DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JANUAR 1977 LETO XII. IZREDNA ŠTEVILKA Izvleček iz sanacijskega programa Panonije Murska Sobota v letih 1976 — 1980 in predlog za priključitev k IM P I- PRIKAZ »PANONIJE« 1972—1975 0. Analiza dosedanjega dela 0.1 Kratka zgodovina, firma in registracija Delovna organizacija »Panonija« kovinska in elektro industrija Murska Sobota je bila Ustanovljena s spojitvijo kovinske galanterije »Panonija« M. Sobota in Elektrokovinskim Podjetjem »Ločilka« Murska Sobota, glasom sklepa delavskega sveta z dne 20. 3. 1972. Konstituirala se je 13. 5. 1972 in je vpisana v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru po Rg. št. 283-1. Industrija kovinske galanterije »Panonija«, kot predhodnica podjetja je bila ustanovljena K 6. 1947 z odločbo št. 7-97-1-47 izvršnega odbora Mestnega ljudskega odbora M. Sobota, kot obrtno podjetje. Dne 12. 3. 1952 je bilo Preimenovano v Industrijo kovinske galanterije »Panonija« M. Sobota, na osnovi odločbe št. 2393-1-52 poverjeništva za finance takratnega ljudskega odbora v M. Soboti. Elektrokovinsko podjetje »Ločilka« kot Predhodnica podjetja, je nastalo na osnovi odločbe št. 022-17-1962 z dne 13. 9. 1962 Občinske skupščine M. Sobota in sklepa delavskega sveta Invalidskega zavoda »Prlekija« Ljutomer, kot samostojen zavod. Ustanoviteljske pravice so bile prenešene z odločbo občinske skupščine v M. Soboti štev.:022-12-1963 z dne 6. 7. 1963 na Elektroindustrijo in splošno montažo Maribor. Na Podlagi referenduma in sklepa delavskega sveta z dne 29.12. 1967 je Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru registriralo zavod kot samostojno podjetje. Firma organizacije združenega dela glasi: »PANONIJA« kovinska in elektro industrija Sobota, p. o. Skrajšana firma glasi: »PANONIJA« m. Sobota, p. o. Sedež je v burski Soboti, Ivo Lole Ribara 4. Podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru pod št. reg. vložka 69-00 in ZaP- št. vpisa Srg 335-74 z dne 14. 3. 1974. Uveljavljen je institut popolne (pravne) odgovornosti. Direktor podjetja je Zelko Emil (od 1. 11. 1972.) 0.2 Predmet poslovanja — proizvodnja kmetijskih strojev in delov — proizvodnja visoko in nizkonapetostnih ločilnikov, podsklopov in pripadajočih elementov ter druge opreme za elektroindustrijo — proizvodnja opreme za avtomobilsko in strojno industrijo — proizvodnja predmetov kovinske galanterije in vseh vrst izdelkov iz pločevine za široko potrošnjo. Podjetje je pravna oseba in nastopa popolno in brez omejitev v pravnem prometu z drugimi. Z vidika blagovne nomenklature spada v skupino 117. Proizvodni program iz 2. in 3. alineje realizirano v kooperacijskem razmerju s Tovarno stikalnih naprav Maribor oz. s Tovarno avtomobilov Maribor in »Tomo Vinkovič« Bjelovar. 0. 3.Organizacija »Panonija« kovinsko in elektro industrija je enovita delovna organizacija. Ima en žiro račun. V okviru podjetja so naslednje organizacijske enote: 1. Splošni sektor 2. Operativno tehnični sektor 2.1 Operativna priprava proizvodnje 2.2 Tehnološka priprava proizvodnje 2.3 Nabava 2.4 Proizvodnja 2.4.1 Mehanska obdelava 2.4.2 Ročna obdelava 2.4.3 Montaža 2.4.4 Površinska zaščita 2.5 Orodjarna 2.6 Vzdrževanje 2.7 Skladišča: polizdelkov, nedokončana, material 3. Razvojno komercialni sektor 3.1 Razvoj in prototip 3.2 Prodaja 3.3 Skladišča gotovih izdelkov 3.4 Servis 4. Računovodski sektor 5. Finančna operativa 6. Sektor tehnične kontrole 0.4 Samoupravna organiziranost Na podlagi nove zakonodaje in operativnega referenduma so delavci »Panonije« organizirani v enovito delovno organizacijo. 0.4.1 Samoupravna organiziranost delovne organizacije »Panonije« Na nivoju delovne organizacije so formirani oz. delujejo naslednji samoupravni organi: — zbor delovnih ljudi, — delavski svet (21 članov), ki ima v svojem sestavu stalne odbore in komisije. Organi delavskega sveta pa so naslednji: — poslovni odbor (9 članov), — odbor za medsebojna razmerja (11 članov), — odbor delavskega nadzora (7 članov), — odbor za splošni ljudski odpor (5 članov), — komisija za disciplinske opravke (3 člani) in — komisija za splošne akte (5 članov). 0.4.2 Samoupravna organiziranost — samoupravni akti »Panonije«. Določbe o splošnih aktih ima Statut podjetja v VIII. poglavju »Splošni akti« Splošni akti podjetja so: — statut OZD — sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu — samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov — sporazum o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest — samoupravni sporazum o inventarju — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o požarnem redu — pravilnik o izobraževanju — pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe Ji — pravilnik o volitvah organov in njihovem delu — pravilnik o oblikovanju cen — obrambni vojni načrt. 0.4.3 Samoupravna organiziranost SOZD »Fužinar« Z namenom, da bi se uspešno razvijalo kovinarstvo na Slovenskem, da bi se z enotno proizvodno orientacijo in organizacijo poslovanja zagotovila najširša potencialna možnost na domačem in tujem tržišču ob upoštevanju vseh dosežkov sodobne tehnike in znanosti, delitve proizvodnega programa in specializacije proizvodnje ter, da bi čimbolj združili svoj potencial, pri tem pa realizirali usklajene razvojne programe, so se delavci »Panonije« odločili, da se združijo v SOZD »Fužinar«, ki ima institut omejene solidarne odgovornosti. SOZD »Fužinar« združuje proizvajalce kmetijske mehanizacije, livarskih, kovaških in kovinskih izdelkov. Samoupravni sporazum o združitvi je bil podpisan 18. 10. 1974, skupno poslovanje začenja 1. 1. 1975. Na referendumu dne 10. 12. 1976 so delavci Panonije glasovali o izločitvi iz SOZD »Fužinar«. Rezultat glasovanja je bil 94,70% glasov za izločitev. 0.5 Struktura in obseg proizvodnje 0.5.1 Poslovni rezultati Celotni obseg proizvodnje lahko razdelimo na področje proizvodnje lahke kmetijske mehanizacije, kovinsko galanterijo in kooperacijsko proizvodnjo. Najpomembnejša v vrednostni strukturi celotne proizvodnje je proizvodnja kmetijske mehanizacije, ki ima v letu 1975 71% delež. Druga najpomembnejša dejavnost je kooperacijska proizvodnja. Le-ta ima v analiziranem letu 26,5% udeležbo, medtem ko ima dejavnost kovinske galanterije v tem času le 2,5% delež v vrednostni strukturi proizvodnje. Proizvodni program je zasnovan na proizvodnem procesu oz. programu prejšnjih podjetij »Panonije« in »Ločilke«. Posebno IKG »Panonija« je imela že pred spojitvijo v novo podjetje zelo raznolik proizvodni program. »Ločilka« je proizvajala stikalne naprave, katerih je bilo sicer več vrst, vendar so bili ti proizvodi enaki po načinu proizvodnje, uporabnosti, ter so bili namenjeni v prvi fazi le enemu kupcu, to je Tovarni stikalnih naprav Maribor, s katerimi je imela »Ločilka« dolgoročno kooperacijsko pogodbo. Industrija kovinske galanterije »Panonija« je proizvajala izdelke različne uporabnosti, to je izdelke za kmetijstvo, kot so vinogradniške škropilnice, kotli za žganjekuho, brzoparilni-ki, nahrbtni in ročni razpršilci, poleg tega pa več vrst razne kovinske galanterije, kovinskega pohištva ter delov za avtomobilsko industrijo. Slednje je proizvajala na osnovi dolgoročne kooperacijske pogodbe s TAM Maribor. S proizvodi za široko potrošnjo je »Panonija« oskrbovala celotno jugoslovansko tržišče. Prodajo na tako širokem tržišču je opravljala preko Poslovnega združenja »Fužinar«, ki je bilo ustanovljeno v ta namen že 1949 leta, sedaj SOZD »Fužinar«. Kljub širokemu in različnemu proizvodnemu programu ter dobrim poslovnim uspehom sta začeli podjetji »Panonija« in »Ločilka« iskati skupno pot nadalnjega gospodarskega razvoja v celotnem industrijskem kovinskem podjetju. Temu sta pripomogli tudi neprimerna lokacija prejšnje »Panonije«, torej potreba po novi lokaciji ter po izgraditvi primernih proizvodnih prostorov. Vzporedno z razširitvijo proizvodnih zmogljivosti se je začel večati tudi količinski obseg proizvodnje in dopolnjevati asortiman. Pri tem je v veliki meri sodelovala lastna razvojna služba. V novih pogojih poslovanja je podjetje okrepilo proizvodnjo po kooperacijskih pogodbah s TAM Maribor in TSN Maribor ter poiskalo nove možnosti poslovnega povezovanja s kooperanti »Tomos« Koper, »Gorenje« tovarne poljedelske opreme Muta in s »Tomo Vinkovič« Bjelovar. Širiti se je začel program kmetijske mehanizacije, ki je hitro izpodrival proizvodnjo kovinske galanterije. Tako se je po spojitvi po letu 1972 proizvodnja nekaterih izdelkov kovinske galanterije popolnoma opustila, ostala pa se je količinsko zmanjšala. Program kmetijske mehanizacije oz. izdelkov za potrebe kmetijstva je v času poslovanja IKG obsegal naslednje proizvode: — brzopari lniki — vinogradniške škropilnice — žveplalniki (nahrbtni in ročni) — gnojnične črpalke — kotli za žganjekuho Vrednostni podatki v letih pred združitvijo kažejo tendenco padanja proizvodnje kovinske galanterije v korist izdelkov za potrebe kmetijstva. Deli za avt. Kmet. Kovin. industrijo opr. gal.Skupaj Razno 1965 212 3033 3508 6754 3 : 45 : 52 1966 533 3807 2678 9019 8: 54 : 38 1967 699 4376 2765 7839 9 : 56 : 35 1968 1259 5746 3129 10124 12 : 57 : 31 1969 1550 7846 3015 12411 13 : 63 : 24 V letih 1969—1972 je porast proizvodnje opreme za kmetijstvo še večji, saj se je pričela proizvodnja sadilnikov, avtomobilskih in traktorskih prikolic, kosilnic ter obračalnikov po kooperacijskih pogodbah in za široko potrošnjo. v Tako spremenjeni proizvodni program je predvideval tudi elaborat o združitvi »Panonije« in »Ločilke«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in organizacijo v M. Soboti. Do takih odločitev je prišel na osnovi lastnih analiz potreb jugoslovanskega tržišča ter analiz, ki so jih izdelali kmetijski institut Slovenije ter drugi. V tabelaričnem pregledu (tabela št. 0.2.2, 0.3) prikazujemo nominalne vrednosti in relativna razmerja med predvidenimi elementi delitve celotnega dohodka in dohodka. Iz prikazane tabele ugotavljamo naslednje: — celotni dohodek se je nominalno povečal v letu 1975 v primerjavi s predhodnim letom le za 15%; — porabljeni material in storitve so se v obravnavanem primerjalnem obdobju bolj povečale kot celotni dohodek; — amortizacijo delovna organizacija obračunava le po minimalni stopnji in je v letu 1975 porasla le za 2% glede na predhodno leto; — dohodek je v navedenem poslovnem razdobju nominalno porasel manj kot celotni dohodek: indeks znaša 112; — osebni dohodki so se povečali v obravnavanem obdobju za 6%, medtem ko je razmerje OD : skladi v letu 1975 95 : 5 v korist prvih. 0.5.2 Osebni dohodki Povprečni osebni dohodki so se gibali: Leto Povprečni OD za 182 ur dela (neto) Verižni indeks 1973 1.947 1974 2.365 122. 1975 2.595 110 Kakor vidimo iz pregleda niso bili povprečni OD v letu 1975 posebno visoki in zaostajajo za republiškim povprečjem v letu 1975 za 930 din. V komparaciji z letom 1974 so se nominalno povečali za 10%. 0.6 Pogoji poslovanja 0.6.1 Delovna sila Število zaposlenih po stanju ob koncu vsakega meseca in po vkalkuliranih delovnih urah je povprečno stanje: Povprečno število delavcev 1973 1974 1975 po stanju ob koncu meseca 403 475 502 po vkalkuliranih delovnih urah 412 491 510 0.6.2 Poslovne naložbe 0.6.2.1 Osnovne naložbe Ob spojitvi podjetij »Panonija« in »Ločilka« so bila aktivirana nova osnovna sredstva in to predvsem nova proizvodna hala ter ostala nova osnovna sredstva tako, da znašajo osnovna sredstva po združitvi po nabavni vrednosti 28.535.270 din. Osnovna sredstva po nabavni vrednosti pred in po spojitvi znašajo v 10a din in %. Ind. 1. 1. 1972 31. 12. 1972 por. zemljišča 24 0,3 214 0,7 891 gradbeni objekt 4397 57 17.689 62 402 del. priprave 3304 43 10.632 37 322 SKUPAJ 7725 100 28.535 100 369 Povečanje osnovnih sredstev po spojitvi je minimalno zaradi pomanjkanja potrebnih virov za nabavo osnovnih sredstev. Dinamika sredstev po nabavni vrednosti je naslednja: *n le gr: de] ost Sk SI Vr ze gr de Sl o. n; ol »1 vi ji st ja sl C( n Ti u i< n Č: V: d S' ti 2 h t ti s 2 C C s I 1975 vrsta 1972 1973 1974 pr. rev. po rev. »mljišča 214 214 194 ?44 244 8radb. ob j. 17.689 17.689 17.729 17.876 30.232 del. pripr. 10.632 11.399 12.814 14.527 23.323 ostalo 1.783 1.783 1.783 1.783 Skupaj 28.535 31.087 32.521 34.400 55.582 Po sedanji vrednosti je dinamika osnovnih sredstev naslednja: vrsta 1972 1973 1974 pr. rev. po rev. zemljišča 214 214 194 244 244 8radb. ob j. 17.450 17.011 16.601 16.270 27.735 del. pripr. 7.890 7.727 7.518 7.746 12.152 ostalo 1.784 1.248 890 890 Skupaj: 25.555 28.736 25.561 25.150 41.022 0.6.2.2. Obratne naložbe Kot je že omenjeno pri analizi osnovnih Raložb, moramo poudariti tudi pri analizi °bratnih naložb, da je leto spojitve podjetij “Panonije« in »Ločilke« prelomno leto tudi v virih financiranja obratnih naložb. Pred spojitvijo, to je pred graditvijo proizvodnih prostorov, sta imeli obe prejšnji podjetji v primerjavi s takratnimi potrebami velik znesek poslovnega sklada, iz katerega so se skoraj v celoti pokrivale poleg osnovnih tudi obratne Naložbe. V letu 1972 so bila sredstva po zaključnem računu 1971 namenjena za poslovni sklad, uporabljala so se le v osnovne naložbe in tako je ostalo za pokrivanje obratnih naložb le aialo lastnih virov poslovnih sredstev. Značilno za obdobje 1972—1975 je to, da se kot viri financiranja obratnih naložb pojavljajo tudi viri, to je bančni krediti ter zadržana sredstva dobaviteljev, poleg tega še druga značil-Uost, da so ti viri kratkoročnega značaja, karati tega je bilanca obratnih naložb in njihovih virov neugodna. Tako stanje je znak stalne finančne nestabilnosti, poleg tega pa povzročajo krediti, najeti po 11% in 12% obrestni meri velike stroške. Zaradi precejšnje rasti proizvodnje in realizacije so se temu primemo povečale tudi obratne naložbe. Dinamika povprečnih obratnih naložb in hitrost obračanja je naslednja: Povpr. znesek Indeks rasti Obrač. obr. nal. Leto obrat, naložb bazni verižni količnik dnevi 1971 6.027.444 55 — — — 1972 11.654.568 100 182 3,4 107 1973 31.250.874 268 268 2,0 183 1974 44.658.761 383 143 2,2 166 1975 67.593.843 579 151 1,6 228 Iz stmkture posameznih postavk obratnih naložb je razvidno, da so v letih 1972—1974 naraščale zaloge materiala, medtem ko so v lotu 1975 povprečne zaloge materiala — in zaloge ob koncu leta nižje, kar je posledica stabilizacijskih ukrepov v letu 1975. Nasprotno so pa zelo porasle zaloge gotovih izdelkov, ki so posebno visoke ob letu 1975 in Postopoma naraščajo, začenši v 1. polletju 1975. Zaloge gotovih izdelkov so najbolj zaskrbljujoče, še posebno, ker podjetje zalog gotovih izdelkov ni imelo. 0.6.2.3. Viri poslovnih naložb 0.6.2,3.1. Viri osnovnih naložb Investicijski elaborat o spojitvi »Panonije« in »Ločilke« izkazuje zelo ugodno razmerje v virih osnovnih sredstev pred začeto investici jo na novi lokaciji. Tako sta obe podjetji skupaj ob koncu leta 1969 izkazovali sedanjo vrednost osnovnih naložb v vrednosti 2,918.233 din, kar se je v večini financiralo iz lastnega dela poslovnih naložb. Na drugem mestu so krediti za osnovne naložbe od dobaviteljev, ki so se v času do dejanske spojitve, to je do leta 1972 že odplačali. Viri osnovnih naložb v času pred investicijo in po njej so naslednji: viri osn. naložb 31. 12. 1969 31. 12. 1972 poslovni sklad Krediti od bank Krediti od del. org. Ostalo (dot. rep. rez.) 2.448.318 83,9 9.868.626 38,o 29.066 1,0 12.956.146 50,7 441.449 15.0 1.010.198 4,0 1.720.275 6,7 2.918.833 100,0 25.555.234 100,0 Iz tabele je razvidno, da seje struktura virov zelo spremenila, to je, povečal se je del financiranja iz kreditov, dobljenih od bank. Vlaganje v osnovne naložbe je angažiralo večino poslovnega sklada. Poslovni sklad je 31. XII. 1972 znašal 13,846.316 dinarjev. Del poslovnega sklada za financiranje osnovnih naložb pa je znašal 71% od celotnega poslovnega sklada. Iz teh podatkov je razvidno, da je podjetje zabredlo v finančne težave takoj po spojitvi, to je po aktiviranju nove investicije. Vrednost osnovnih naložb se je zelo povečala na račun sredstev za obratne namene ter iz kreditov za osnovne naložbe, ki so bili najeti pod zelo neugodnimi pogoji. Kredit, odobren za proizvodno halo, je bil najet za čas 5 let po 8% z letno anuiteto 1,354.769 dinarjev, z rokom odplačila prve 0. 7. Poslovni uspeh v 1. 1976 0. 7. 1. Poslovni uspeh I.—VI. 1976 Delitev dohodka I.—VI. 1976 Dosežen dohodek 1.—VI. 1976 Izguba 1.—VI. 1976 Fakt. realizacija 1,—VI. 1976 Plačana realizacija I.—VI. 1976 Neplačana real. 30. VI. 1976 Izguba glede na faktur, real. 0. 7. 2. Poslovni uspeh I.—IX. 1976 Delitev dohodka I.—IX. 1976 Dosežen dohodek I.—IX. 1976 Izguba I,—IX. 1976 Fakt. realizacija 1,—IX. 1976 Plačana realizacija 1,—IX. 1976 Neplačana realizacija 30. IX. 1976 Plačana realizacija 1. do 15. X. 1976 Stroški plač. realizacije 1. do 15. X. 1976 Razlika med neplačano real. 30. X. 1976 in stroški plač. realizacije 1. do 15. X. 1976 Izguba glede na fakturirano realizacijo anuitete 1. VIII. 1973. Zaradi nizke akumulativnosti poslovanja po spojitvi ni bilo mogoče, da bi se kredit začel odplačevati v pogodbenem roku. Rok za odplačilo kredita je prelagan iz leta v leto, vse do leta 1976. 0.6.2.3.2. Viri obratnih naložb Iz analiz je razvidno, da se zaloge razreda 3 in 6 dvigajo iz leta v leto, viri obratnih naložb za kritje zalog, to je dolgoročni krediti ter lastna poslovna sredstva za obratne namene, pa so v isti višini oziroma padajo zaradi odplačila kreditov. Zaradi tega je primanjkljaj sredstev po TOS obrazcu znašal v: 1973 5,273.651 din 1974 15,343.897 din 1975 35,307.562 din Tudi ob upoštevanju najnovejših predpisov o razmejitvi primanjkljaja trajnih obratnih naložb za leto 1976 in 1977 »Panonija« ne more brez zunanje pomoči zadovoljiti zahtevam zakonskih predpisov. Struktura virov obratnih sredstev na dan 31. XII. 1975 iz naslova formalnih virov financiranja delovne organizacije »Panonija« je bila naslednja: — v 000 din Struktura Vrsta vira Vrednost v °/o A. Dolgoročni viri Poslovni sklad — del za obratne naložbe 5.035 10 Dolgoročna posojila za obratna sredstva 7.999 15 B. Kratkoročni viri Kratkoročna posojila za obratne naložbe 36.353 72 Predplačila kupcev 793 3 SKUPAJ: 50.180 100 Iz podane strukture virov ugotavljamo, da največji delež (72%) odpade na kratkoročna posojila, kar je dokaj neugodno. Dokaj nizek pa je 10% delež poslovnega sklada — del za obratne naložbe. 17,716.216.21 din 10,917,527.48 din 6,798.688.73 din 53,421.526.27 din 49,047.820.30 din 4,373.705.97 din 2,424.982.75 din 80.602.469.22 din 73.051.089.22 din 7,551.380.00 din 3,168.950.65 din 2,253.123.45 din 25,475.159.83 din 17,901.236.76 din 7,573.923.07 din 5,298.256.55 din 2,275.666.52 din 0. PRIHODNJA USMERITEV 1. PROIZVODNJA DVIGAL V IMF LJUBLJANA 1. 1. Splošno o dvigalotehniki v Jugoslaviji Ta dejavnost (od proizvodnje dvigal do vzdrževanja dvigal v obratovanju) je obremenjena z najrazličnejšimi problemi, ki imajo skupen koren v zgrešenih temeljnih razvojnih premikih takoj po vojni (1948). Posledica je bila ustvarjanje drobnih zmogljivosti in počasen razvoj doma in zato vedno večji razkorak glede na dosežke razvitega sveta. Dvigalo kot proizvod — gledajoč skozi prizmo tehnologije — ni preveč zapleten. Vendar zahteva zelo heterogen asortiman sestavnih elementov, ki se medsebojno bistveno razlikujejo, tako po glavnih izdelavnih materialih, kot po načinu in nivoju obdelave, pa tudi po potrebni strojni opremi v proizvodnem ciklusu. Zato tudi po svetu srečamo le nekaj firm, ki so kompletni proizvajalci vseh elementov dvigalotehnike, in še to v več tovarnah, ki so ozko specializirane in razmeščene v več državah. Vse to zahteva najprej tesno povezanost projektiranja in montaže na eni in proizvodnje (ki je naročilnega značaja) na drugi strani. Montažne (in tudi vzdrževalne) skupine so opremljene z najbolj sodobnimi montažnimi pomagali, orodji in specializiranimi napravami, ki občutno pospešujejo montažo dvigal z garancijo na točnost in kakovost drugih montažnih del. Obrtniška miselnost, zapiranje in s tem onemogočanje razvoja, nelojalna konkurenca ipd. je tekom časa povzročila stagnacijo in skoraj nobenih tehnoloških dosežkov na področju kompleksa dvigalotehnike v Jugoslaviji. Zadnja leta seje stanje nekoliko izboljšalo, vendar odločnejše premike zavira razdrobljenost, pomanjkanje strokovnjakov in monterskega kadra, nizka tehnološka raven in slaba opremljenost proizvodnje itd. Skupna karakteristika dvigalotehnike v Jugoslaviji so pogosti zastoji in okvare na že vgrajenih dvigalih, dolgi čakalni roki za odpravo zastojev in nasploh slabo in neurejeno stanje večine instaliranega vertikalnega transporta domačega proizvodnega izvora. Delno lahko takšno stanje pripišemo (glede na razmere po svetu, ko je znatno manj okvar in zastojev) nizki ravni zavesti uporabnikov in upravljavcev z vertikalnim transportom, s tem, ko slednji ne zagotavljajo organizirano eksploatacije: redni pregledi in kontrola instalirane opreme z lastnim za to usposobljenim kadrom in opiranjem na dobro organizirano delovno organizacijo montažno, servisno in tudi proizvodno dejavnost za vertikalni transpoert. V Jugoslaviji sta dve vodilni delovni organi-zaciji, katerih temeljna dejavnost je proizvodnja, precejšen pomen pa ima tudi montaža in servisiranje dvigal: David Pajič Beograd in Radnikz Zagreb. V Sloveniji vse do lanskoletnih dogajanj beležimo stalno zaostajanje celo za jugoslovanskimi dosežki. IMP Ljubljana je v okviru svojih integracijskih prizadevanj, ki jih sicer vodijo ekonomski, tehnološki in družbeni motivi, v lanskem letu za področje dvigalotehnike takole opredelilo tehnologijo saniranja tega področja: najprej je treba združiti delo in sredstva, poiskati pravilno razvojno usmeritev z vzpostavitvijo proizvodne kooperacije z renomirano svetovno firmo. Končni smoter mora biti ureditev slovenske dvigalotehnike z resnejšim posegom tudi na jugoslovanski trg v celoti, tako da prilagojena našim zmožnostim in potrebam in da bo lahko napredovala vzporedno s sodobno industrijsko prakso razvitih držav. 1. 2. Dvigalotehnika v IMP Ljubljana Izhajajoč iz zastavljenih integracijskih smotrov na področju vertikalnega transporta je bila v letu 1975 izvršena združitev slovenskih zmogljivosti, ki so bile razdrobljene v dveh kolektivih: Dvigalotehni in Elektrodvi-galu, ki sta dobršen del moči izgubljala v medsebojnih razmerjih. Tako je bila organizirana TOZD Dvigalo, ki skrbi za realizacijo omenjenih smotrov dvigalotehnike: proizvodnje, montaže, servisiranja in inženiringa. Vendar s poudarkom na zadnjih treh elementih. Na proizvodnem področju bi TOZD Dvigalo ohranila in razširjala proizvodnjo tistih izdelkov, katerih proizvodnjo je smiselno obravnavati kot delavniško pripravo montažnih elementov. Ostalo in pretežno delo proizvodnega značaja pa organizirati po načelih industrijske proizvodnje s čimvečjim izkoriščanjem dosežkov inozemskih partnerjev preko industrijske kooperacije. Za realizacijo tega cilja pa so potrebna velika investicijska sredstva. Glede na pogoje, ki obstoje v Panoniji iz Murske Sobote seveda odpade potreba po investicijah v osnovne naložbe (zgradbe in strojna oprema) v takšnem obsegu, ki bi bil potreben v TOZD Dvigalu: Potrebne so predvsem investicije v obratne naložbe vseh vrst, orodne priprave in nekatere stroje. Kljub temu, da so s to investicijo proizvodnje (v pretežnem smislu, t. j. cca 80%) v Panonijo doseženi prihranki cca 100 mio din, bomo morali v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti TOZD Dvigalo* potrebno koncentracijo strokovnega in proizvodno-skladiščnega potenciala na eno lokacijo (danes se dejavnost odvija v popolnoma neustreznih prostorih na 6 lokacijah, kar povzroča večje indirektne stroške poslovanja). Zato je treba računati s potrebno investicijo v TOZD Dvigalo v višini 50 mio din. Tako lahko govorimo o netu prihranka kapitala v celoti za področje dvigalotehnike v višini 70 mio din. Poleg procesov specializacije pa gre v tej delitvi dela tudi za vključevanje IMP Ljubljana v hitrejši razvoj manj razvitih območij s programom, ki je tehnološko perspektiven in komercialno poslovno donosen. In ne nazadnje okrepljena bo tehnološka povezanost poslovnega sistema IMP Ljubljana, ki tako dopolnjuje svoj poslovni predmet s področjem, ki tehnološko in ekonomsko dopoljnjuje že prisotna zaključena dela v gradbeništvu (inženiring, projektiranje in montaža) s pripadajočo proizvodnjo investicijskih dobrin. 1. 3. Tržna analiza dvigalotehnike v Jugoslaviji Statistična evidenca zveznih in republiških zavodov za statistiko ne zajema podatkov o številu dvigal v obratovanju in zato ni moč navesti uradnih podatkov. Proizvodnja dvigal je predvidena v kooperaciji z Zahodno nemško firmo Haushahn Stuttgart, s katero je bila v letu 1976 sklenjena pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji za dobo 5 let. Ta pogodba pa mora biti še potrjena s strani Zveznega komiteja za energetiko in industrijo. Ker pa postopek pri registraciji pogodbe še ni končan je načrtovana delna sprememba proizvodnega programa Panonije tako, da se čimprej ukine proizvodnja neaku-mulativnih izdelkov in se nadomesti s kooperantsko proizvodnjo za potrebe drugih TOZD v okviru IMP. V primeru, da pogodba o dolgoročni proizvodni kooperaciji s firmo Haushahn ne bi bila registrirana, pa bo proizvodnja dvigal osnovana na lastnem razvoju ob delnem uvozu najzahtevnejših elementov ter tesnejšem proizvodnem sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci dvigal David Pajič Beograd in Rade Končar Zagreb. Razgovori o takem sodelovanju so že v teku. HI. VKLJUČITEV PANONIJE V IMP IN VLOGA IMP PRI SANACIJI PANONIJE Delavski svet IMP je na sejah dne 06. 04., 14. 06., 28. 12. 1976 in 14. 01. 1977 obravnaval možnost vključitve Panonije v IMP ter med drugim sprejel stališče, da je potrebno pred odločanjem o pripojitvi razčistiti proizvodni program in izvesti sanacijo virov sredstev glede na njihovo ročnost odplačevanja. Bodoči proizvodni program je določen v sanacijskem elaboratu; pri izdelavi so sodelovali tudi strokovni delavci IMP, obravnavali pa so ga: Sklad skupnih rezerv SR Slovenije, Ljubljanska banka — Podružnica Murska Sobota, Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota in Sklad skupnih rezerv Skupščine občine Murska Sobota. Sklad skupnih rezerv SR Slovenije je na seji dne 03. 12. 1976 odobril Panoniji sanacijski kredit za osnovna sredstva v višini 25,350.000 din z odplačilno dobo 5 let in 6,5%-no obrestno mero. Prva anuiteta zapade v plačilo 01. 11. 1979, zadnja pa 01. 05. 1984. Ljubljanska banka — Podružnica Murska Sobota je odobrila konverzijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne v višini 26,300.000 din in kredit za trajna obratna sredstva v višini 34.000. 000 po 10,5 %-ni obrestni meri ih rokom vračila 6 let. Sklad skupnih rezerv Skupščine občine Murska Sobota je odobril Panoniji kredit za osnovna sredstva v višini 3,000.000 po 5 %-ni obrestni meri in rokom vračila 6 let (dinamika vlaganj za osnovna sredstva po tehnični strukturi v posameznih letih je prikazana v posebni razpredelnici). Glede na finančno sanacijo s strani zgoraj navedenih skladov, oziroma banke je predvidena vključitev Panonije predvsem v naslednjem: 1. Vključitev »Panonije« v poslovni sistem IMP-a, s čimer je zagotovljena dodatna varianta kratkoročnega financiranja reprodukcijskega procesa. 2. Dolgoročna programska usmeritev »Panonije« na proizvodnjo za vertikalni transport in plinsko tehniko. c ! i S i ] ( 1 i I ( ( 3. Vključitev interne banke v financiranje °bratnih naložb pri že obstoječih in novo najetih kreditih za realizacijo sanacijskega pro-8rama. 4. Vzpostavitev dohodkovnih odnosov s TOZD Dvigalo in ostalimi TOZD IMP-a na Področju vertikalnega transporta s ciljem kupnega organiziranja proizvodnje, montaže, vzdrževanja in servisiranja. 5. Aktivno vključitev strokovnih služb IMP-a v osvajanje novih proizvodnih programov. 6. Status »Panonije« v IMP Ljubljana: TOZD z n. sol. o. (kot ostale TOZD) z lastnim žiro računom. Pozneje prilagajanje novi samoupravni organiziranosti v okviru IMP. 7. Izgubo za 1. 1976 naj bi pokrile TOZD IMP v obliki sanacijskega kredita po 3%-ni obrestni meri in začetkom vračanja ZR za 1 1978 iz sredstev rezerv TOZD Panonija. Sanacijski kredit bi dale TOZD: 50% v razmerju rezervnih sredstev po stanju 31. X. 1976 pred delitvijo dohodka za 1. 1976, 50% pa glede n; razporeditev v rezervna sredstva po ZR za 1 1976. Tabela 0.2.2. INDEKSNA RAZMERJA CELOTNEGA DOHODKA Bazni indeks 1970 1971 1972 1973 1974 1975 Verižni indeks 1970 1971 1972 1973 1974 1975 kealiz. proizv. 100 128 132 208 328 375 100 128 103 155 159 114 koaliz. mat. 100 102 103 146 222 173 100 102 101 182 118 78 T>ruga real. 100 180 385 558 636 935 100 180 215 113 146 106 T*oh. od obresti 100 370 110 247 104 Redni dohodek 100 218 200 515 342 587 100 219 123 191 66 172 Celotni doh. 100 129 137 213 R°rablj.sr. 100 132 147 234 dohodek 100 122 117 173 R°godb.obv. 100 164 162 758 ^akons. obv. 100 68 87 166 Osebni doh. 103 121 143 196 Cst.doh. 100 140 3 2 TABELA št. 0.3: STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA 1972 328 377 100 129 106 156 154 114 369 429 100 132 111 150 158 116 251 200 100 122 95 149 145 116 115 128 100 164 160 289 152 111 284 283 100 68 123 190 171 92 284 390 100 121 110 135 144 108 - 52 100 140 2 51 - — 1975 v 103 din in % 1973 Vrednost % 1974 Vrednost % 1975 Vrednost % 1975 1974 Indeks 1974 1973 1975 1973 Celotni dohodek 62.800 100,0 96.678 100,0 111.012 100,0 115 154 178 Porablj. mater. in storitve 40.546 64,6 65.281 67,5 74.680 67,3 123 154 190 Nabavna vred. trgov. blaga 1.974 3,1 1.471 1,5 1.562 1,4 106 75 79 Izredni izd. Z popr.fin.rez. 2.250 2,0 1.934 2,0 3.772 3,4 195 155 300 Amortizacija po min.stopnji 1.370 2,2 2.435 2,5 2.502 2,3 102 178 183 Amort. nad min. stopnjo - - - - - - — Dohodek I. 17.660 28,1 25.555 26,4 28.497 25,7 112 145 181 Pogodbene obveznosti 2.533 4,0 3.841 4,0 4.273 66,9 111 151 169 Zakonske obveznosti 1.291 2,1 2.209 2,3 2.044 1,8 93 171 188 Dchodek II. 13.836 22,0 19.505 20,2 22.180 20,0 114 141 160 Osebni dohodki 13.805 22,0 19.963 20,6 21.099 19,0 106 145 153 Skladi 21 0,0 - 458 - 1.081 1,0 — — 3487 - poslovni sklad - - - - - — _ - rezervni sklad -- - - - - _ _ - sklad skupne porabe - - - - - - _ • vse za nerazvite pokrajine •. izguba pokrita iz odpisanih terjatev do kupcev STRAN 6 IMP GLASNIK JANUAR 197? Tabela št. 1.1 POGOJI REZULTATI in USPEH proizvodnje dvigal Panonija 1977/1980 vrednostni podatki v 10 din ^ leto 1977 1978 1979 1980 Kategorija 1 2 3 4 1. Povprečno število zaposlenih 2. Povprečne poslov.nal.skupaj obratne " " 2.2 " osnovne " " 58 18.211 8.711 9.500 117 33.164 18.664 14.500 155 48.869 27.169 21.700 250 70.575 38.075 32.500 3. Potrebne invest. skupaj 3.1 " " v obrat.naložbe 8.711- 8.711 9.953 9.953 8.505 8.505 10.906 10.906 4. Realizacija skupaj 4.1 " dvigala 4.2 " kooperacija 27.132 18.269 8.863 55.054 37.156 17.898 82.032 55.234 26.798 123.008 82.851 40.157 5. Dohodek 11.395 23.673 36.094 55.354 6. Amortizacija osn.naložb in orodij 7.1 Dobiček pred obdavčenjem 7.2 Dobiček po obdavčenju 996 3.005 1.803 2.005 6.115 3.669 3.004 8.835 5.301 4.505 13.252 7.951 8. Razvojni potencial 9. Saldo denarnih tokov-lastnih(8.3) 10.1 Transofrmacija obratnih naložb 10.2 Potrebni krediti (8.-9.+10.1) 3.685 m 8.711 7.463 m 6.268 m 10.982 1.042 16.472 + 76 ali prolongiranja-moratorij 11. Relativna razmerja 11.1 % dobička (7.1 : 4.1) 11.2 % dajatev iz dobička 11.3 % neto dobička 11,07 4,43 6,64 11,10 4,44 6,66 10,77 4,31 6,46 10,77 4,31 6,46 11.4 % neto rentabilnosti (7.1 : 2) 16,50 18,43 18,07 18,77 11.5 Kol. pokritja uvoza 1,25 1,25 1,25 1,25 Opomba : v letu 1980 je dosežena polna zmogljivost in potreben nivo obratnih naložb ! Tabela št. 2/1 POGOJI, REZULTATI in USPEH proizvodnje plinskega števca m 3/h, Panonija 1978/1980, vrednostni podatki v 10 din leto 1978 1979 1980 Kategorija 1 2 .3 1. Povprečno število zaposlenih (1977=3) 37 47 55 2. Povprečne poslovne naložbe skupaj 7,408 9,237 11,048 2.2 Povprečne obratne naložbe 6,006 7,370 8,708 2.2 Povprečne osnovne naložbe 1,402 1,867 2,340 J, . Potrebne investicije (skupaj) 6,00 6 1,364 1,338 3.1 Potrebne investicije v obratne naložbe 6,006 1,364 1,338 4. Realizacija 15,000 20,000 25,000 5. Dohodek 9,750 13,600 17,250 6. Amortizacija osn. nal. in orodij 187 249 312 B Dobigek pred obdavčenjem Dobiček po dajatvah (neto) 4,175 1,005 6,900 2,140 8,625 2,0 ^5 8. Razvojni potencial (6+7.2) 1,192 2,389 2,987 9. Saldo denarnih tokov lastni( 8.-3. ) 6,006 - 172 + 1,051 10.1 Transf ormacija obratnih naložb 10.2 Potrebni krediti - moratorij 11. Relativna razmerja 11.1 % dobička (7.1 : 4) 27.83 34.50 34.50 11.2 • % dajatev iz dobička 21.13 23.80 23.80 11.3 % neto dobička 6.70 10 .70 10.70 11.4 % neto rentabilnosti (7.1 : 2) 56.35 74.69 78.06 Januar 1977 / * • IMP GLASNIK STRAN 7 TABELA štev.: 3.1 REZULTATI, POGOJI IN USPEH POSLOVANJA ''PANONIJE" KMET '" i IN IND. KOOPERACIJE 1977 - 1980 v 1(T din Kategorija 1977 1978 1979 1980 1. Povpr.štev.zap.v neposr.proizv. 291 61 306 63 326 66 351 69 Povpr.štev.posrednih del. 184 39 178 37 106 C 4 161 21 2. Povprečno število zaposl. vseh 478 100 486 100 492 100 512 100 3. Povprečne poslovne naložbe ' 110.650 100.110 98.893 86.554 4.lPotrebne invest.v obrat.naložbe 13.262 346 - 3.342 - 3.418 4.2Potrebne invest.v osn. naložbe - - - - 5. Realizacija 154.949 143.8o4 101.229 193.947 6. Dohodek ■ c ’ 48.517 55.327 61.524 66.234 7. Indirektni stroški 26.749 36.028 39.308 40.587 8. Amortiz.osn.nal.in orodja 10.638 10.270 9. 305 10.126 9. IDobiček pred obdavčenjem 8.407 10.346 12.403 12.657 9.2Dobiček po dajatvah (40 %) 5.044 8.588 7.477 7.504 10. Razvojni potencial 14.826 15.276 15.218 15.914 11. Saldo denarnih tokov-neto br. - 18.282 + 8.101 +11.659 +11.137 12. % dobička pred obdavč. 5,4 6,5 6,9 6,4 13. % dajatev iz dobička 2,2 2,4 2,8 2,5 14. % neto dobička 3,2 3,9 4,1 3,9 15. % neto rentabilnosti 7,6 10,03 12,6 14,6 Opomba: Negativni podatek pri vrstici 4.1. je rezultat zmanjšanja vezave obratnih naložb na program kmetijske mehanizacije in kooperacije in trans!ormacije teh sredstev v program dvigal in števcev. tabela štev.: 4.1 rezultati, pogoji in uspešnost poslovanja "Panonija" - skupaj v 000 1977 1978 1979 1980 Povpr.štev.zapos.v neposr.proizv. 394 / 63 % 435 / 68 % 489 / 70 % 612 / 75 % Povpr. štev.zaposl.v režiji 200 / 37 % 205 / 22 % 205 / 30 % 205 / 25 % Skupaj : 534 / 100% 640 / 100% 694 / 100% 817 / 100% Povprečne poslovne naložbe 128.861 149.682 157.089 163.177 Potrebne naložbe v osnovna sredstva 10.004 14.290 2.240 2.827 Potrebne investicije v obrat.sredstva 21.993 15.613 4.527 . 8.325 • Realizacija 132.081 238.858 283.261 343.955 Dohodek 59.912 88.750 111.218 130.288 Indirektni stroški 3?.c32 49.267 55.375 63.114 Amortiz.osn. sred. in orodij 11.632 12.482 12.568 14.942 Dobiček pred obdavčenjem 11.412 21.236 28.198 34.534 Dobiček po obdavčenju 6.847 12.742 16.919 18.230 Razvojni potencial 19.365 25.491 ^p.152 37.147 Saldo denarnih taks -31.997 -18.463 + 8 • 215 + 9.437 % dobička pred obdavčenjem 6,3 8,9 9,9 10,0 % dajatev iz dobička 2,6 3,6 4,0 4,8 % neto dobička 3,7 5,3 5,9 5,2 % neto rentabilnosti 8,9 14,2 17,3 J 20,5 Izvoz 8,882 17,898 26.798 40.157 Uvoz 7.051 14,706 21.992 22.886 ZT bilanca + 1.312 + 3.192 + 4.306 + 7.381 Dinamika vlaganj PANONIJA, Murska Sobota za osnovna sredstva po tehnični strukturi 1976 1977 1978 1979 Skupaj za gradbena dela 1.750 6.000 - 7.750 za domačo opremo 8.800 10.400 - 19.200 za ostalo 500 900 - 1.400 11.050 17.300 - 28.350 za obratna sredstva 26.300 24.000 /10.000 10.000 70.300 Skupaj: 26.300 25.050 27.300 10.000 98.650 posojilo za energ(4,8 %) 530 830 - 1.360 Dinamika vlaganj po virih financiranja za osnovna sredstva - SSR SO M.Sobota 3.000 - - 3.000 - Kredit SSR SRS 8.050 17.300 25.350 11.050 17.300 - 28.350 za obratna sredstva kredit LB podr. M.Sobota 26.300 24.000 10.000 - 60.300 - - 10.000 10.000 26.300 24.000 10.000 10.000 70.300 Skupaj : 26.300 35.050 27.300 10.000 98.650 SKLEPI SEJE DELAVSKEGA SVETA PODJETJA Z DNE 28.12.1976 Sklepi v zvezi s predlogom plana za leto 1977 so naslednji: — skrbeti za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in utrjevanje vloge delavcev v upravljanju preko delegatskega sistema in drugih oblik; še posebej v smislu samoupravne reorganizacije TOZD in DSSS IMP Ljubljana po določilih zakona o združenem delu (konstituiranje, samoupravni akti, medsebojni odnosi itd). — ponovno preveriti in dopolniti stabilizacijske programe, ki morajo postati most za uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju; gre predvsem za: a) dviganje tehnične in tehnološke ravni gospodarjenja, bodisi z novimi investicijami, bodisi z inovacijami b) uvajanje boljših organizacijskih metod in oblik sprovajanja delovnih nalog in s tem doseženo večjo osebno odgovornostjo, prav tako tudi z razporejanjem primemo strokovno usposobljenih delavcev na najodgovornejša delovna mesta, ki morajo biti vsakodnevno vključeni v družbeno politično dogajanje v TOZD, IMP in družbene skupnosti na sploh c) izpeljavo vseh dopolnitev nagrajeval' nega sistema, pri čemer so prioritetne nalog6' ki smo jih sprejeli na političnem aktivu IMP \\ 07 1976 in katerih predlog je v zaključen’ pripravljalni fazi (korekcija točk na nekatera delovna mesta, uvajanje sistema nagrajevanj® režijskih delavcev po rezultatih dela, uvel j 3' vitev določb sindikalne liste), pri delitvi oseb" nih dohodkov pa sprovajati delitev po načel® produktivnosti d) doseči moramo večjo kompleksnost j nastopanja tako na domačem, kot tujih trgih1 izogibati se parcialnim nastopom vseh TOZD v vseh tistih primerih, ko gre za interese dveh ali več TOZD; postopoma začeti z nudenjem razvojnega ih poslovnega svetovanja, ki odpira in zagotavlja kvalitetnejše oblike nastopanja na domačen1' predvsem pa na trgih dežel v razvoju; — posebno pomembno področje pri reali' zaciji naših razvojnih nalog za leto 1977 je nadaljnji razvoj dohodkovnih odnosov med TOZD v IMP v smislu uveljavitve principov interne banke, kot sredstva za realizacij6 investicijskih programov posameznih TOZD’ v večji meri, kot je bila praksa zadnjih let je treba združevati družbeno akumulacijo z® investicije v tistih TOZD, ki so v dosedanjem razvoju relativno manj investirale in so s tem pripomogle k hitrejšemu razvoju drugih [ TOZD (primer: TOZD OV); — dopolnjevati že sprejete planske obveZ' j nosti iz razvojnih programov, v TOZD, ki pa še nimajo kompleksno obdelanih srednjeročnih planov morajo to nalogo končati tekom 1977; tako bo uveljavljen princip kontinuiranega planiranja in zagotovljeno varstvo širših družbenih interesov, kot uveljavitev princi' pov družbenega planiranja — vrednost točke v vseh TOZD IMP, razen novo priključenih v letu 1977 znaša 11,00 dih 5. Do 15. januarja 1977 naj bi TOZD IM? obravnavale predlog plana za 1977, tako da bi konec januarja odločali o planskih nalogah vzporedno s tem pa tudi o priključitvi Panoni' je. 6. Soglasno je bil sprejet pravilnik o notra' nji arbitraži. 8. Za informacijo o Panoniji in za dok®' mente, ki so bili predloženi članom DSP je bil soglasno sprejet sklep, da vse TOZD IMP n® zborih delavcev razpravljajo in prinesej6 odločitev o pripojitvi Panonije k delovni organizaciji IMP. Sklepi pod točko: razno 1. Dopis TOZD BLISK glede določitv6 3-članske komisije za imenovanje direktorja se vrne TOZD BLISK, ker je postopek imeno' vanja direktorja po statutu na katerega se v dopisu sklicujejo, sicer pravilen vendar je zastarel. Sprejet pa je bil sklep, da se v statut® ta člen popravi. 2. Na dopis OK ZSMS se odgovori, da se b° njihovo prošnjo reševalo takrat, ko bo znano,s kolikšnimi sredstvi se bo razpolagalo. 3. Sprejet je bil sklep, da se postavi pano v vrednosti 60.000 din z napisom »30 let IMP8 j na križišču Titove in Topniške ulice. 4. Samoupravni sporazum Montinvesta s6 pošlje na TOZD v razpravo, na prvi naslednji seji pa se izoblikuje sklep. ! Predsednik DSP- j VRHOVEC STANE ! IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. JanezTrost, ing Vani Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.