, ki si jo je avtor postavil kot nekako ogrodje, v katero je smiselno vpletel sledove mitiËnih predstav in junakov slovenske duhovne kulture in jih primer- jal s predstavami in bitji drugih indoevropskih ljudstev ter z izsledki primerjalne indoevropske mitologije. Vrednost knjige, ki je bila v javnih sredstvih obveπËanja letos deleæna precejπnje pozornosti, je gotovo v tem, da se je dr. ©mitku posreËilo slovensko izroËilo trdno postaviti in vpeti v kontekst indoevropske mitologije in verovanjskega izroËila. Pri tem si je pomagal z deduktivno primerjalno analizo, izsled- ki jezikoslovcev, arheologov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov in, navsezadnje, s svojim sicerπnjim πirokim in bogatim poznavanjem starejπih in novejπih raziskav na podroËju indoevropske mitologije. Deloma je avtor v tej knjigi popravil tudi flpomanjkljivost« prejπnje in v veliko veËji meri upoπteval slovansko mitologijo oz. njene sledove v folklornem izroËilu. Pozornost, ki je je bila deleæna knjiga v javnosti, je na V imenu prof. dr. Zmaga Šmitka je Murkovo priznanje prevze- la njegova žena LuËka Križaj - Šmitek. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 Mag. Inja Smerdel prejema Murkovo nagrado za leto 2004. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 Govor Murkove nagrajenke. Foto: Alenka »as, 19. 10. 2005 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 108 vsak naËin upraviËena, knjiga pa je vsekakor vredna tudi pozornosti znanstvene in strokovne javnosti, saj predstavlja vrhunec ©mitkovega dosedanjega ukvarjanja s slovenskimi mitoloπkimi predstavami. Zato Slovensko etnoloπko druπtvo dr. Zmagu ©mitku za knjigo Mitoloπko izroËilo Slovencev. Svetinje preteklosti podeljuje Murkovo priznanje za znanstvene doseæke na podroËju etnoloπke vede na Slovenskem v letu 2004. Murkovo listino za leto 2004 prejme gospa Vesna Guπtin - Grilanc za veËletno pri- zadevanje za bogatenje, ohranjanje in populariziranje etnoloπkega znanja na Træaπkem Ker nobena od slovenskih ustanov v Trstu in drugih krajih, kjer v Italiji æivi slovenska narodna skupnost, ne zaposluje poklicnega etnologa, je za etnoloπko delo na slovensko-itali- janskem obmoËju znaËilna bogata ljubiteljska dejavnost skupin in posameznikov, ki pa si prizadevajo, da bi bilo njihovo delo Ëim bolj strokovno. Med njimi je tudi Vesna Guπtin - Grilanc, po poklicu glasbena pedagoginja (na Konservatoriju je leta 1981 konËala πtudij klavirja), zaposlena na Glasbeni πoli Marija Kogoja v Trstu. Æivi v Repnu, kjer je predsednica Slovenskega kulturnega druπtva flKraπki dom«, Ëlanica amaterske gledaliπke skupine in zborovodkinja Moπke vokalne skupine. Od vsega zaËetka je med pobudniki in glavnimi organizatorji turistiËno-folkloristiËne prireditve Kraπka ohcet, ki vsaki dve leti zadnji konec tedna v avgustu v Repen privabi nekaj deset tisoË ljudi. Prireditev je pomembna tudi v turistiËnogospodar- skem pogledu. Njeno osrednje prizoriπËe je daleË naokrog poznana obnovljena stara Kraπka hiπa, v kateri je urejena muzejska predstavitev bivalne in materialne kulture. V hiπi deluje tudi galerija z bogato razstavno dejavnostjo. Takoj po odprtju leta 1968 so v njej pripravili prvo Kraπko ohcet; tako je bila letoπnja æe dvaindvajseta. Vesna Guπtin - Grilanc se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrambenih navad. Leta 1997 je pri Zaloæniπtvu træaπkega tiska v Trstu izπla monografija Je veË dnevou ku klobas. Nek- danje prehrambene navade in recepti træaπkega podeæelja, ki je nastala z dveletnim zbiranjem priËevanj starejπih ljudi po vaseh træaπkega Krasa na obeh straneh meje. V uvodu je pojas- nila, da s svojim delom ni æelela samo raziskati in ovrednotiti kulinarike teh krajev, temveË vsaj ob nekaterih praznovanjih obuditi tudi njeno rabo, hkrati pa je na ta naËin prispevala k ohranitvi med mlajπimi æe precej pozabljenih izrazov za jedi in πege ter navade ob njih. Zaradi izrednega zanimanja je bila knjiga ponatisnjena πe trikrat (1998, 1999 in 2004). Leta 1998 je izπla tudi v italijanskem prevodu. Osem let po prvi izdaji knjige avtorico πe vedno vabijo na predstavitve po Italiji, Sloveniji in Avstriji. V tem Ëasu pa je o kraπki kuhinji tako za poklicne kuharje kot za druge ljubitelje kraπke kuhinje na obmoËju Alpe - Jadran in na Slovenskem deæelnem zavodu za poklicno izobraæevanje pripravila πtevilne kuharske teËaje. Kot strokovnjakinja za kulinariko Krasa je sodelovala tudi pri strokovnem snovanju pobude Okusi Krasa / Sapori del Carso, ki jo pripravlja Slovensko deæelno gospo- darsko zdruæenje iz Trsta. S strokovnimi besedili je obogatila πtevilne broπure o predstavitvi Krasa in njegove kulinariËne dediπËine, leta 2000 tudi letni italijanski almanah (Agenda delle feste e della cucina del Carso). V svoji drugi monografiji Ogenj na kamnu. Æivljenje ob ognjiπËu na Krasu in træaπkem podeæelju, ki jo je leta 2002 dvakrat ‡ saj je bila prva izdaja prodana v treh mesecih ‡ prav tako izdalo Zaloæniπtvo træaπkega tiska v Trstu (v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih druπtev), je predstavila kraπko bivalno kulturo in stavbarstvo v Bregu, træaπkem predmestju in kraπki planoti s te in one strani meje. Posebno pozornost je namenila ognjiπËu, ki je bilo v teh krajih stoletja dolgo stiËiπËe ljudi in πtevilnih æivljenjskih dejavnosti. Ista zaloænika sta knjigo leta 2002 izdala tudi v italijanskem prevodu (Le pietre del fuoco. La vita attorno al focolare sul Carso e nel circond- ario triestino). O etnoloπki dediπËini Krasa je pripravila πtevilne radijske in televizijske oddaje, prav tako pa je o njej predavala v severni Italiji, Sloveniji in Avstriji. S kraπko etnoloπko dediπËino seznanja tudi πolsko mladino (predvsem o prehrambeni kultu- ri, πegah in navadah domaËega okolja, igrah, oblaËilni kulturi, zbiranju etnoloπke dediπËine, predvsem ledinskih in hiπnih imen). Je pobudnica obujanja vaπkega praznika binkoπti v Repnu. Z naπtetih raziskovalnih podroËij je pripravila nasled- nje zgibanke oz. broπure: Kultura oblaËenja nekoË v naπih krajih (2003), Tako so se igrali naπi nonoti / Cosi giocavano i nostri nonni (2001), o mikrotoponomastiki leta 2004 zgibanko Repen, leta 2005 pa Col ‡ Poklon ‡ FernetiËi. Njeno pomembno raziskovalno podroËje so tudi zdravilna zeliπËa. Za træaπko zaloæbo Transalpina o tem pripravlja slov- ensko in italijansko izdajo monografije z delovnim naslovom Rastlinski svet med ljudskim verovanjem in kulinariko. Da sko- raj ni etnoloπkega podroËja, ki je ne bi zanimalo, pa potrjuje tudi uredniπko delo pri pripravi monografije o repentabrski obËini. Leta 1994 je Vesna Guπtin - Grilanc za raziskavo o mlekaricah z naslovom Tema je bila, ko je petelin zjutraj budil prejela BubniËevo nagrado. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 24. 11. 2005