Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Dunaju je bilo dne 4. in 5. junija veliko trušča, kajti imeli so rcvetlični corso", to je kacih 12 do 15 sto voz polnih cvetlic je drdralo po mestu, z njih pa ao mlade ženake metale cvetlice na gledalce. Trezni kmet sodi lehko to za otročje veselje, vendar pa ni tako. Kdor biva v mestu, tolikem, ka- kor je Dunaj, ne vidi ravno veliko one lepote, ki jo kaže spomladi narava, kmet pa jo gleda vsak dan. Njemu je to vsakdanje, mestnim prebivalcem pa ni. Privoščimo jim torej to veselje, saj je na aebi čisto nedolžno, po vrhu pa še kaže, da še z Dunaja ni prešlo vse veaelje, odkar je grof TaafFe na krmilu vlade. Prav to pa upije liberalna gospoda, ki ji dene težko, da nima veo ona vlade v svojih rokah. — Miniater za trgovino, marquis Bacquehem je dobil red železne krone I. vrste. To je veliko odlikovanje ter pomeni veliko — to, da še ima avitli cesar vse zaupanje do sedanje vlade in liberalna gospoda ne vidi tega rada. — V Pragi je v ponedeljek dne 6. junija, umrl grof Henrik Clam-Martinic prav na naglem, ko se je ravno ae le vrnil iz Italije. Grof je bil jeklen mož in vaeskozi zveat državi in sv. cerkvi. Izguba je še izlaati za Čeako velika. — Obč. zastop mesta Linz je izrekel neko zaupnico opatu Karlu v Melku — duhovniku, ki vleče čez drn in strn z liberalci. ftlož bode pa težko te zaupnice veael, kajti že v onem mestnem zastopu ae je od večih atrani povdarjalo, da je taka zaupnica — neapamet. Ako mu pa ODa pri vaem tem ne zažene rdečice v lice, naj mu tekne! — V Gradcu so v prvih. dneh t. m. pričakovali novosti, dva parobroda, ki dobita nalogo, ljndi po Muri prepeljevati od brega do brega in morebiti še dalje, toda doslej ju še ni v Gradec. Brž ko ne se jima je kaj pripetilo na poti ali bolje rečemo, na vodi iz Donave v Dravo in iz Drave v Muro, še predno sta do Gradca priplula. Vsekako ni to dobro znamenje za nju v Gradcu. — Na mesto raj. župana v Celovcu, Jezernika, voli že obč. zaatop te dni župana. Vea zastop je v rokah Kberalcev in bode torej tudi novi župan liberalec, brž ko ne bode dr. Erwein. — Vrli nMir", ki vzbuja koroške Slovence iz narodnega apanja, dobi novo moč v g. Antonu Bezenšeku. ki prevzame uredništvo nMira". Nov urednik, doma iz naših Konjic, je izkušen mož ip ga torej veselo pozdravljamo v njegovem novem delovanju. — Dne 1. junija je pobila toča več alov. krajev na Koroškem. škode je na 10.000 gld. — Kakor je znano, pridejo letos meseca avgusta Čehi v Ljubljano. Tu je že tudi odbor, ki jim pripravlja lep vzprejem in je torej vse upanje. da bode našim čeakim bratom v aredisču slov. ljudstva prijetno. — Družba sv, Cirila in Metoda ima letos svoj občni zbor v Trstu. — Gorica dobi sedaj novo slov. društvo t. j. svoje nSokole". Da si bi Sokolcev bil lekko isti namen, kakor je po besedi nemških ^turnarjev" — telesne vaje. vendar pa je med njimi velika razlika, kajti slov. ,,Sokolomu ni prvo kričanje, in še le potlej telovadstvo. — Italijanska irredenta, ali lahončiči so še po Primorju zmerom živi in to se kaže pri mladih ljudeh tudi v tem, da ae radi odtegnejo vojaštvu. Kar naenkrat jih zmanjka na avstrijakih tleb. ter bež6 čez meje na Italijansko v času vojaških odrajtil. Tacih je sedaj ;)65 na italijanskih tleh, se ve, da so le-ti potlej sovražniki avstrijskega cesarstva in več ali manj tudi njih rodbine. — Mesto je bilo o biukoštih v Trstu precej prazno, kajti ljudstvo je vrelo, kar je le moglo iz mesta v okolico. Tudi v Postojinsko jamo se jih je veliko v ponedeljek bilo peljalo; tujcev pa one dni v Trstu ni bilo veliko — V Buzetu. hrv. mestu v Istri, imajo sedaj mestni zastop iu torej župana iz svoje krvi. Lahonstvo pa vsled tega vidoma pojema. — Po Ogerskih deželah ao zadnje dni reke stopile na večih krajih iz bregov in aila veliko škode so naredile. "Pri Szegedinu je bilo veo 100.000 oralov preplavljenih. Krivo je teh nenavadnih povodenj krivo uravnanje rek. Njim so naredili — vsaj večjim — ravna rečišča in zato prestopi voda brž, ko je poatane kje preveč, čez bregove. Narava je pač le najboljši inženir. Vunanje države. Dobri stvari je treba časa. Bolgarskim homatijam ga je že veliko, toda h koncu še ne pridejo kmalu. Sedaj ae pravi, da se skliče sobranje vendar le še ta mesec. Čemu? Mar za to, da voli kneza? Za to še ni nikjer znamenja. PoroSila sicer iz zadnjih dni ved<5, da se pogaja Rusija s Turčijo o bolgarskih zadevah, toda nam manjka vere tudi v ta poročila. — V Srbiji se v prihodnjih dneh dopolnijo volitve za skupščino; vlada dobi gotovo večino za-se. — Črnogorski kncz Nikica se je iz Dunaja podal v Strassburg; kamo pa pojde od ondot, ni še znano. — Nemški cesar je bil te dni v Kielu ob severnem morju. Ondi je nekoliko vzbolel, vendar ne nevarno. Tudi Bianaark boleha ter se je podal v svoje letiače. To dela sedaj že več let. vselej, kedar kaj namerava, kar bi še rad prikril. — Na Poznanjskem dela se z vso siio na ponemčevanje poljskih prebivalcev. Miniater Gossler sedaj potuje ondi — pač za to, da se prepriča, kako in kaj s ponemčevanjem. — Po Belgiji še ni mirii. Delalci ga še ne dajo poaebno okoli Monsa ter jib morajo vojaki razgnati, v časih ne brez krvi. — Anglija dobi sedaj otok Cyper, ki ga ima še od 1878 sem v rokah, po polnem v svojo oblaat, Turčija ji ga odstopi sedaj rada ali nerada. — Francozi imajo svoj križ z generalom Boulangerorn. Za ministra ni. ker je Nemčiji na poti, za vojnega poveljnika ni, ker se ga boji ministerstvo samo. češ, da utegne še kedaj seči po ceaarski kroni. Na srečo so jo pa že stolkli ter prodali. — Dne 3. junija so razgrajali vroči Italijani v Rimu na čaat Garibaldiju ali bolje v spomin ujegbvih činov. Tudi iz Trata so v enaki misli poslali telegram. — Iz Afrike ne misli italijaaaka vlada poklicati vojske. Te dežele, pravi, je treba Italiji. — Grški vladi se je posrečilo dobiti posojilo ter je h krati naročila tri vojne ladije. Te bodo 30 milijonov drabem stale, toda kaj to dč, saj jih imamo!