POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. Radio izpopolnjen I % TELEFUNKEN 40 Pošljite mi brezplačno brošuro za TELEFUNKEN 40 c Sprejem Evrope z volilcem postaj. Ni potrebno več iskanja — samo vstaviti brez visoke antene. Velezanimiva brošura brezplačno. Ime: s,. TELEFUNKEN Najstarejša izkustva — najmodernejša konstrukcija Naslov: — Srednjeevropejski prenosi Že prošli teden je bil, lahko bi rekli, v znamenju prenosov; saj je bila skoraj polovica večerov izpolnjena s tujimi programi. Naša postaja si močno prizadeva za dosego ugodnih zvez z raznimi postajami, da bi mogla svojim abonentom čimbolj postreči. S tem, da prenašamo program tujih postaj, dobi naš spored mnogo živahnejšo, pestrejšo sliko. Poslušalci sami pa dobe priliko tudi na šibkejših aparatih ter detektorjih slišati druge postaje. Ker za take prenose po večini originalna postaja običajno ne zahteva nobene odškodnine ter pride kot izdatek v poštev le telefonski vod, ki ga je treba najeti za ta čas, je pri vsem tem ne le v kvaliteti, temveč tudi v fizičnem oziru zaznamovati često lep plus; seveda je s tem obvezana naša postaja pripraviti in oddajati od časa do časa tudi program drugim postajam. To pa da prenosom še nov pomen, ki je od vseh ostalih prednosti mogoče še najbolj važen in dalekosežen. Res je, da lahko vsak amater vsake druge evropske države na dobrem aparatu vedno ujame našo postajo. Upoštevati pa je treba, da velika večina teh abo-nentov posluša največ domačo postajo, če pa že išče kaj drugega, išče velikih, močnih in boljših postaj. Ljubljana in ves naš narod, skoraj bi dejal, vsa Jugoslavija pa v očeh tujca gotovo ni tako poznana in tako uva-ževana, kakor bi to zaslužila. Ker tudi naše postaje v jakosti niso na najboljšem mestu, je skoraj gotovo odvisno od slučaja, če poslušajo tujci naš program. S prenosi postane vsa stvar čisto drugačna. Če bi prenašala Budimpešta ali Praga naš program, bi bilo gotovo mnogo, mnogo amaterjev, ki bi prvič zaznali za našo besedo, za našo pesem, za naše kulturno življenje. In če jim bo pesem ugajala, če jim bo naš koncert prijal, če jim bo naša beseda prijazna in toplo zveneča, si bomo pridobili novih poslušalcev, ki bodo potem večkrat sledili našemu delu, z novimi poslušalci bomo pridobili novih prijateljev, in česa nam je v sedanjih časih potreba bolj, nam in vsej naši domovini, kot prijateljstva in ljubezni naših sosedov. Da pa vse to dosežemo, moramo paziti pri izbiri programov, kadar jih serviramo tujim postajam, pa najsi bodo Zagreb, ali Praga ali karkoli. Pri tem ne gre za korist ene osebe, za korist ene družbe, za korist bele Ljubljane, tu gre za reprezentanco naše kulture in našega intelektualnega življenja. Za uspešno dosego tega namena pa se ne smemo strašiti nobenih žrtev, materijalnih pa že celo ne. To bi bilo nekaj misli in pojasnil h koraku, ki ga je podvzela v letošnji sezoni naša postaja z uvedbo mednarodnih prenosov. Upajmo, da bodo ta prizadevanja rodila upravi, vsem poslušalcem, pa tudi naši propagandi zaželjeni rezultat. Se prosi rri O nekatere naše naročnike, da se spomnijo svoje dolžnosti in poravnajo zapadlo naročnino, sicer jim bomo ustavili list. Programski del se je izpopolnil tudi z budimpeštanskim in italijanskimi sporedi, tako da more list tudi v tem oziru ustreči svojim naročnikom. Uverjeni smo, da prejemniki revije, ki niso še poravnali naročnine, tega niso storili namenoma ali iz nemarnosti, temveč so na to v obilici dela pozabili. Zato jih prosimo, da to store takoj, da moremo kriti stroške za tisk in prihraniti izdatke za opomine. Uprava. Karakteristika elektronke Elektronke z velikim notranjim uporom uporabljamo predvsem pri tako zvanih ojačevalcih z upori, pri katerih je zunanji upor zelo velik in mora biti radi tega tudi notranji upor elektronke velik. Te elektronke imajo vedno prav izredno majhen preseg. Preseg elektronke navajamo v %, kar pomeni, za koliko voltov smo spremenili napetost na mreži, da dobimo isti anodni tok, ko zvišamo anodno napetost za 100 voltov. Na sliki 3 vidimo, da znaša na krivulji dobljeni s 50 V anodne napetosti anodni tok pri 0 voltih mrežne napetosti 3 mA. Za koliko voltov moramo spremeniti mrežno napetost, da dobimo isti anodni tok, to je 3 mA pri anodni napetosti 150 V? Na skrajni levi krivulji, povzeti s 150 volti anodne napetosti je razvidno, da teče anodni tok 3 mA pri mrežni napetosti 11 voltov. Ker smo torej zvišali anodno napetost od 50 do 150 V, to je za 100 V, smo morali za 11 V spremeniti mrežno napetost, da smo dobili isti anodni tok. Pravimo: preseg te elektronke znaša 11%. Preseg elektronke, katere karakteristika je podana na sliki 1 znaša 10%, kar je iz obeh skrajnih krivulj lahko določiti. Pri elektronkah za oja-čevanje z upori znaša preseg navadno pod 3%. Pri taki elektronki je mreža narejena iz zelo nagosto zvite spirale, skozi katero le težko uhajajo elektroni iz katode na anodo, in pravimo, da ima ta elektronka velik notranji upor, to je da moramo anodno napetost zelo zvišati, če hočemo doseči višji anodni tok. Notranji upor tudi lahko določimo in izračunamo iz elektronkine karakteristike. Vzemimo zopet sliko 3 in določimo n. pr. notranji upor elektronke! Vidimo, da se ojači anodni tok za 12 mA, če zvišamo anodno napetost od 50 na 150 V in znaša mrežna napetost — 5 V, Računski zaključek za določitev notranjega upora te elektronke je tak: 100 : 0012 = 8333 ohmov. To je: sprememba anodne napetosti v voltih deljena s spremembo anodnega toka v amperih da notranji upor elektronke v ohmih. Notranji upor pa je pri vsaki mrežni, pa tudi anodni napetosti različen, in je navada, da navajajo najnižjega. Še nam je govoriti o faktorju, ki se vedno navaja na karakteristikah elektronk, ki pa ga je mogoče tudi izračunati iz dane karakteristike, ta je ojačevalni faktor elektronke. Čim večji je preseg elektronke, to se pravi, čim redkejša je spirala mreže in čim bolj je ta oddaljena od katode, pa tudi čim bliže je anoda mreži, čim večji je torej preseg elektronke, tem manjši je njen ojačevalni faktor. Kot je pokazano zgoraj, znaša preseg elektronke, koje karakteristika je na sliki 3, nekako 11 %, kar je enako 11 : 100 ali (Ml. Ker pa je ojačevalni faktor ravno obratna vrednost presega, znaša ta 100 : 11, kar je 9. Ojačevalni faktor elektronke je torej 9. Poleg drugih odloča tudi ojačevalni faktor, za katero rabo je določena elektronka. Ako bi si amater nabavil vse inštrumente, ki so potrebni za napravo, kot jo kaže slika 2, potem bi mu bilo kaj lahko določiti karakteristiko vsaki elektronki in bi na ta način mogel s potrebnim znanjem spopolniti svoj sprejemni aparat do popolnosti. Ker pa vsa naprava stane precejšnjo vsoto radi dragih precizijskih merilnih inštrumentov, si jo more nabaviti le malokdo, kvečjemu amaterski klubi, pa se moramo zato zanesti na karakteristike, ki jih fabrikant priloži vsaki elektronki in ki so več ali manj pravilne in točne. Iz podatkov, ki so navedeni v gornjem desnem vrhu karakteristike, zvemo vse potrebno o elektronki, to je o vsem, kar ji moramo dati in kar nam ona mora dati. — vf znači električno napetost, ki jo zahteva katoda elektronke od akumulatorja v svrho ža-renja. — if pove, koliko toka porablja katoda. Iz tega nam je lahko izračunati, kako velik akumulator nam je za naš aparat nabaviti, ozir. koliko ur bomo lahko poslušali z našim napolnjenim akumulatorjem. — vf je pri obeh naših karakteristikah 4 volte, pri prvi celo od 3'4 do 4 V, kar znači, da moremo elektronko varovati, če med katodo in en pol akumulatorja vključimo nekaj ohmov upora, ali spremenljiv upor, imenovan reostat. -— va znači anodno napetost, ozir. obe skrajni meji anodne napetosti, ki jo zahteva elektronka. Iz prej navedenega je razvidno, da ne smemo skrajne meje navzdol nikdar uporabljati in iz več ozirov raje dati anodi visoko napetost, seveda nam pri tem ni pozabiti na predhodno negativno mrežno napetost. Le pri elektronki, ki nam služi za audion, moramo držati anodno napetost primeroma nizko, kar bomo kmalu pojasnili. — is znači mejo nasičenosti anod-nega toka v miliamperih. Da ni ta meja previsoka, nam je posebno paziti pri onih elektronkah, ki so močno obremenjene, to je pri sklepnih ali končnih visokofrekvenčnih oja-čevalkah. Pri prvi naši karakteristiki vidimo, da znaša ta meja 10 mA, pri drugi pa 50 mA, kar pove, da bomo elektronko z drugo karakteristiko brez skrbi mogli vporabljati za zelo jake energije, to je za zadnjo nizkofre-kventno ojačevalko pred zvočnikom, dočim nam more služiti elektronka s prvo karakteristiko le kot ojačevalka šibkih visokofrekvenčnih tokov in pa kot audion. — g znači ojačevalni faktor, kateri je na naših karakteristikah 10, oziroma 9. Iz te postavke moremo določiti preseg vsake elektronke, če 100 delimo s številom ojačevalnega faktorja. Tako znaša preseg elektronke s karakteristiko na sliki 3 100 : 9 = 11. Preseg znaša 11%. Zadnja postavka S znači strmino ali vzpetost v miliampervoltih, kar pove, za koliko mA naraste anodni tok v elektronki, če se zviša napetost na mreži za 1 volt. — Naj navedemo še znano Barkhausenovo pravilo, ki uči, da S. D. R, — 1, to je: strmina krat preseg krat notranji upor mora znesti 1, in sledi iz tega, da iz dveh znanih količin moremo izračunati na preprost način tretjo. Kot audionko rabimo vedno elektronko, ki ne zahteva visoke anodne napetosti in ne proizvaja posebno jakega anodnega toka. Tu ni glavna stvar pojačenje sprejetih tokov, temveč usmerjenje. Treba pa je pri audionki zapustiti njen ravni del krivulje pri karakteristiki in se poslužiti nesimetrije, ki se nahaja v gornjem kolenu krivulje. Da se izognemo predhodne mrežne napetosti pri audionu, uporabljamo krivuljo, ki se nahaja v neposredni bližini črte, ki znači ničlo mrežne napetosti, to krivuljo pa dobimo z majhno anodno napetostjo. Pri visokofrekvenčnem ojačevanju mora elektronka vedno delati na levi strani karakteristike, in naj si jo k temu prisilimo z visoko anodno napetostjo ali z predhodno negativno mrežno napetostjo. Pri audionu pa je prav, če se pomakne delovanje elektronke celo za spoznanje v desni del karakteristike. Ker pa je ta mrežna napetost pozitivna, zato damo audionu celo malo pozitivne predhodne napetosti na mrežo. Zato vidimo n pr. na shemah za neutrodynske aparate speljan sekundarni del transformatorja pred visokofrekvenčno ojačevalko v negativno predhodno mrežno napetost, ki navadno znaša 1'5 V., dočim je en sekundarni del transfor- matorja pred audionom speljan v pozitivni pol katodne baterije. Kot ojačevalko za nizke frekvence vzamemo elektronko z majhnim presegom, pa veliko strmino. Elektronke s prav majhnim presegom vporabljamo, kot že povedano, za ojačevalke z upori. Pri teh je določitev predhodne napetosti zelo kritična, ker je oni del krivulje, ki leži v levem delu karakteristike, to je levo od navpične črte z ničlo, prav majhen. Kakor je splošno znano, da je ojačevanje z upori prav posebno čisto, tako precej pogosto naletimo na take ojačevalce, ki so vse kaj drugega kot čisti. Vzrok leži ravno v nepravi predhodni negativni mrežni napetosti. V novejšem času so pričeli uporabljati kot audion elektronke z izredno majhnim presegom, kot se jih rabi za ojačevanje z upori. Tem se da tudi negativna predhodna mrežna napetost, navadno 1*5 V in se jih prisili, da delujejo v spodnjem kolenu krivulje. Te tako zvane anodne vsmerjevalke imajo pa čisto posebne lastnosti. Najzanimivejša je ta, da sprejeto energijo tudi znatno pojačijo, toda le, če so amplitude visokofrekvenčnega toka zelo jake. Tudi vsmerjenje jakih tokov se izvrši bolje in popolneje kot pri normalnem audionu. Kakor hitro pa je sprejeta energija šibka, jo tak anodni vsmerjevalec slabše vsmeri in nič ne pojači. Prednost sprejemnega aparata s takim vsmerjevalcem mesto audiona je ta, da odpade ves mrežni kompleks, to je mrežni bločni kondenzator in odvodni visoko-ohmski upor. Druga prednost je tudi ta, da je sprejem selektivnejši, ker vse šibke postaje gladko odpadejo in se one z večjo oddajno energijo slišijo neprimerno jačje. Te vrste vsmerjevalk se uporabljajo pred vsem v aparatih z dvema ali vsaj eno predhodno visokofrekvenčno ojačevalko. Tudi to posebnost imajo te vsmerjevalke, da normalne in pa kratke valovne dolžine vsmeri in pojači mnogo bolje kot pa dolge valove. Opisati nam je sedaj še one elektronke, ki jih navadno ne prištevamo k normalnim, pa se jih v novejših časih vedno pogosteje rabi. Te so: elektronka z dvema mrežama (Doppelgitterrohre), elektronka z zaščitno mrežo (Schirmgitterrohre), elektronka s tremi mrežami za končno nizkofrekvenčno ojačenje (Dreigitterrohre), večstroke elektronke (Mehr-fachrohren), Lowejeve večstroke elektronke, dalje elektronke, kojih katode razžareva direktno ali indirektno izmenični tok mestne razsvetljave (Wechselstromrohre) in pa elektronke, ki se jih rabi za vsmerjanje izmeničnega toka mestne razsvetljave, ki naj bi vsmerjen služil za polnitev akumulatorjev in drugo (Gleichrichterrohre). Poskus koncerta društva narodov. V nedeljo, 1. septembra ob 10.30 je več evropskih oddajnih postaj prenašalo koncert, ki zasluži zlasti z ozirom na tehniško plat prenosa posebno pozornost. Pri tem koncertu so poskusili prvič z dirigiranjem na daljavo, torej s problemom, s katerim se bavi dr. Erich Fischer že nad dve leti. Dr. Fischer skuša rešiti problem, kako bi mogli uprizarjati tudi najtežje opere v manjših mestih na ta način, da bi odpadli velikanski stroški za potovanje vsega orkestralnega moštva. V poljubnem majhnem mestu bi torej uprizorili opero dočim bi orkester igral na primer v prestolici in bi ga dirigirali na daljavo s kraja, kjer uprizarjajo opero. Pri koncertu Društva narodov v nedeljo, dne 1. septembra so igrali med drugimi tudi Bach-Gounod-ovo »Meditacijo«. Izvajalci so pa bili v najrazličnejših prestolicah. Tako je igral klavir v Berlinu, solo vijolino v Parizu, prva oboa v Milanu, druga oboa v Londonu, na Dunaju violon celo, fagot pa v Ziirichu. Zanimivo je, kako se je to dirigiranje v daljavo tehniško izvedlo: V Ziirichu so na poštni direkciji v prostoru, kjer se stekajo vsi internacionalni telefonski kabli, postavili klavir, čigar glasovno jakost so s posebno pripravo zelo oslabili. Prav blizu klavirja so postavili mikrofon, ki je sprejemal klavirsko igro prav jasno. Potem so mikrofonski tok močno ojačili in ga zvezali z Neverjetna raztresenost. Zahteval sem vendar Celje, a vi ste me zvezali z Ljubljano: mesti Berlin. London, Milan, Pariš, Dunaj in Ziirich, Ti vodi so bili na imenovanih mestih priključeni na slušalke, katere so imeli na glavi izvajajoči glasbeniki. Pred vsakim glasbenikom pa je prav tako stal zopet mikrofon, ki je bil vsak zase zopet zvezan z dirigentovo sobo na poštni direkciji v Ziirichu, V Ziirichu so združili te vode in jih priključili na zvočnik, ki je stal tik ob že imenovanem klavirju. Od tod so napeljali vod naprej k oddajnim postajam v Ziirichu, Berlinu itd., ki so oddajale ta koncert, kakor tudi v pet zii-riških hotelov, kjer so delegati Društva narodov poslušali ta koncert. Dr. Erich Fischer je igržl samo izvleček iz partitur komadov, ki so jih igrali, na klavir na poštni direkciji. Njegovo igro so slišali vsi izvajalci v drugih mestih in so tako mogli točno prav tako igrati, kot je vodil dr. Fischer. In v istem trenutku je seveda zadonel iz zvočnika na klavirju orkester, ki so ga sestavljali igrači v raznih mestih. Mikrofon ob klavirju je pa zopet prenašal ta celotni koncert nazaj k vsakemu izvajalcu tako da je ta mogel presoditi, če se njegova igra sklada z vsem orkestrom. Na ta način se je pač posrečilo, da je koncert izpadel v splošno zadovoljnost brez muzikalnih napak. Verjetno je, da bodo podobni prenosi kmalu zavzeli večji obseg, kar pomenja zopet močan napredek radiofonije. Radio trgovina v letošnjem poletju v Ameriki. Zveza amerikanskih radio trgovcev je na zborovanju, ki ga je priredila pri Niagara Falls letos 15. avgusta, ugotovila po izjavah svojega predsednika H. B. Richmonda sledeče: Mnogi radio trgovci sporočajo, da je radio trgovina v letošnjem poletju mogla zabeležiti, kljub izredno močni reklami v lanskem letu, ki je cvetela zlasti za časa volitev, mnogo več zaključkov kot lansko leto. Mnogo bolj urejene oddajne prilike in enotni programi so v zvezi z velikim napredkom v čistoči reprodukcije najbrže mnogo doprinesli, tako da se morejo imenovati kupčije tekom letošnjega poletja velik uspeh. Vrh tega je radio industrija postavila letos na trg radio novitete mnogo preje kot leta 1928. Novosti iz poletne radio razstave v Chikagu so danes že vse na trgu, torej najmanj dva meseca preje kot lansko leto. Trgovski krogi pričakujejo, da bo letošnja radio sezija prinesla vsem radio trgovcem velik uspeh. Radio za osamljene. V južni Afriki so prišli na res koristno misel, kako bi pomagali čuvajem morskih svetilnikov preganjati dolgčas in samoto na svetilniku s tem, da bi jim brezplačno dobavili prvovrstne sprejemne radio aparate, V to svrho so ustanovili fond, iz katerega bodo krili stroške, ki bodo nastali radi tega. Fond se bo vzdrževal zgolj iz prostovoljnih volil in milodarov. Kako skrbijo Amerikanci za dobre sprejeme svojih oddajnih postaj. General Electric Co. v Schenectady je sklenila, da bo poskrbela za dober sprejem svoje oddajne postaje WGY po vseh Združenih državah Sev. Amerike. V ta namen je tehnično vodstvo te postaje naročilo skupini inženerjev, da s posebnimi meritvami preiščejo vsa ozemlja Združenih držav in tako določijo jakost sprejema te postaje na najrazličnejših krajih. Če se bo izkazalo, da na nekaterih krajih Zdr. drž. jakost sprejema ne odgovarja potrebam, bo vodstvo skušalo temu nedostatku odpomoči s tem, da bo preuredilo oddajno postajo. Temu zgledu bodo sledile še mnoge druge ameri-kanske oddajne postaje. Koliko let bo treba še pri nas v Evropi, da bomo mislili na kaj podobnega. žabne čebele drži tudi mravlje skupaj posebni vonj. Čebelne države so majhni narodi po svojem uplivu na ostalo naravo. Mravljinci pa so velesile in to po svoji mnogoličnosti, in po delitvi dela. Mnogoličnost se ne omejuje samo na spolno dvoličnost med samci in samicami, ampak je ta mnogoličnost uveljavljena tudi v enem in istem. Zato imamo pri mravljah poleg krilatih samcev in samic tudi eno ali več vrst delov razne velikosti in marsikje se posebno vojačice. To kastovstvo in zlasti izguba kril pri delavkah je temelj, na katerem je zgrajena pomembnost mravelj v njih naravi kot velesila. — V petek zaključi gospodična Cilka Krekova ciklus o vkuhavanju sadja, ki je bil prav v tem času zelo na mestu. Naslednje gospodinjske ure bodo veljale našim gospodinjam kot vzgojiteljicam. — V soboto ob 19.30 nastopi v našem radiu ravnatelj borze dela g. Žužek, ki bo orisal zgodovino in razvoj te prekoristne naprave za delavski stan. Na to predavanje zlasti opozarjamo naše delavstvo. K muzikalnemu programu. Potom prenosov raznih evropskih postaj, postaja program naše oddajne postaje vedno bolj pester. Vmesno izvajanje domače slovenske ozir. jugoslovanske glasbe celotni okvir kar najbolj izpopolnjuje. Bodoči teden prinese trikrat izvrstno glasbo: v torek pevski večer kvarteta Glasbene Matice —• po daljšem presledku, v petek srbske narodne pesmi v izvedbi baritonista g. Pavla Grbe in v soboto koncert godbe Dravske divizije na pihala. — V sredo je španski večer — mišljen kot srednjeevropski prenos. — Četrtek in nedelja nudita prenose praške ozir. zagrebške postaje. — Celotni teden nudi kar najpestrejšo sliko. Josip Gostič, novi slovenski tenorist, pridno sodeluje tudi pri naših programih. Kaj nam bo povedala antena? V prihodnjem tednu pričnemo zopet z novimi ciklusi predavanj, ki še spadajo pod okvir ljudske univerze. Tako nadaljuje v torek profesor Gra-fenauer literarno zgodovino slovenskega slovstva. V sredo 19.30 pa prične dr. Fr. Loretto s poljudno-pravnimi predavanji v radiu. Prvo predavanje nosi naslov: Izročitveno pravo. Seznanil nas bo predavatelj z načeli, po katerih države izročajo zločince. Dalje kako postopajo pri izročitvi z lastnimi državljani in inozemci, in kako je to utemeljeno v novem kazenskem zakonu za kraljevino SHS. Takoj za tem predavanjem pa bo tako zvani simultani srednjeevropski prenos z naslovom: Španski večer. Mednarodna radio-unija priredi vsako leto po več narodnih večerov. Zadnjo pomlad smo imeli priliko slišati jugoslovanski večer. Vse postaje, ki so včlanjene pri mednarodni uniji, morajo isti dan glavni program posvetiti gotovemu narodu. Na ta način radio posreduje med posameznimi narodi in širi medsebojno upoznavanje. — V četrtek, dne 19. t. m. pa nastopi zopet prof. Pengov, eden najbolj priljubljenih predavateljev pri naših poslušalcih. To pot nas bo seznanil z življenjem mravelj. Mravlje so socijalne žuželke, ki žive v večjih in manjših državah. Kakor dru- r un ceh SC M////// t//f/ jupotrebite Tungsram Darijeve elehtronhe! Nedelja, 15. septembra 527 kc Ljubljana 2 5kW | 877 kc Zagreb 0 7kW 9.30' Prenos cerkvene glasbe 10.30 O bolniški postelji, predavanje 11.00 Koncert Radio-orkestra: Teike: Stari prijatelji, Ertl: Velikomestna deca, Lincke: Gospa Luna, Jes-sel: Deklica iz Črnega gozda, Soeser: Fiametta, Tosseli: Serenada 15.00 O krmi, predava inž. Eiseli 15.30 Komični prizori iz »Desetega brata« (člani nar. gled.) 16.30 Tamburaški zbor prosv. društva iz Šmartna pri Kranju: Uvodna koračnica (Junaki iz Like), Na Dinarskim hridinam, Pomladanska polka, Odlomek iz »Prodane neveste«, Na obali Save, Odpiraj okence, Frankopanka, Kot nekdaj v maju. Zaključna koračnica (Bošnjaki gredo) 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.10 Radio-orkester: 1. Latami: Admiral Stosch. Koračnica. 2. Strauss: Auf der scho-nen blauen Donau. Valček. 3. Mendelssohn: Fingals-hohle. Uvertura. 4. Kalman: Potpuri. 5. Rendler: Srbske melodije. Potpuri. 13.30 Dnevne vesti. 17.30 Koncert Nikoličevega ciganskega orkestra. Pevske vložke poje g. Radanovič. 20.00 G. Krsia Jonič govori star-šjem dijakov ob začetku šolskega leta. 20.30 Ljudski koncert g. Pomo-rišca, pri klavirju ga. Ko-sičeva: 1. Milojevič: Jesen. 2. Tolinger: Sapica. 3. Marinkovič: Pesem. 4. Bojič: Uboga rožica. 5. Hatze: Molitev. 6. Wind: Bosanska pesem. 21.30 Dnevne vesti 21.40 »Kir Janja: — Popovičeva komedija v treh dejanjih 22.45 Radio-jazz-orkester 11.30 Dopold. koncert 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka Nato nadalj. koncerta 19.45 Kulturne in društvene vesti 20.00 Prenos iz opere 212 5 kc Varšava 10 kW 10.15 Služba božja 15.(M) Gramofonske plošče 16.00 O spravljanju sadja 17.00 Ljudski koncert 20.30 Večerna glasba 22.00 Poročila 22.45 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.00 časopisne vesti, kozmetika 10.00 Cerkvena glasba 11.30 Prenos službe božje iz evang. cerkve 12.30 Čas, vreme, nato koncert opernega orkestra (Wag-nerjev koncert): 1. Leteči Holandec, uvertura. 2. Pohod Valkir. 3. Wotanovo slovo in ognjeničar. 4. Prihod bogov. 5. Lohengrin svari Elso. 6. Rienzi, koračnica 15.30 Predavanje o poljedelstvu 16.00 Prosta ura: 1. ' Dansko, pesmi, izvaja operna pevka Erzsi Toth. 2. Predavanje, nato časovna in vremenska napoved 17.15 Koncert orkestra ogrskega honvedskega pešpolka št. 1 18.30 Ciganska kapela 19.15 Koncert operne pevke Emmy Robert. Na klavirju spremlja Tibor Polgar 19.45 Športna poročila 20.00 Pestri večer 22.00 Čas, vreme, rezultati šahovskega turnirja v Budimpešti Ciganska kapela, prenos iz hotela Britannia 563 kc Miinchen 4kW 10.00 Kat. služba božja 12.00 Koncert 14.30 Ljudske pesmi 16.00 Čajni koncert tria 17.30 Čitanje: Umor Ameri-kanca 18.00 Pevska ura (Skandinavske lirične pesmi) 20.00 Opereta »Miidi 22.00 Poročila, nato glasba in 581 ples kc Dunaj 15kW 11.00 16.00 18.15 19.(X1 20.15 599 Dopoldanski koncert Popoldanski koncert Prenos nogometne tekme med Avstrijo in Čehoslo-vaško Violinske sonate Opereta Mikado kc Milan 7 kW 10.40 Vokalni in godalni koncert religijozne glasbe 16.00 Kvintet 20.00 Giordanova opera: »Siberia« 22.55 Poročila in glasba 617 kc Brno 2 4kW 9.00 Religiozna glasba 12.00 Orkestralni koncert 16.30 Koncert 19.05 Orkestralni koncert 20.20 Flauta in piano 21.00 Simfonični orkestralni koncert 22.00 Poročila in glasba 635 kc Langenberg 40 kW 8.00 9.00 Kopališka godba Zvonovi cerkve sv. Trojice (prenos iz Kolna) 9.05 Evangeljska jutranja slovesnost 12.30 Zborovske skladbe (plošče) 13.00 Radio-orkester 16.30 Večerni koncert 20.00 »Zadnji valček", opereta Nato poročila in nočna zabava 680 kc Rim 3 kW 10.10 Religiozna glasba 17.00 Pester koncert 20.00 Poročila 21.00 Puccinijeva »Tosca* 23.10 Zadnje vesti 716 kc Berlin 4 kW 6.30 Zgodnji koncert vojaške godbe 9.00 Jutranja slovesnost 11.00 Ura staršev 11.30 Orkestralni koncert 13.15 Lahka glasba 14.15 Plošče ' 15.00 Klavir 16.00 Beg v primitivnost 16.30 Zabavna glasba 20.00 Spremljave Nato poročila in ples do 24.30 734 kc Katovice 10 kW 10.00 Služba božja 12.10 Godba na pihala 16.00 Religijozno predavanje 16.40 Kmetijsko predavanje 17.00 Ljudski koncert 20.30 Večerni koncert iz K rakova 22.00 Poročila in ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.30 Čas, Opoldanski koncert 15.30 Koncert salonskega orkestra 15.30 Koncert zdraviliškega orkestra 20.05 Orgelski koncert (Otto Schaerer) 22.00 Poročila, nato koncert 770 kc Frankfurt 4kW 7.00 Pristaniški koncert 8.15 Jutranja slovesnost 10.15 Akad. slavnost ob priliki 750 letnice sv. Hildegarde 12.00 Koncert radio-orkestra 15.00 Deželna ura 16.00 Koncert radio-orkestra 17.00 Pesmi o ljubezni od Mi- sisipi do Hoangho 20.00 Prenos iz Stuttgarta 21.00 Komorna glasba 21.45 Ljudski večer 23.15 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 14.00 Popoldanska služba božja 18.00 Velik simfonični koncert 20.00 Poročila 20.30 Koncert radio-kluba 20.45 Orkester balalajk 21.00 Koncert 21.30 Simfonični orkester 22.00 Kor 779 kc Genua 1-2 kW 10.45 Religiozna glasba 12.30 Radio-kvintet 17.00 Plošče 20.05 Radio-kvintet 20.45 Belimi jeva opera: »La sonnambula 23.00 Poročila 833 kc Stuttgart 4kW 11.00 Katoliška služba božja 12.00 Promenad ni koncert 14.00 Otroška ura 16.00 Koncert radio-orkestra 20.00 »Skupni zakon — Reit.iova parodija 21.45 Ljudski večer 23.00 Poročila in ples 878 kc Praga 5 kW 7.00 Koncert iz Karlovih varov 9.00 Religiozna glasba 10.30 Jesen v našem poljedelstvu 11.00 Koncert 16.30 Orkester 19.00 Plesna glasba 20.00 Ljudska glasba 21.00 Koncert 896 kc Poznanj 1 5 kW 10.15 Prenos cerkv. glasbe 17.00 Plošče 17.50 Mladinska ura 19.00 Solopetje (sopran) s spremi jevanjem klavirja 23.00 Večerna glasba 901 kc Napoli 1 5 kW 10.00 Nabožna glasba 17.00 Koncert 21.00 Opereta: »II paese dei campanelli 22.55 Poročila in jazz 1085 kc Konigsberg 4 kw 8.55 Ura bije. Prenos iz Pots-damske garnizijske cerkve 9.00 Jutranja slovesnost 11.10 Dopoldanski koncert 13.00 Opoldanski koncert. (Man- dolinski orkester) 14.15 Mladinska ura 18.15 »Ko teta spi«, opereta eno-dejanka 20.15 Poljudna večerna glasba 22.00 Poročila, nato plesna glasba Najpopolnejše na radio trgu je neprekosljivi Ingelen-Ramona zvočnik Cena Din 52(1, Ingelen z zaščiteno mrežico za priključek na izmenični tok 1094 kc Torino 7 kW 10.30 Nabožna glasba 12.30 Radio-koncert 17.00 Koncert radio-kvarteta 19.15 Koncert radio-kvinteta 20.30 Prenos iz Milana 22.55 Poročila, nato jazz 1139 kc Košice 2 5kW 9.00 Prenos iz katedrale 13.00 Orkester iz Prage 16.00 Za mladino 16.30 Koncert iz Bratislave 17.30 Delavsko predavanje 18.00 Ekonomski položaj Madja-rov v nasledstvenih državah 18.15 Kmetijsko predavanje 19.00 Orkestralna glasba 20.00 Ljudski koncert 21.00 Koncert iz Brna 22.15 Poročila in godba 1140 kc M.Ostrava 1QkW 9.00 Religijozna glasba 12.00 Radio-orkester 16.30 Orkestralni koncert 19.00 Predavanje o pesniku Bezruču 19.15 Ljudska glasba 20.00 Beethovenove kompozicije 21.00 Koncert iz Brna 22.00 Poročila in glasba 1157 kc Leipzig 4kW 8.30 Orgelni koncert 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Koncert 14.30 Ljudske pesmi 17.30 Orkestralni koncert 19.30 Prenos opere iz gledališča 1184 kc Breslau 4kW 9.00 Jutranji koncert 11.00 Evangeljska jutranja slovesnost 12.00 Veseli kvarteti 15.30 Popoldanska zabava 17.30 Svet in potovanje 17.55 Sodobne pesmi 19.00 Mendelsohnova proslava 22.10 Poročila in ples 1. Dohnanvi: simfonija v D-molu. 2.' Bartok: I. Suita Nato koncert ciganske kapele 22.00 Čas, vreme, rezultati mednarodnega šahovskega turnirja v Budimpešti 563 kc Miinchen 4kW 6.45 Jutranja gimnastika 12.30 Komorni kvartet 17.30 Šah za mladino 19.00 Delavska ura 20.00 Domača glasba 20.40 Vojaška godba 22.00 Poročila 581 kc Dunaj 15kW 16.00 Popoldanski koncert 18.30 Turško obleganje Dunaja 19.00 O maratonskem teku 20.05 Pesmi in arije 20.30 Prenos iz Budimpešte 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-koncert 16.30 Mlgdinska ura 17.00 Mali koncert 22.55 Poročila 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Koncert 16.30 Za ženske 18.15 Muzikalno predavanje 20.30 Prenos iz Budimpešte 635 kc Langenberg 40kW 8.00 Kopališka godba 13.05 Koncert 17.35 Radio-orkester (nemške romantične opere, odlomki) 20.00 Lahka večerna glasba, med odmori poročila PPOkc Rim 3 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila 21.00 Lahka večerna glasba: Kalman: »Cirkuška princesa«. Moderne pesmi. Čehova šala: »Medved«. 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 19.30 Godalni kvartet 20.30 Mednarodni program iz Budimpešte Nato ciganska godba, poročila in ples do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Koncert 18.00 Lahka glasba 19.20 Poljščina — Uči dr. Farnik 20.30 Prenos mednarodnega koncerta iz Budimpešte 22.00 Poročila 23.00 Predavanje o gen. Bemu v francoščini 743 kc Bern 2 5 kW 12.43 Čas, nato plošče 16.00 Popoldanski koncert 21.25 Orkestralni koncert 22.00 Čas, nato večerni koncert Ponedeljek, 16. septembra 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Blankenburg: Slovo gladiatorjev, Fetras: Mesečna noč na Alstru, Grieg: Peer Gynt suita L: 1. Jutranje razpoloženje. 2. Ezina smrt, Malv: Zo slovenska (češki potp.) 19.30 Zdravstveno predavanje 20.00 Reproducirana glasba 20.30 Prenos iz Budimpešte 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radio-kvartet: 1. Mendels-solin - Bartholdy: Meeres-stille. 2. Schubert: Du bist die Ruh ... 3. Grieg: Erotik. 4. Halevy: Židinja — Op. fant. 13.30 Dnevne vesti 17.00 Modna poročila 17.30 Prenos gardne godbe 20.00 Ga. M. Ilič govori o Mus- setovi ljubezni 20.30 Klavirski večer ge. Iv. Petrovič: 1. Bach: Fantazija, C-rnoll. 2. Scarlatti: Pasto-rale e Capriccio. 3. Beethoven: Rondo, G-dur, št. 129. 4. Chopin: Etude, nocturne, balade. 5. Prohofiev: Dan-za. 21.30 Dnevne vesti 21.40 »Vdovec«, Sakorjev monolog prednaša gosp. Nikola Divjak 22.55 Prenos koncerta balalajk iz restavracije > Ruska lira" 877 kc Zagreb 0 7kW 11.30 Plošče "" 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka Nato plošče 19.00 časopisna poročila 20.30 Internationalni koncert (Prenos iz Budimpešte) 212 5 kc Varšava 10 kW 16.30 Artistično predavanje 18.00 Lahka glasba 20.30 Mednarodni koncert iz Budimpešte 22.00 Poročila 545 kc Budapest 20 kW 9.15 11.10 12.00 12.05 14.30 15.45 16.20 17.10 17.45 19.15 19.45 20.30 Plošče Internacionalno vodokazno poročilo Opoldansko zvonenje univerzitetne cerkve Vremenska poročila Iz operet. Izvajata Teri Csaszar in Lajos Kelemon. Klavir Tibor Polgar Poročila, cene živil Prenos slik (Fulton) Ženska ura Predavanje ogr. skavtov Koncert salon, orkestra Pouk v nemščini Predavanje Koncert filharm. družbe. Dirigira Erno Dohnanyi: 770 kc Frankfurt 4kW 16.15 Koncert radio-orkestra 18.50 Poezija dela 20.00 Biichnerjeva drama: Woyzeck 21.30 Komorna glasba 22 45 Zabavni koncert 788 kc Toulouse 8 kW 18.00 Plesna glasba 19.00 Življenje velikih mož 19.15 Soli 19.30 Popevke 19.45 Poročila 779 kc Genua 1-2 kW 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Ruprecht: Iz lastne moči, Straufl: Akvareli, Ruys-sen: Azijada. orientalska suita. Eilenberg: V gozdni kovačnici, Freire: Aj, aj, aj- 19.30 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafenauer 20.00 Pevski koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pe-lan, Pečenko, Završan, Skalar): G. Ipavic: Slovo od lastovke. A. Hajdrieh: Slabo sveča je brlela, A. Haj-drih: Nisem Nemec, A. Foerster: V tihi noči. A. P01 kc Napoli 15 kW 17.00 Pevski koncert 21.00 Puccinijeva opera: »Mdme Butterfly« 22.55 Poročila in program 1085 kc Konigsberg 4kW 11.30 Plošče 18.15 O izberi poklicev. (Predavanje) 18.45 Viola s spremljevanjem klavirja 20.00 Ninke-trio. (Violina, cello. klavir) 1094 kc Torino 7 kW Foerster: Milica, A. Sclrvvab: Slanica, Teče voda; Boleiv.z, Slovaške narodne pesmi. Koroška narodna: Gor čez izaro, Narodna : Na vas 21.00 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Karmen, Ziehrer: Ponočnjaki, Rossini: Se-viljski brivec, Kaškarov: Z ruskih ravnin, Ketelbey: V samostanskem vrlu, Borchert: Moja ljuba Lola 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti 17.30 Gdč. Bandičeva bere iz del ge. Izidore Sekulič 18.00 Prenos koncerta iz kavarne Moskva« 20.00 »Preko solnčne sinjine Kanarskih otokov«. Predava g. Maroevič iz Splita 20.30 klasična ura. Radio-kvartet s sodelovanjem g. Pisare-viča: 1. Mozart: Jupitrova simfonija. 2. Mozart: Arija Odhod iz Seraja«. 3. Schubert: Ave Marija. 4. Schubert: Ob morju. 5. Schubert: Erlkonig. 6. Mozart: Molitev in arija iz opere »Čarobna piščal«. 7. Beethoven : Coriolan — Uvertura. 22 00 Dnevne vesti. 877 kc Zagreb 0 7kW 11.30 Plošče 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka Nato plošče 17.30 Popoldanski koncert radio-orkestra 20.30 Koncertni večer. (Prenos iz Ljubljane 212 5 kc Varšava 10 kW 16.30 Mladinska ura 18.00 Popoldanski koncert 19.50 Prenos poznanjske opere Nato poročila 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert ogrskega honved- skega pešpolka št. 1 11.10 Internacionalno poročilo o vodnem stanju 12.00 Zvonovi univerzitetne cerkve — Vreme 12.05 Koncert Radio - kvarteta: 1. G briel Maria: Suita. 2. Micheli: Angelus. 3. Taeye: Humoreska. 4. Straufl: Vino,, žena in pesem, valček. 5. Doret: Crepuscula. 6. Lindsay-Theimer: Schlager-Eho 14.30 Poročila, cene živil 15.30 Pravljice 17.10 Ogrske narodne pesmi. Spremlja ciganska kapela IS.00 Dr. I mre Lukinich, univ. prof. v Budimpešti, predava iz zgodovine Ogrske 18.30 Postajno poročilo 19.15 Poročilo o dirkah 19.30 Ferenc Erkel: »Laszlo Hunvadi«, opera v treh dejanjih. Prenos iz opernega gledališča; nato okrog 22.30 Čas, vreme, poročilo o šahovskem turnirju v Budimpešti 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Plošče 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Zabavna glasba 17.00 Stare bavarske bajke 18.00 Kreisler igra 20.00 Radio-orkester 21.00 Sluhoigra: »Reporter- laufbahn« 21.30 Sonate 22.20 Poročila 13.25 Plesna glasba kvinteta 16.30 Mladinska ura 20.06 Kvintet 20.45 Sehubertova opereta: »Pri treh mladenkah« 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 18.45 Popoldanski koncert Benedikt iz Nurzije in njegov red (1400-Ietnica Molite Časi na) 20.00 Biichnerjeva drama: Woyzeck 21.30 Koncert komorne glasbe 22.45 Zabavni in nato nočni koncert do 1.30 878 kc Praga 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Radio-orkester 17.30 Koncert 19.05 Kropalov večer 20.30 Prenos iz Budimpešte 22.00 Poročila, gramofon, čas 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Reproducirana glasba 18.00 Popoldanski koncert 20.00 Internacionalni koncert (Prenos iz Budimpešte) 17.(X) Koncert radio-kvarteta 19.15 Koncert radio-kvinteta 21.00 Koncert 22.55 Zadnje vesti in ples 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Gramofon 17.10 Orkestralni koncert 18.25 Ime celokupne Slovaške 19.05 Kropalova slovesnost 20.30 Prenos iz Budimpešte 1140kc M.Ostrava 10kW 12.20 Radio-orkester 19.05 Kropalova proslava 20.30 Prenos iz Budimpešte 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 18.05 Vodstvo postaje govori 20.00 Amerikanske pesmi 22.00 Poročila, nato plesna glasba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 17.30 Pravljice za odrasle 19.05 Glasba iz Amerike 20.30 Niemannov večer Torek, 17, septembra 20.45 Bellinijeva opera: »La sonnanmbula« 23.00 Poročila 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Ruske arije in pesmi 21.35 »Tebe se tiče« — Slike iz naših dni 22.30 Poročila in nato radio-orkester 878 kc Praga 5 kW 12.20 Koncert iz Brna 18.25 Delavsko predavanje: Revolucije v XIX. stol. 20.00 Španski večer 21.00 Radio-orkester 22.00 Poročila 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 19.50 Prenos iz opere 23.15 Prenos iz kavarne »Esplanade« 901 kc Napoii 15 kW 17.00 Koncert in recitacije 21.00 Simfonični koncert 22.55 Poročila in program 1085 kc Konigsberg 4kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Opoldanski koncert 16.00 Predavanje: Rim. sv. mesto katolikov 20.00 Orkestralni koncert 22.30 Radio-orkester 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Koncert radio-kvarteta 19.15 Koncert radio-kvinteta 21.00 Opereta: »II paese dei campanelli« 22.55 Zadnje vesti in plošče 1139 kc Košice 25 kW 12.05 Orkester 17.10 Koncert 19.05 Češka glasba 20.00 Španski večer 21.00 Plesna glasba 22.00 Poročila in ples 1140 kcM.0strava10kW 12.20 Gramofon 16.00 Borza 19.20 Orkestralni koncert 20.00 Španski večer 21.00 Delavska godba 22.00 Poročila in ples 1157 kc Leipzig 4kW 16.30 Vesele anekdote 17.00 Komorna glasba 18.05 Damska ura 20.00 Orkestralni koncert 21.30 Pogovor med pesnikom in kritikom 22.00 Poročila in ples 1184 kc Breslau 4 kW 16.30 Operetni šlagerji 17.30 Pravljice za odrasle 20.30 Simfonični koncert. Nato arhaični plesi 22.00 Poročila Sreda, 18. septembra 581 kc Dunaj 15kW 16.00 Popoldanska glasba 18.00 Pogled v Wagnerjevo delavnico 19.00 Ribolov 19.30 Ponesrečena in ponarejena umetnost 20.00 Čas in vreme 20.05 Ljudski večer. Slike 599 kc Milan 7 kW 12.30 Radio-koncert 17.00 Kvintet 20.30 Koncert lahke glasbe 22.10 Varietejska glasba 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Orkestralni koncert 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Češka glasba 20.00 Španski večer 22.00 Poročila in ples 635 kc Langenberg 40kW 8.00 Kopališka godba 13.05 Opoldanski koncert 17.35' Večerni koncert 20.00 Petje s spreniljevanjem na gitaro 20.30 Komorna glasba 680 kc Rim 3 kW 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila 21.00 Raznovrstna glasba in nastopi 716 kc Berlin 4kW 16.00 Politični romani 16.30 Koncert 17.00 Zabavna glasba 20.00 Plošče 21.00 Smešnice iz literature Nato poročila in slike 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Koncert 18.00 Popoldanski koncert 19.50 »Pan Twardowskk — Prenos iz Poznanja 743 kc Bern 2 5kW 13.40 Plošče 16.00 Koncert zdraviliškega orkestra 21.00 Kabaretni večer 22.00 Poročila, nato lahka večerna glasba 770 kc Frankfurt 4kW 16.15 Koncert 20.00 Ruske pesmi in arije 21.35 »Tebe se tiče«. Slike iz sodobnosti 22.45 O morju. Pesmi in prizori 788 kc Toulouse 8kW 18.00 Plesna glasba 19.00 Francoska zgodovina 20.30 Španske pesmi 21.00 Fragmenti iz oper — Priredil »Philips radio« 779 kc Genua 1-2 kW 13.25 Plošče 16.30 Kvintet (plesi) 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 časovna napoved, borza. reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra: Raimann: Ogrska koračnica, Lanner: Snubači, Grieg: Peer Gynt suita II, Williams: The Ca 11 of Spring, Benatzky: Zvonovi ljubezni 19.00 Otroški kotiček, radio-tetka 19.30 Izročitveno pravo, dr. Fr. Loretto 20.00 Španski večer, simultani srednjeevropski prenos 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radio-kvartet 13.30 Dnevne vesti 17.00 Gdč. Bandičeva bere pravljice za malčke 20.00 G. Indjič govori o bistvu gospodarske krize 20.30 Violinski večer g. Koff- 1 manna z Dunaja. Pri kla- ; virju g. Matačič, dirigent beogr. opere: 1. Havdn: Koncert, G-dur. 2. Mozart: Koncert, A-dur. 3. Bruci) : Koncert, G-moll. 21.30 Dnevne vesti 21.45 »Ujak Vanja . Čehova. četrto dejanje 22.40 Radio-kvartet: 1. Glinka: Ruslan in Ljudmila, uvertura. 2. Arensky: Barka-rola. 3. Čajkovskij: Ruski ples. 4. Scriabin: Mazurka. 5. Puccini: Turandot. Op. fantazija. 877 kc Zagreb 0 7kW 12.00 Zvonovi cerkve sv. Marka Nato plošče 20.30 Španski večer 212 5 kc Varšava 10 kW 16.15 Skautski referat 18.00 Lahka glasba 20.05 Piano, A. Hermelin 20.45 Španjolska glasba 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert. Poje Palma Heez-mann, na klavirju Istvau Oi <1 n n .30 Mladinsko predavanje 19.00 Prenos. iz Prage 22.00 Poročila in prenos iz Prage 635 kc Langenberg 40kW 8.00 Kopališka godba 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert (so- pran-solo) 15.00 Mladinska ura 17.35 Radio-orkester 20.00 Zabavni večer 680 kc Rim 3 kW 13.00 Vesti in borza 13.15 Radio-trio 17.30 Popoldanski koncert 20.20 Poročila 21.00 Karabinjerska godba 716 kc Berlin 4kW 7.00 Jutranja gimnastika 12.30 Vreme 14.00 Plošče (umetnost in zabava) 15.30 Vrt v pozni jeseni 16.30 Orkestralni koncert 18.30 Gomoll predava o potovanju po Jugoslaviji (Šuma-dija in Stara Srbija) 19.00 Veselo — Plošče 20.00 Izobrazba v glasbi Nato poročila, ples in slike 734 kc Katovice 10 kW 16.00 Gospodarske vesti 16.20 Koncert 17.20 Mladinska ura 17.50 Splošna poročila 18.00 Oddajanje za dečke 19.00 Različni oglasi 19.25 Predavanje 20.30 Lahka glasba 22.00 Poročilo in ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 20.30 Španski večer 22.15 Večerni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 6.30 Vreme in čas ter jutranja gimnastika. 8.00 Jutranji koncert 10.40 Šolski radio 13.30 Šlagerji iz operet (Plošče) 15.15 Mladinska ura. Pojejo srednješolci 16.15 Koncert radio-orkestra 18.00 Pevski nastopi 18.50 Srečanje Goetheja s Her- derjem v Strasbourgu 19.10 Delavsko predavanje 19.30 Predavanje o ljudski izobrazbi 20.00 Nova lirika na Švabskem 21.00 Godba na pihala 22.00 Zabavni večer 23.00—0.30 plesna glasba. 788 kc Toulouse 8 kW 13.45 Poročila 18.00 Plesna glasba 19.00 Francoska zgodovina 19.15 Vojaška godba 19.30 Ruske pesmi 19.45 Dnevne vesti 20.30 Koncert simfon. orkestra 21.00 Fragmenti iz operet 21.30 Simfonični orkester 22.00 Melodije 22.45 Kmetijska poročila 22.15 Vesti iz severne Afrike 779 kc Genua 1-2 kW 12.20 Kvintet 16.30 Plošče 20.05 Radio-kvintet 20.55 Leharjeva opera: Eva« 23.00 Poročila 833 kc Stuttgart 4kW 15.00 Zabavni koncert 16.15 Koncert radio-orkestra 18.15 Človek v sodobni filozofiji in poezije 20.00 Nova lirika iz Švabske 21.00 Godba na pihala 22.00 Zabaven večer 23.15 Poročila in ples do 2.00 878 kc Praga 5 kW 12.20 Koncert iz Bratislave 15.40 Mladinska ura 16.10 Moda. Predavanje 16.30 Orkestralni koncert iz Bratislave 17.30 Dr. Fiser: Ustno izročilo 17.40 Delavsko predavanje 17.50 Kmetijsko predavanje 18.00 Nemško oddajanje: Mladinska glasba 19.05 Vrazovo predavanje 19.30 Biseri gospodične Serafine, opereta 22.00 Poročila in jazz 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Mladinska ura 20.30 Večerni koncert 22.45 Radio-kabaret 24.00 Nočni orkestralni koncert 901 kc Napoli 15 kW 16.45 Poročila 17.00 Koncert 20.30 Dnevne vesti 21.00 Komedija: »La danza dei sette veli: 1085 kc Konigsberg 4kw 13.15 Opoldanski koncert 16.00 Orkestralni koncert 19.00 Zborovske skladbe (plošče) 20.30 Vesela večerna glasba 22.30 Godba za ples (Radio-orkester) 1094 kc Torino 7 kW 17.00 Plošče 19.15 Koncert radio-kvinteta 21.00 Straussova opereta: »Valčkov sen 22.55 Poročila in ples 1139 kc Košice 2-5 kW 12.00 Čas in vesti 12.05 Orkester 13.00 Dnevne vesti 17.10 Mladinska ura 18.30 Tedenski pregled 19.00 Prenos iz Prage 22.00 Domače vesti 22.25 Jazz 11 /'O kc M.Ostrava 10kw 12.20 Gramofon 18.45 Predavanje 19.00 Novice 19.05 Prenos iz Prage: Vrazovo predavanje in opereta: Biseri gospodične Serafine 22.20 Poročila in jazz 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče (priljubljene operne arije) 13.00 Plošče (šlagerji z refrenom) 14.30 Mladinska ura 16.00 Praktično pravo 16.30 Koncert 19.00 Zborni koncert iz Dresdena 20.10 Slavnostni koncert 21.00 Thomov večer 22.00 Poročila in ples do 0.30 1184 kc Breslau 4 kW 16.00 Knjižna ura 16.30 Zabavna glasba 17.30 Film tedna 18.50 Alpski zvoki 19.05 Božja pota v Šleziji 20.15 »Uschi , opereta 22.10 Poročila in ples do polnoči Kupon Akumulator v radiotehniki Isto kar velja za suho kurilno velja tudi za suho anodno baterijo. V primeri z njo se akumulatorska anodna baterija z nabavnimi in nabijalnimi stroški izplača tekom enega leta. Vsled mnogo manjšega notranjega upora daje akumulatorska baterija veliko večje energije električnega toka na razpolago in znaša celokupna izguba napona največ 10%. Suha anodna baterija pa je izčrpana, ko je izgubila na svoji napetosti ozir. kapaciteti do 60%. Pravilno vzdrževan in negovan akumulator ne more nikoli biti vzrok stranskim šumom pri sprejemanju, H koncu podajemo nekaj praktičnih podatkov in nasvetov, na podlagi katerih si radioamater v gotovih slučajih lahko pomaga sam: 1. katera tipa akumulatorjev pride v poštev za gotovo tipo aparata? N. pr. petelek-tronski aparat, od teh 2 elektr. visokofr. ojačev, po 0.07 A 0.14 A 1 elektr. audion........0.06 A 1 elektr. nizkofrekv. ojačev. . . . 0.08 A 1 elektr. konč. ojačev......0.25 A Skupno . . . 0.53 A Tej jakosti katodnega toka pri neprekinjenem obratovanju bi odgovarjal akumulator 40 amp. ur za 80 ur sprejemanja; ker pa pride v praksi le prekinjeno vsakodnevno obratovanje v poštev, bi v tem slučaju odgovarjal akumulator s kapaciteto 35 amp. ur. — Vzamemo normalno jakost anodnega toka pri napetosti 120 V s 30 miliamperji, bi temu orgo-varjala anodna akumulatorska baterija kapacitete 2-5 amp. ure. 2. Kakšna razlika je med akumulatorjem, vdelanim v steklu in med ebonitnim? Amater, ki ima interes na tem, da zasleduje ves proces pri nabijanju in ki ima priložnost za nabijanje na licu mesta ali v bližini, se bo odločil na vsak način za steklen akumulator. V provinci pa, kjer ni priložnosti za nabijanje in se mora akumulator prenašati na daljše distance, je vsekakor prikladnejši ebonitni. V tem slučaju je tudi umestnejše, da se izbere nekoliko večji akumulator z večjo kapaciteto. 3. V nabijanje naj se izroča akumulator le verziranemu strokovnjaku, ker se pri tem izkazuje potreba, da se mora zregulirati gostota kisline, pregledati kontakte i. si. 4. Ako je več akumulatorjev istočasno določenih za nabijanje, se priključijo vsi zaporedno in se nabija z normalnim tokom, ako so vsi akumulatorji iste kapacitete; pri različni kapaciteti pa s tokom manjše tipe akumulatorja. Anodna baterija, katere nape- tost presega napetost voda, se razdeli v dva event. v tri dele in potem posamič nabija s posameznimi predupori po sledeči shemi: Or6ciLLrx»r 5. V slučaju, da elektrode pri nabijanju proti koncu živo kuhajo, gostota kisline pa zastaja, je treba kislino - pojačiti i. s. na 28" Be. Odvzame se gotova količina in dolije močnejša kislina največ 30° Be, v nobenem slučaju pa ne koncentrirana, t. j. 60° Be. Ako pa nasprotno gostota naraste na 28° Be, elektrode pa še ne razvijajo plina, je treba kislino razredčiti z destilirano vodo. 6. Kako shranimo akumulator, ki ga ne potrebujemo? Predno ga shranimo, ga je treba dodobra nabiti in potem vsakih šest tednov dati v ponovno nabijanje. Pri shranjenju za daljšo dobo odsotnosti pa je umestno, da se akumulator izbije, dobro izpere z vodo in napolni z destilirano vodo. Škoduje-li mraz akumulatorju. Pri občutljivem mrazu se elektrolit sicer stisne in izgubi na električni vodljivosti, zmrzne pa z gostoto 25° Be šele pri — 25° C in z gostoto 20» Be pa že pri — 12° C. Nevarnost je tem večja, čim manjša je koncentracija elektrolita. Tudi iz tega vzroka je torej dobro, da stoji akumulator shranjen v nabitem stanju. 7. Lahko sulfatiran akumulator amater sam regenerira? Le v slučaju, da so plošče na lahko prevlečene s sulfatno plastjo, mu je to mogoče. Akumulator naj se nabija normalno do kraja, potem se pusti v miru ca. 15 minut, nato se ponovno nabija z 1/10 normal. toka tako, da približno po šestih urah ne začno pozitivne in negativne plošče obenem kuhati. Drugi način je, da se akumulator prenabije s 1/2 normalnega toka, kar se ponavlja po par odmorih ene ure. 8. Polariteta se določi na ta način, da se košček fenolfalaina pomoči v vodo m na njem konce žic približa na ca. 5 mm. Žica, ki pusti na papirju rdečo sled, je negativne po-laritete. Ako reagenčni papir ni pri rokah, si pomagamo na ta način, da kanemo v čašo vode nekaj kapljic žveplene kisline iz akumulatorja, pri tem negativni pol začne poprej razvijati plin kot pozitivni. Vodilni aparat bodoče sezone /e štirielektronski RADIONE Za priklop na izmenični tok. Sprejema vse postaje valovnih dolžin od 12 do 3500 m v zvočniku! Aparat bre3 akumulatorja in bre3 baterij! Izredna selektivnost, čistost in jakost glasu. Obvestilo ! Posrečilo se nam je globoko znižati ceno za neprekosljivi angleški zvočnik AMPLIOH K C 21 od 19SO Din na 1400 Din Zvočnik Amplion A C 27 prekaša vsak drug fabrikat RAMO CJUBCJANA Miklošičeva c. 5, Tel. 3190