C. C. Postale. — Esce ogni mc~coledi • vntrdi — 3 giugno 1927 Poaamszn* Stevilka 25 ttotink tzhajs vsako sredo in petek zjutraj. Sinnt za celo leto 15 L. > pol leta 8 * * čeirt leta 4 * Za Inozemstvo celo leto Ur 40. N« naročila brez do» poslane naročnine se n« moremo ozirati. Qdgovorni urednik: Polde Kemperle. ¦¦¦¦ lr 5/. 44 V Gorki, v petek 3, junijct 1927. Leto X. Nejrankirana pisma «a n* sprejemajo. Oglasi sä računajo po dogot vorn in sv plačaje v naprei. — List izdajn kovsord) »Gor. Sfr«* že*. — Tisk 'Katoliik* tiskarne v Govid. Rl* va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvoi iillc* Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 306. ^Raznarodovanje. Italijanska javnost je razburjena, ogorčena. Pod velikim naslovom: »Ogroženo italijanstvo. Nova frans coska postava glede državljan* stva karri raznaroditi 800.000 na* ših bratov« prinaša večerni »Pic* colo« z dne 31. maja datjši članek, povzet iz znanega fasistovskega glasila »Giornale d' Italia«, ki med drugim pravi: »Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je ta listina (novi zakon glede francoskega državljanstva), ki je v \ Italiji še nismo dodobra proučili, j enu najbolj težkih in usodnih tujih groženj za italijansivo. Nova po* stava vničuje tisočletne pravne tradicije in ustvarja popolnoma no? va in drzna pravna načela, da bi s priključitvijo številnih tujih držav* Ijanov izbojevala zmago v brez* upnem boju proti izumiranju.« Potem navaja list nekatere naj* bistvenejše določbe novega zakona n. pr.: otrok rojen na Francoskem od fruncoske mat ere se smatra za francoskega državljana brez ozira na očeiovo državljanstvo; Franco* zinja, ki se poroči z inozemcem, ohrani svoje lastno drzavljanstvo, če ob poroki ni podala nasprotne iz* jave ali če ni ob času poroke bivala v tujini; vsakdo, ki biva v Franciji in so njegovi starši inozemci, po* stane z 21. letom francoski držav* Ijun, če se v naslednjem letu ni pra* vilno po predpisih odpovedal fran* coskemu državljanstvu. Tudi za pri* dobitev državljanstva vsebujc novi zukon znatne olajšave. Kdor ima tekom treh let stalno bivališče v Franciji, postane franc, drzavljan. Kdor si je pa pridobil v Franciji kako podjetje ali kmečko posestvo postane državljan že po 1 letu. Nje* govi otroci so polnopravni držav* Ijani. Z ozirom na te uredbe, ki smo jih navedli samo v izvlečku, pravi »Giornale d' Italia«: »Novi francoski zakon o drzav* Ijanstvu velju za vse inozemce, ki žive v Franciji. Teh je 3 milijone ali Vim vsega francoskega prebivaU stva. Najbolj pa zadene Italijane, katerih je v Frunciji okoli 800.000 in se skoro napram vsem lahko vporabijo predpisi novega zakona. Nevarnost za italijanski živelj se zdi težka, toda še težja je ako po* mislimo, kakšne resnične in dejan* ske namene zasleduje francoska politika z novo postavo in kakšne cilje hoče doseči Francija. V Franciji se uvaja načelna po* litika raznarodovanja. Novi zakon ne namerja samo v splošnem ure* diti vprašanja državljanstva, tern* več hoče ustvariti pravno podtago in navidezno neoporečno zakoni* tost za dobro premišljeno postopa* nje, ki se bo izvajalo z vsemi sred* stvi in v velikem slogu«. Rimski list nadaljuje, da je treba skrbeti za obrambo italijanskega zivlja v tujini. Italija zgublja last* ne državljane in pomnožuje števi^ lo prebivalstva v drugih deželah, ki so v njeni sosedščini. Navtedli smo zgornji Cianek, ker se nam zdi briga za obstoj italijan- skega življa v inozemstvu povsem umestna in opravičena. Brezdvom* no mora roditi odpor v vsakem Italijanu misel, da bi drugi narodi z vsesavanjem njegove krvi, s po* tujčevanjem njegovih sinov ohra* j njevali in varovali svojo veličino. \ To ni v skladu ne z naravnimi in ne z božjimi zakoni. Želeli bi samo, da bi se naši sodrxavljani italijan* ske narodnosti zavedali te svetle misli in vzvišene pravice tudi ka* j dar gre za nus primorske Slovane. [ Kakor občutijo oni bridko, ko sli* šijo, da skušajo njihove rojake v inozemstvu raznaroditi, tako krva* vijo naša srca, te vidimo, da kdo 1 hoče nas, ki žAvimo na tej zemlji že .< tisočletje in več, raznaroditi. Raz* narodovanje je protinaravno in krivično ter povzroča nepopisno gorje. Zato je nujno potrebno, da se mu odpovedo vsi narodi, kajti le potem bomo dosegli sožitje, vred* no prosvitljenega človeka in bias goslovljeno za vse. Kaj se godi po sveiu? V zadnji številki smo se poučili o angleško*ruskem sporu. Novi spor je potegnil za scboj skoro vse dr* žave. Opisali smo tudi, kako so se razne države opredelile. Toda pri tern ni ostalo. Pokazale so se posledice v Rusiji in pa v angleškcm imperiju. Že parkrat smo brali v naših političnih razgle* dih, kako se dvigajo narodi, ki so pod angleško nadoblastjo. Zmeraj ghisneje zahtevajo, naj se jim pu* sti samoodloeba. Mogočno gibanje za neodvisnost plamti zlasti v In* ciiji in v Egiptu. Baš isti dan, ko je angleško zunanje ministrstvo naro- eilo Rusom v Londonu, naj spravi? jo svoje kovčeke, je ansjleški na* mestnik v Kajiri brzojavil v Lon- don, da vre ob Nilu. Borba Egipeanov za svojo samo* slojnost je že stara. Ta trenutek, ko jc London zapleten v prepire z Moskvo, se je zdel eaiptqvskim na* cionalistom ugoden, da spet udari= jo. Eqipt je pa za andeško svetov* j no cesarstvo življenjske^a pome^ na, če pomislimo, da vodi tam pre= ko Sueški prckop iz Sredozcmsketfa v Rdeee morje in odtod dalje v an* deško Avstralijo. Zato tudi An* ^lcže močno zaskrbi, kadar se v de- žcli piramid kaj zgane. »Waft«. Ker gre tudi tu ob Nilu za narod* no svobodo trinaistih miljonov lju* di, si hočemo malce orisati politic* ni razvoj te nekdaj toli slavne fa* raonske kraljevine. Angleži so že za časa uporov verskega fanatika Mahdija spoznali, da jim mora biti Eßipt neobhodno potreben člen v vcri.sji njih prekomorskih posestev. Zato ni bila mcrodajna le izredna plodovitost žitnih in bombažnih poljan, ki iih Nil namaka, marvee tudi važnost Sucske.öa prekopa, ki je glavna žila za angleški promet s kolonijami. Kakor znajo le Anglezi, tako so se brž zasidrali v deželi. Poslali so v e^ipčanska pristanišča svoje boj* ne ladje, celo armado 15.000 mož in pa ogromno množino aeroplanov. 5lad 300 jih ie spravljenih v han* aarjih pri Heliopolisu, nekdanjem imestu solncneßa boga, in pri Abu* kirju. L. 1923. je sicer Egipt dosegel navidezno neodvisnost. Tma svoje- ga kralja, ministre, senatorje in po* slance, v resnici pa vlada le angle* ški visoki komisar. Ponašanje vsiljivih tujcev je vzbudilo v deželi odpor. Narodo* ljubni Ijudje so se zbrali v posebno stranko pod vodstvom starega Sa* nda Zaglul paše. Ta narodna stran* ka se zove z arabsko besedo .Waft'. Ona se bori za samostojnost Egipta. Zato ima številne privržence v vseh slojih. Waftisti so za zmerno politiko; oni bi pustili Angležem sueški kanal, tudi vrhovni protekto* rat nad deželo, le v notranje raz* merje naj se ne bi vtikali. Manj popustljiva je stranka Chisb*el*Watani. Watanisti streme za popolno neodvisnostjo, so veliki, da, za politiko nedorasli idealisti. Tretja stranka je liberalna pod Adly pašo. Liberalci so pravi pod* repniki Angležev. Ti so tudi via* dali s pomočjo liberalcev, velikih posestnikov, nekdanjih paš in ve* zirjev, ki se boje, da bi jih Waftisti vrgli iz njih privilegiranega gospo* darskega ter socialnega položaja. Ko je pa stari borec za svobodo do* movinc Zaglul paša prišel iz ječe, kamor so ga Angleži že 1. 1921. vr* gli, je liudstvo kar vrelo k njemu. Pri volitvah 1. 1924. je od 210 po* slancev dobiln njegova stranka 185. Dva politična stebra. Narodna stranka dosledno in vztrajno deluje za tem, da pridejo na vsa vodilna mesta v Egiptu do* mačini. Povsod skušajo izpodriniti priseljcne Angleže. Najbolj jih bo* lj, da so pred tremi leti dobili An* gleži v svoje roke Sudan, deželo južno od Egipta. Toda morali so moleati in delati doma. Angleži so morali po voiltvah pri* stati na to, da sprejme liberalni Sar* vvat paša min. predsedstvo, a Zaglul pa predsedstvo zbornice. Tako je dejanski vodja egiptovske politike Angležem nasprotni Zaglul paša, 704etni starec. Vpliv, ki ga ima Za* glul paša na svoje ljudi je narav* nost vclikanski. Zato ga tudi niso Angleži pustili na čelo ministrstva. Ljudstvo časti v starem paši svoje* ga narodnega junaka. Če oboli, za* stane vse politično življenje. Kar kratko ga nazivajo »Paša«. To svo* jo ljudsko priljubljenost si je pri* dobil s svojim 20*letnim neumor* nim delom za svoje rojake. In tudi zdaj v tem najnovejšem sporu mu brezpogojno zaupajo. Druga odločujoča osebnost v E* giptu je angleški namcstnik ali ka* kor ga nazivajo »visoki komisar«. Od tega moža je odvisno, koliksen ugled bo vživala Britanija pri Egip- čanih. Ko je bil lord Allemby za visokega komisarja, so se narodne struje okrepile, ker je bil popust* ljiv. Za njim je pa vlada poslala doli odločnega moža lorda Lloyda, ki ne pozna drugega ko angleško korist. Pa tudi od konservativne vlade je dobil naročilo, naj objest* ne domačne malo bolj brzda. Na* ravno torej, da se vžge politično trenje. Pač, še ene odločujoče osebe ne smemo izpustiti, da bo slika popol* na, to je »sirdar«, vrhovni povelj* nik egiptovskih domačih čet, ki pa je vedno kak angleški general. Pre* ko sirdarja ima vlada egiptovsko armado v svojih rokah. Kralj Fuad je pa le senca vladarja, ki je zado* voljen, ee mu Angleži priznajo nje* govo dostojanstvo in plačo. »Nočemo sirdarja!« Ko so Zaglulovi nacionalisti opa* zili, kako se Anglež, njih varuh, zmeraj bolj zapleta z Rusijo in na Kitajskem, so si mislili, zdaj je pra* vi čas. Parlamentarni odbor v Ka* jiri je sklenil, naj se število moštva deveterih egiptovskih bataljonov zviša na 800 mož; kupi naj se nova vojna oprema in še več drugih po* dobnih preuredb naj izvrši domača armada. To vse bi Angleži tudi odobrili. Prav srdito so se pa uprli egiptovski zahtevi, nai se sirdar, angleški vojaški povcljnik egiptov* skih čet, odpravi in naj te spadajo od zdaj dalje pod domaeega vojne* ga ministra. Zbornica je pod Za* glulovim predsedstvom tudi črtala plačo angleškemu sirdarju. Angleži so brž zavohali namero nacionali* stov, ki hočejo iz armade ustvariti sebi poslušno orodje. Da bi pre* strašili pristaše Wafta in dokazali svojo odločno voljo so Angleži po* slali v aleksandrinsko pristanišče tri velike bojne ladje. Vladi v Egipt pa so pfsali ostro pismo v obliki ul* timatuma, naj brž neha s protian* gleško politiko pri vojaštvu. Sirdar mora še naprej ostati vrhovni po* vcljnik armade. Če Egipt teh zahtev ne sprejme, so Angleži trdno odlo* čeni ukiniti samostojnost Egipta, ki so mu jo priznali 1. 1923. Zlasti zadnji stavek je vse duho* ve v Egiptu razburil. Celo francoski listi ostro prijemljejo konservativ* no vlado v Londonu, ki vsepovsod žuga s svojo močjo. Pravijo, da ni* ma Anglija pravice jemati suvere* nitete 13 miljonskemu narodu. To je kršenje najnaravnejših pravic. Zadovolji naj se s svojim izjemnim stališčem, ki itak angleški trgovini obilo nese. V Egiptu se bodo angleškega na* stopa ustrašili in za enkrat še iskali kompromisa. Vendar nočejo odje* njati od svoje zahteve, naj se an* gieško vojaštvo umakne iz Nilove dežele na palestinska tla; nočejo pa tudi vstopiti kot dominij v britan* sko kolonialno cesarstvo. Te svoje predloge je vlada poslala v London. Morda se bo na ta način po* gasil zubelj, ki gori ob sueškem prekopu. Toda prenagla in oboro* žena politika londonskega ministr* stva priliva le še bolj olja nacional* nim plamenom, ki se vžigajo po vseh kolonijah. Se razume, da znajo to boljševiški agentje spretno iz* rabljati. Toda prva krivda leži v postopanju Anglije same, ki kot vse velesile smatra pravico močnej* šega za naravno pravico. Okno v svet. 20. junija ob štirih popoldne. Amcriški poslanik je v glavnem tajništvu Društva narodov povedal, da se bo pričela razorožitvena kon* ferenca v Ženevi ob zgoraj poveda* nem času. — Čudno, da ima jo go* spodje še čas za izlete v Ženevo. Vojni obisk. Francoska bojna mornarica je šla na obisk na Angleško. Obisk bo trajal pet dni in bo prav slovesen. To je politična posledica novega prijateljstva med Francijo m An* glijo, ki se je sklenilo ob zadnjem obisku francoskega predsednika v Londonu. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Opozicija v Moskvi. Zadeva »Arcos« je tudi v Moskvi povzročila cepitev. Opozicija s Trockim na čelu se zaletava v via? do ter Zinovjeva in Stalina, češ, zdaj vidite, kam vas vodi vase zbli? žavanjc s kapitalističnim zapadom. Trockijeva skupina trdi, da je tre? ba vse stike z inozemstvom prelo? miti. Trockij tako napada vlado, da so sklenili, da ^*a izključijo iz komunistične stranke. če ne neha. Albanske vesti. List »Giornale d' Italia« ima spet važne novice iz Albanije. Pravi, da so albanska oblastva zaprla tolma? •ča jugoslovanskega konzulata Gju? raškoviča in še dva druga Črno? gorca, ki so obdolžcni špijonaže. Jugoslovanski zunanji minister je proti aretaciji ostro protestiral. Drugo sporočilo pravi, da so udr? li komitaši na albansko ozcmlje in tarn zaecli na mirne Albance stre? ljati. Na Peking! Prišla so poročila, da so severue čete porazile v pokrajini Honan juzne. Vlada v Hankovu pa to od? locno zanika in trdi ravno obratno. Med obema južnima vladama, med radikalno komunistično v Hanko? vu in Čiangkajšekovo v Nankingu, se je sklenilo premirje in bodo skup? no zgrabili Tsang?Tso?Lina ter ne bodo prej odnehali, doklcr ne bodo v Pekingu. Siccr ne bo šlo vse tako gladko kot prorokujejo, ker so za? čeli zdaj tudi Japonci pošiljati svo? je vojaštvo na Kitajsko. Obletnica diktature. 29. maja je poteklo leto, odkar je pričel na Portugalskem vladati general Carmona. Na spominski dan je diktator izdal proglas na na? rod, kjer pravi, kaj vse mora vlada še storiti predno bo odstopila. Udarili se bodo. V Romuniji sta se močno sprla krali Ferdinad in njegov ministrski predsednik general Avarcscu. Kralj hoče, naj se sestavi vlada iz vseh strank. Avarcscu bi pa še rad sam ukazoval. Casopisi nc smejo o tern sporu seveda nič pisati; se bo pa bolj slišalo, ko se bodo udarili. DNEVNE VESTI Osebne vesti. Č. g. Fr. Oswald, katehet v Idriji in č. g. Peter Likar, župnik na Go? rah sta od prevzv. g. nadškofa imenovana za nadškofijska duhov? na svetnika. Častitamo iskreno! ! Pečat na čelo. Zadnje ease so oblastva jelaprav trdo stopati n prste trgovcem, pre? kupčevalccm, gostilničarjem itd.,ki se bavijo s trgovino z živili, a se ne drže predpisov. Več jih je že bi? lo kaznovanih. Oblastva naznanja? jo, da bodo odslcj naprej dajala imena takih, ki se pri tej obrti nc drže poštenja, potom časopisja v javnost. Romanje. Škofijski odbor tržaško ? koper? ske škofije za proslavo frančiškan? skega leta priredi po'd častnim vodstvom tržaškega škofa drja Fogarja romanje v Assisi ? Rim in Bologno. Vsi stroški: vožnja 3. razreda hrana in prcnočišče 2. raz? reda stanejo 450 L. Romanje se vr? ši med 5. in 12. septembrom. Do konca julija jc čas za priglasitev in sicer na naslov: Ivan Omersa, ka* plan, Trieste V. dell' Istria 16. Oproščen. Kakor znano je bil bivši kanal? ski župan g. Karol Angeli pred mes- sed obsojen na tukajšnjem sodišču na 8 mesecev zapora, ker je zbrisal s pročelja svoje hiše slabo sliko Musolinijeve glave. Med onimi, ki so Angelija naznanili, je bil tudi za? upnik policije Emil Zega iz Ka? nala. V sredo 1. t. m. se je v zadevi vršila prizivna razprava pri višjem sodišču v Trstu in je bil g. Angeli popolnoma oproščen. G. Angeliju. ki žc dalje časa boleha, k srečnemu izidu toplo častitamo. Zaključek manjšinskega zborovanja. V Berlinu je bilo zaključeno zbo? rovanje predstavnikov narodnih manjšin. Pri sklepčnem sestanku je govoril tudi dr. Wilfan. Kongres je sklenil, da bo jeseni v Ženevi raz? pravljal o nemški in slovanski manjšini v Italiji. To so sprejeli tu? di italijanski odposlanci. Važen posvet. Vodja Slovenskc ljudske stranke dr. Korošec je bil pri kralju v Vr? njački banji. Govori se, da se pri? pravlja SLS za vstop v volivno via? do. Nato bi se razpisale nove vo? litve. Naš poslanec dr. Besednjak se je zadnji teden mudil v Berlinu, kjer se je udeležil zborovanja lig za Društvo narodov. O pomenu teh zborovanj, ki so se jih vdeležili razni evropski politiki, za narodne manjšine, smo že na drugem mestu poroeali. Razglas. Na mestnem županstvu so od 30. maja pa do 6. junija razgrnjeni se? znami o plaeevanju sindakalnih prispekov, in sicer za občine Pod? gora, Šempeter, Solkan, Ločnik, Štandrež in Gorico. Ti prispevki se tičejo zemljišč. zemljiščnih do? hodkov lastnikov in zemljiščnih dohodkov kolonov. Pomota. Zadnjič smo poroeali, da jc ime? novan bivši goriški profesor Mast? nak za ravnatelja novomeške gim? nazije. V rcsnici je nekdo drugi s sličnim imenom. Vodstvo Apostolstva molitve vabi vse krščanske možc in fante k pobožnosti presv. Srca v cerkvi sv. Ivana v petek dne 3. junija ob 8. uri zvcčer. Oboroženi komunisti. Tudi na Švedskem imajo svoje fa? šiste. Njih vodja Hendengren je v nekem listu javil, da imajo švedski komunisti pripravljenih za slueaj državljanske vojne 25000 oborože? nih mož. Samo, če ni to le strah, ki ima debele oci? Obravnava proti atentatorju. V kratkem bo posebni tribunal sodil mladega Gina Lucettija, ki jc skušal umoriti prvega ministra. Z njim vred bo stala pred sodniki tu? di njegova sestra. Umor dveh fašistov. Sredi New Yorka so neznanci umorili dva fašista in tretjega ne? varno pretepli. Italijanski listi na? glašajo, da je to posledica hujska? nja od strani protifašistovskih ii? stov v inozemstvu. Malo opozorilce. V Trstu izhaja list »Ženski svet«, ki je precej razširjen med našim žcnstvom. Razžirjenost tega lista nam more biti lc ljuba. Toda dru? gače je, če list ubere tu pa tarn stran pota. V majevi številki poro? ea list o omejevanju porodov na Danskcm: Poročilo je tako scstav? ljcno in nima na koncu nobene pri? pombe, tako, da se zdi, ko da hoče »Žcnski svet« to odobravati. »Kdor molči k stvari, pritrjuje,« pravi la? tinski rek. Kakšno je pravo krščan? sko poimovanje ploditve človeške? ga roda ,je menda tudi uredništvu omenjenega lista znano. Zatorcj naj se v prihodnje takele reei ome? njajo ali s pripombo ali pa naj se sploh spuste. Ni treba, da bi še pod? krepljali našega ljudstva v strahu: »Kako bom otroke preživel?« in po? dobno. Saj se je ta nekrščanski, protinaravni in še zlasti za naš na? rodni obstoj protislovenski strah razpasel prav moeno tudi po deže? li. Le vprašajte spovednike in zdravnike. Tudi sestavek o »2enski kulturi v Ameriki« ni prav umesten v taki obliki. Tak list kot je »Ženski svet« | naj naše ženstvo nravno dviga in | vzgaja, ne pa da slabosti »znanstve? no ali »sociološko« opravičuje. Komur se zdi, da ima tudi to jav? no opozorilo javnemu glasilu poli? tično ost, temu ni pomoči. X. Beseda o dobrem tisku. Papež Pij X. je učil: Zaman bo? ste zidali cerkve, misijonarili, usta? navljali sole, vse vase dobre usta? nove bodo vničene, vsi napori za? man, če ne boste istočasno uporab? Ijali tudi ofenzivnega in defenziv? nega orožja krščanskega tiska. — Kaj sledi iz teh besed za naše brav? ce in prijatelje? Pod jarmom dolarja. Znani avtomobilni kralj Henry Ford izdaja list »Dearborn Indipen? dent«, v katerem pise, kako si ame? riški kapital osvaja Evropo in osta? j li svet. Newyorski bankirji imajo veliko besedo pri Društvu narodov. i Zato je Društvo prijazno vsililo Poljakom 150 miljonsko posojilo v dolarjih. Ta finančni načrt za Polj? sko je le stopnja, pravi Ford, za po? polno finaneno podjarmljenjc Ev? rope. V Evropi bodo ukazovali bankirji iz New Yorka, Londona in deloma tudi iz Bcrlina. Predsed? nik angleške banke Montagu Nor? man je že izdelal tak načrt v zvezi z amcriškimi dolarskimi mogotci. \" Evropi sc pa politiki lepo mirno kavsajo in pripravljajo pot pod ja? rem dolarja. Meksikanska grozodejstva. Po poročilu angleških listov sov mestu Leon di Guanajuto v Mehi? ki dala vojaška oblastva usmrtiti dva duhovnika in dva zaročenca, ker duhovnika nista izvršila poroke j po od države izdani naredbi. Ne? srečne žrtve protikatoliškega divja? nja so bile potem izložene občin? stvu na ogled v nekem mestnem vrtu. Skrivnostno letalo. Lindbergov polet je vzbudil pra? vo mrzlico med letalci. Vsak hoče preleteti ocean. Zdaj javljajo, da je na poti iz New Yorka v Pariz neko letalo, o katerem pa nihče ne ve, kdaj jc vzletelo in kdo je v njem. Mlad samomorilec. V bližini Neaplja si je pognal kroglo v glavo 10?letcn pobie, ker ga niso vsled slabega znanja pri? i pustili k izpitom. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Daubrecq se je nesramno režal: »Mislil sem si. Zvijača s telefo? nom je že nekoliko zastarela, dragi prijatelj! Že na pol pota sem se na to spomnil.« Pahnil je Lupina v ospfedjc ložc, sedel poleg dame in jc nadaljeval s smešenjem: »In torej, visokost, kdo smo? Prav gotovo kak potuhnjenec od policije, po obrazu se takoj spo? zna.« Motril jc Lupina s svojim ostrim pogledom, a ga ni spoznal. Tudi Lupin je napeto zrl v Dau? brecqua in je med tern vztrajno razmišljal o položaju. Za nie na svetu ne bi hotel pustiti, da se ne bi tu z Daubrccquom, svojim smrt? nim sovražnikom, malo porazgovo? ril. Dama je stisnjena v kotu oba opazovala. Tedaj začne Lupin: »Kaj pa, če bi šla ven. Tarn bi se lahko nemoteno porazgovorila.« »Ne, tukaj, dragi gospod; tukaj bova imela razgovor in sicer med odmorom.« »Toda vendar ...« »Nikakih ugovorov, možak, da se mi ne ganeš z mesta.« Na te besede zgrabi Lupina z očividnim name? nom, da ga do odmora ne spusti več. To pa jc bilo od njega nepre? vidno. Kako bi si mogel Lupin to pustiti dopasti in še vpričo dame, kateri je ponudil svojo pomoč. Vsa njegova možatost se jc temu upira? la. Med tern je pa potrpežljivo mol? čal in celo prenesel, da ga je Dau? brecq tiščal za ramena; da, še celo sključil se je globoko, ko da se je udal. »Aha,« je Daubrecq dražil, »re? vež se že udaja!« V tern trenutku so na odru prav glasno govorili. To priložnost ie Lupin porabil, čim je Daubrecq malce popustil. S pestjo je sunil svojega nasprotnika pod komolec. Bolečina je Daubrecqua kar prcsunila. To porabi Lupin in se vrže nanj hoteč ga zgrabiti za grlo. Toda Daubrecq se je umaknil proti stcni. Tedaj sta se oba zgra? bila z nadčloveško močjo. Lupinu se je zdelo, ko da se nc bi boril s človekom, marveč s kako živaljo. Pehala sta se proti vratom in se zvijala kot borilca. Kosti so pokale. Cc bi kdo popustil, tedai je bil go? tov, da ga bo nasprotnik zgrabil za grlo in ga davil. Dama je v velikan? skem strahu ob steni gledala to borbo. Če bi enema izmed njiju po? magala, bi ta gotovo zmagal; toda komu naj pomaga? Nenadoma po? hiti v ospredje in se nagne čez ogra? jo, ko da bi hotela klicati na po? moč. Toda vrne se in hoee skozi vrata. Lupin se je delal, ko da ji hoee s svetom pomagati in ji zavpi? je: »Vzemite vendar ta stol proe.« Menil je neki stol, ki jc ležal med njim in Daubrecquom. Ona se skloni in potegne stol proe. Na to je pa Lupin eakal. Ker ga ni zdaj nič oviralo, sune z nogo ob Daubrecquovo koleno. Bo? lecina je tako vplivala, da se je re? šil Daubrecquovih pesti in ga^ z obema rokama stisnil za vrat. Te? daj so Daubrecqu moei pošle. »Ti stara opica,« brunda Lupin, ko ga je vrgel na tla, »čemu ne kli? čcš na pomoč? Gotovo se bojiš škandala?« Ni več dolgo trajalo. Še udarec pod brado in Daubrecq je bil omamljen. Zdaj ni preostajalo dru? gega, kot se hitro z damo odpraviti od'tod. Toda ko se je ozrl, je ni bilo več nikjer. Sicer pa ni mogla dalee priti. Ko je stopil iz lože, je zaeel teei ne meneč se za vratarja. In res. . Ko je pridrvel v spodnji hodnik, jo i je vidcl, kako jc smuknila skozi | neka vrata. j Ko jo je že skoraj dotekel, je sto? j pila v avto. On zgrabi za vrata, to? j da v vozu se dvigne temna postava, i ki ga s tako silo udari v obraz, kot j je on poprej Daubrecqa. Kljub bo? I leeini je pa še vseeno spoznal mo? ; ža in onega, ki je bil za šoferja pre? ! obleeen. Bila sta njegova pomaga? I ča — Grognard in Le Ballu... i * Ko je prispel v svoje stanovanje v ulici Chateaubriand, si jc Lupin naj prej izmil krvavi obraz, potem je pa več ko eno uro nepremično sedel na stolici. Prvič je občutil bo? lečino, da je izdan. Prvič so se nje? govi tovariši obrnili proti :»vojen\u vodji. Mehanično, samo da bi se raztresel, je zgrabil za večerno po? što in raztrgal ovoj pri nekem čr? sopisu. Med »Zadnjimi vestmi;..-. . L#j [ Še enkrat vsem in vsakomur: hvalalj1 «:.':..' Otlica, 1. junija 1927. SgoK-S Drnžina Likar In ostalo sorodstvo. Birmanci! Ob priliki sv. birme sli* kajte se v atelje=ju A. Jerkiča, Go* | rica, Corso Verdi 36. j Prodam kovaško orodje; cena po 1 dogovoru. Maks Kovač, Lokavec j 164 pri Ajdovščini. j Na prodaj je v Tolminu nova hi* ša obstoječa iz kuhinjc, treh sob, dve kleti in velikega podstrešja ter z vsemi občinskimi pravicami. Prcd hišo je velik vrt. Cena je 15 tisoč lir. Več izveste pri Ivanu Kav* čiču, Tolmin 30. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 14. 6. 1927. »Conte Rosso« 1. 7. 1927. Iz Geneve v Njujork v 9. dceh; v Južno Ameriko; »Tomaso di Savoia« 10. 6. 1927. »Conte Verde« 23. 6. 1927. »Principessa Maria« 30. 6. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. y Avstralijo: »Regina dltalia« 21. 6. 1927. Informacije daje in sprejeni« J prednaročila na vozne listke z&< j stonntk j F. Rosich, Gorka, '¦ _________Vw Contavalle ši. 4 ZÜBOZORAVNJSKI ATELJI >. ROBERT BERKAj Gorica. sedaj Corso Verdi 36. j Laboratory j otvorjen že leta 191 >j. j Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6M ob nedeljah in praznikih od 9.—12. BOTR1 pozor! Raznovrstna darilazabirmo po NAJNIŽJIH CENAH se dobe pri domačinu ALBERTU MARC-U urarju In zlalarfu v Ajdovščini štev. 17 Zdravnik kinirg dr. %. Müller je odpri svoj ambulatorij v ulici Garibaldi (prej Teatro) St. 12 I nadstr. sprejema od 11-12 in 5-6 lire. mm DELL1LABAR! prcfti izpadanju lag, Vsebuje kiuin in je vsled tega vo* sebno priporočljiva proti prehlaciu in za ojačcnje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni C??- stell anovich, lastnik F. BoUafio« Trst, Via Giuliani 42. -- V Gorici.. Via Carduci 9 pri Fiegcl. Nacrte in prošnje za priznanje vodne pravice, delitev zemljišč\ in posaemznih parcel izvršuje ing. Sfi* li^oj, Gorica, Corso Verdi 32, hiša (^entralne posojilnice. PODRUŽNIC Ljubljonshe kpeditne bonhe y Eorici : Iščem službo kot organist in pe* j vovodja na deželi. Naslov pri u= 1 pravništvu. Po znižanih cenah prodaja vsa birmanska darila Jakob Šuligoj, urar in zlatar Gorica, Via Carducci (Gosposka ulica) St. 19 Sreberna ura In zlato vcrižizo od 140 Lir naprej. Sreberno uro In verizo od 50 Lir naprej. Corso Verdi „TrgovskI Oom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica Pfin^Kil^ rillDriiiNfi Rezerve Din. 50,000.000 tBIIIfBIO LJUDLJHIIH Din, 10.000.GCG Podružnice in agencije : Breiice, Celje, Črnonielj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Mctkovič, Novi Sad, Novomcsto, Pluj, Prevaljc, Rakck, Sarajevo, Slovenjgradcc, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4%. VIoge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnej^e obrestne mere). Nakup valut, čekov, deyiz in obligacij voine odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah.v Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. „Pasijonska igra" v Kobjeglavi. Na binkoštni pondeljek dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne se bo pred* stavljala v Kobjeglavi velika »Pa* sijonska i&rja«. Njena vsebifna je sledeča: /. predstava: Visoki zbor sklene prvič Jezusa umoriti. //. predstava: Kristus v Betaniji. 1. prizor: Lazar, Marta in Magda* lena pripravljajo miro; 2. prizor: Kristus pride z apostoli; 3. prizor: Kristus pri mizi; 4. prizor: Mag? dalena mazili Jezusa. ///. predstava: Jezusov vhod v Jeruzalem. 1. prizor: Množica gre Jezusu naproti; 2. prizor: Kristusov prihod; 3. prizor: Kristus izžene tr* govce iz templa in ozdravlja bol« nike. IV. predstava: Kristusova loci* tev od Marije. V. predstava: Zadnja pot v Je* ruzalem. 1. prizor: Kristus prihaja z apostoli; 2. prizor: Kristus se loci od Marije in prijateljev; 3. prizor: Kristus pošlje Petra in Janeza, da pripravita velikonočno jagnje in gre zadnjikrat v tempel; 4. prizor: Juda ostane in ne gre za Kristus som; 5, prizor: Amon skuša prido* biti Juda za izdajo; 6. prizor: Tr* govci pridobijo Juda za izdajo; 7. prizor: Juda se odloči izdati Kri* stusa. VI. predstava: Umivanje nog in zadnja večerja. VII. predstava: Veliki zbor skle* ne drugič Jezusa umoriti. 1. pri* zor: Posvetovanje visokega zbora; 2. prizor: Juda izda Kristusa. VIII. predstava: Na vrtu Geze* mani. 1. prizor: Juda gre z druhaljo lovit Jezusa; 2. prizor: Kristus pri* de z apostoli; 3. prizor: Kristus moli na vrtu Gezemani; 4. prizor: Jezusa vjamejo. IX. predstava: Kristus pred Anom in Kajfom. 1. prizor: Ana pričakuje Kristusa; 2. prizor: Kri* stus pred Anom; 3. prizor: Kristus pred Kajfom; 4. prizor: Peter za* taji Kristusa; 5. prizor: Petrov kes; 6. prizor: Visoki zbor sklene pe* Ijati Jezusa k Pilatu; 7. prizor: Vi* soki zbor izprašuje drugič Kristu* sa; 8. prizor: Juda vrne denar; 9. prizor: Judov obup. X. predstava: Kristus pred Pi* latom in Herodom. 1. prizor: Dru* hal pripelje Jezusa pred sodno dvo* rano; 2. prizor: Kristus pred Pila* torn; 3. prizor: Pilat izprašuje Kri* stusa; 4. prizor: Kristus pred He* rodom; 5. prizor: Kristus zopet pred Pilatom; Pilat izpusti Baraba; 6. prizor: Kristusa kronajo in za* sramujejo; 7. prizor: Pilat obsodi Jezusa v smrt na križu. XI. predstava: Križev pot. 1. pri* zor: Janez naznani Mariji, da je Jezus obsojen v smrt; 2. prizor: Jezusa peljejo na goro Kalvarijo; 3. prizor: Jezus pade pod križem, sreča žalostno mater; 4. prizor: Si* mon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi; 5. prizor: Jezus pade pod križem; Veronika poda Jezusu pot* ni prt; 6. prizor: Veronika pokaže potni prt z Jezusovim obrazom. XII. predstava: Križanje. 1. pri* zor: Kristusa pribijejo na križ, Kri* stus umrje na križu; 2. prizor: Vo* jaki hočejo Jezusu kosti streti, sluga naznani, da je Pilat daroval truplo Jezusovo Jožefu Arimateijcu; 3. prizor: Jezusa snamejo s križa in nesejo v grob. Vstopnina: I. sedež L 10, II. L 8, III. L 6, stojišče L 4, otroci 2 liri.