Iskrino stališče do razvoja računalništva v Ljubljani in Sloveniji — V prvem polletju smo uspešno poslovali, vprašljivo pa je, kako bo ob koncu leta, kajti zaostreni pogoji gospodarjenja v Jugoslaviji in recesija v tujini, pa tudi hude restrikcije v uvozu še kako vplivajo na našo proizvodnjo in prodajo - Srednjeročna usmeritev Iskrinih firm in predstavništev v tujini v mednarodnem trženju bo zahtevala še dodatno vlaganje, predvsem v ustrezne kadre in v kapitalizacijo firm — Vse napore moramo usmeriti v izvoz, pri čemer pa ugotavljamo, da nam izvoz na konvertibilno območje nekoliko pada, močno pa se povečuje na klirinško območje.
To je nekaj pomembnejših tem in čimvečjega dela računalniških potreb, toisli s tretjega zasedanja delavskega Iskra se zavzema za postopen razvoj sveta SOZD Iskra, ki je bilo v sredo, domačega kompleksnega računalniš-15. aprila v Ljubljani. Uvodoma so kega sistema, ki bi bil prilagodljiv
Seja DS SOZD Iskra med izvajanji predsednika KPO A ntona Stipaniča.
donedavnemu Iskrinemu vodilnemu delavcu Vladimirju Klavsu izročili visoko državno odlikovanje - Red dela z rdečo zastavo, člani delavskega sveta pa so se poslovili tudi od dolgoletnega Iskrinega vodilnega delavca Boga Mohorja.
V okviru prve točke so delegati Potrdih sklepe svojega 2. zasedanja ter poslušali poročilo o uresničevanju in izvajanju sklepov te seje. V nadaljevanju je Stane Jenko seznanil delegate s stališčem Iskre do razvoja računalništva v Ljubljani in Sloveniji. Pri tem je poudaril, da so Iskrini cilji na Področju računalništva predvsem v osvojitvi proizvodnje sodobnih računalniških sistemov za zadovoljitev
Mesec knjige
Delovna skupina CK ZKS v sežanski tovarni
Delovna skupina CK ZKS v Sežani
Preteklo sredo, 15. oktobra, so se komunistom 00 ZK TOZD Sprejemniki iz Sežane pridružili člani delovne skupine CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretarja CK ZKS Bojana Klemenčiča. Na sestanku, ki so mu prisostvovali poleg vrste delavk in delavcev iz neposredne proizvodnje predsednik sežanske občinske skupščine Boris Bemetič, glavni direktor DO Široka potrošnja Simon Primožič, predsednik KOS Široke potrošnje
Marjan Može in vodstvo TOZD, je bila osrednja tema analiza sedanjega stanja temeljne organizacije.
Široka in plodna diskusija v dvorani poslopja sežanske občinske skupščine je zajela tudi problematiko organiziranosti TOZD in DO, vprašanje srednjeročne programske in gospodarske usmeritve TOZD, komunisti pa so med drugim skušah ilustrirati in oceniti delo komunistov obraviftvane temeljne, oz. osnovne organizacije.
SF
našim družbeno- ekonomskim zahtevam. Hkrati želi osvojiti tudi proizvodnjo računalniške opreme za sisteme za krmiljenje, optimizacijo in nadzor procesov v industriji, prometu, energetiki, ljudski obrambi itd., želi pa osvojiti tudi ustrezni izbor periferne, pomožne in spremljajoče opreme, omogočiti šolanje kadrov kot tudi funkcionalno vzdrževanje sistemov, razvoj aplikacij in druge obhke pomoči uporabnikom.
Stane Jenko je obširno spregovoril tudi o Iskrini tehnološki bazi, o glavnih smereh računalniške proizvodnje v Iskri, poslovnem in procesnem računalništvu, kot tudi o dogovarjanju z drugimi domačimi proizvajalci raču-
Marjan Rožič predaja Vladimiru Klavsu visoko odlikovanje.
nalniške opreme. Pri tem je poudaril, da je eden glavnih Iskrinih ciljev planska poslovna skupnost tako na republiški kot na zvezni ravni, pri čemer naj bi skupen, domač razvoj omogočil osvojitev proizvodnje novega, domačega računalniškega sistema, ki naj bi nadomestil sedanja sodelovanja s tujimi partnerji, proizvodnjo tega sistema pa bi si članice porazdelile.
Delegati delavskega sveta so v nadaljevanju potrdih poročilo o poslovanju naše sestavljene organizacije v letošnjem prvem polletju. Poudarih so, da so bili poslovni dosežki v tem obdobju zelo dobri — proizvodnja, izvoz, zaposlovanje in predvsem finančni rezultat so porastli in predstavljajo pomemben prispevek k izpolnjevanju planskih zadolžitev, ki smo jih sprejeli za letošnje leto na osnovi sedanjega srednjeročnega načrta. Hkrati pa so poudarili, da zaostreni gospodarski pogoji in ukrepi stabilizacijske politike nalagajo gospodarstvu dodatne obveznosti, „zato bo treba za ohranitev takšnih rezultatov, kot smo jih (Nadaljevanje na 2. strani)

Med številnimi tedni in meseci, ki jih vsako leto posvečamo različnim akcijam in namenom, imamo tudi vsako leto od 15. oktobra do 15. novembra ,.mesec knjige". V tem času posvečamo knjigi posebno pozornost z raznimi proslavami, založbe za to priložnost znižujejo cene svojim knjigam, po šolah in drugod prirejamo predavanja in razstave, skratka, knjiga je te dni v ospredju naših prizadevanj in našega zanimanja. Pa vendar je ob vsem tem resnica pri nas, žal, precej drugačna. Nenehno namreč ugotavljamo, da je bralska kultura pri nas na izredno nizki stonji, da ljudje sorazmerno malo bero, čeprav je na drugi strani tudi res, da imamo Slovenci v primerjavi z drugimi, večjimi narodi, izredno število založb, še več pa naslovov knjig, ki izidejo vsako leto. In da so tudi naklade nekaterih knjig v primerjavi z našo številčnostjo izredno visoke.
Kaj je torej tista ovira, da sorazmerno malo beremo, čeprav dobro vemo, da je knjiga zares tista človekova najzvestejša prijateljica in sopotnica, ki mu odpira pota in obzorja v širši, plemenitejši in humani svet? Nedvomno je tu na prvem mestu cena knjige, ker še do danes nismo čisto razrešili dileme, ali je knjiga čisto navadno tržno blago ali dobrina posebnega pomena. Odtod sorazmerno visoke cene knjig, ki marsikoga odvračajo od nakupa, pa čeprav bi si jih želel imeti v svoji knjižnici. Potem je tu morda malce prevelika naglica v našem življenju, ki nam v ihti za zaslužek jemlje tisti prepotrebni čas, namenjen knjigi In knjiga zahteva svoj čas in tiho zbranost. Dalje so tu še drugi mediji, od časnikov, preko filma do televizije, ki nam prav tako jemljejo morda dobršen del časa, ki smo ga včasih namenjali knjigi
In vendar ostaja ob vsem tem le prijetno spoznanje, da čas knjige, ki so ga nekateri napovedovali, nikakor ni minil, da tudi ostah, moderni komunikacijski mediji, zlasti televizija, niso v nobenem primeru ogrozih knjige in da kljub vsemu temu slovenska knjiga iz leta v leto beleži vzpon, tako po svoji vsebinski kvaliteti kot pestrosti izbora in tehniški opremljenosti, saj nekatere slovenske knjige v tem smislu sodijo v najvišji vrh evropske grafične umetnosti
Cas knjige torej ni minil, nasprotno, v težjih časih je knjiga tisti medij, ki nam omogoča v tišini lastne sobice polet in prenos v daljne svetove in vse čase zgodovine, pomaga nam razumevati in ljubiti življenje, zvesto nas plemeniti in polni ure samote in žalosti, tesnobe in odtujenosti, kajti z njenih strani žarko odseva najplemenitejša človekova misel, vzvišeno čustvo, ljubezen in humanizem, pa tudi borbenost in spomin na minule dni, kar vse je vsakodnevno prisotno v našem življenju in bivanju. V tem je poslanstvo slovenske in sleherne knjige, zato naj ji ne bo posvečen samo mesec dni v letu temveč vsi dnevi vsakega leta našega življenja.
,	D. Ž.
x___________________________________________________________________________v
Večje možnosti za uspesen izvoz
ms C ra HPHfi	distribucijo električne energije Electri-
V S lulKt#l|w	cite de France. Vodil jo je generalni
inšpektor Scheurer, med prvimi pa je Te dni je bila na 'večdnevnem obiskala tudi Iskro.
obisku v Jugoslaviji šestčlanska delegacija francoske glavne direkcije za
Za obisk francoske delegacije v Jugoslaviji so se dogovorili med zase-
Francoska delegacija na razgovorih v Iskri
O PROBLEMIH DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOMATIKA
Koristna, široka razprava
V ponedeljek 20. t.m. je predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič z nekaterimi člani poslovodnega odbora ter s člani KPO DO Avtomatika in direktorji njenih TOZD obiskal TOZD - Tovarno stikalnih in zaščitnih elementov v Dobrepolju. Obiska in razgo-vorov sta se udeležila tudi predsednika DS in KOS SOZD Iskra Jože Čebela in Janez Kern.
Po ogledu proizvodnje v tej TOZD so se gostje odpeljali v Velike Lašče, kjer so nato tekli nekajurni razgovori o najbolj pomembnih nalogah in problemih delovne organizacije Avtomatika. Osnova za široko in tudi kritično obravnavo so bile nekatere pomembne postavke iz osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Avtomatika za obdobje 1981-1985.	.. L
Obisk v Dobrepolju in razgovori o problemih DO Avtomatika je bil prvi v seriji obiskov in razgovorov, ki jih namerava predsednik KPO opraviti v naslednjem obdobju in, ki naj bi osvetlili celotno problematiko naših delovnih organizacij in njihovo učinkovito reševanje v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju.
Uvodno besedo na teh odkritih in stvarnih razgovorih je povzel predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič in s svojimi izvajanji vzpodbudil široko razpravo o vseh tistih ključnih točkah, od katerih je v naslednjem srednjeročnem obdobju odvisna uspešnost delovanja DO Avtomatika, ki je za mikroelektroniko in računalništvom tretja prioritetna panoga SOZD Iskra. Zlasti široka je bila razprava o nujnosti prestrukturiranja proizvodnji programov Avtomatike, da se bo glede na omejene možnosti prodaje na domačem trgu laže in uspešneje uveljavila tudi na tujih tržiščih.
Spričo obsežnosti obravnavane problematike se bomo k podrobnostim na teh razgovorih še vrnili.
Iskro Elektromehaniko je v sredo, 15. oktobra 1980 obiskala delegacija Ministrstva pošte in telefona NDR pod vodstvom ministra g. Schulzerja. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodni proces v Tovarni telekomunikacij na Laborah in s predstavniki naše delovne organizacije ugotavljali možnosti za medsebojno sodelovanje.
d a njem francosko-jugoslovanske delovne skupine za kovinsko in elek-tro industrijo maja letos v Parizu ter med takratnim obiskom jugoslovanskih gospodarstvenikov v francoski direkciji za elektrodistribucijo. V jugoslovanski delegaciji je bU tudi predstavnik Iskre Drago Podlogar.
Francoski gostje so si v Iskri najprej ogledali tovarno na Laborah in Števce, v Ljubljani pa zatem razstavo Iskrinega industrijskega oblikovanja v poslovni stavbi ter priložnostno razstavo tistih eksponatov, za katere menimo, da so za francosko elektro distribucijo najbolj zanimivi. To so zaščitne naprave za transformatorske postaje, mikroračunalniške teleinfor-macijske naprave TI 30, napravo ET-6 za visokofrekvenčni prenos podatkov po daljnovodih in napravo TM-15 za prenos podatkov v energetiki
Predstavnike EdF je v poslovni stavbi sprejel tudi direktor direkcije izvoza v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce Andrej Polenec. Dveurnega pogovora so se z Iskrine strani udeležiti še Drago Podlogar, Boštjan Škorjak, Marjan Luxa, Anton Brinšek in drugi.
Andrej Polenec je gostom orisal delo Iskre, še posebej pa tista naša proizvodna področja, ki bi jih morebiti lahko Iskra izvažala francoski elektrodistribuciji - področje energetike, merilno regulacijske tehnike, števcev,naprave za daljinsko vodenje itd.
Francoska delegacija in njen vodja generalni inšpektor Scheurer je na pogovorih s predstavniki Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij in Iskre Commerce, izrekla izredno ugoden vtis o Iskrini tehnološki ravni ter se zavzela za to, da moramo v prihodnje poglobiti medsebojno sodelovanje.
Za trgovinsko poslovanje med Francijo in Jugoslavijo je že več let (Nadaljevanje na 2. strani)
Zasedanje delavskega sveta
SOZD Iskra
(Nadaljevanje s 1. strani)
dosegli v prvem polletju, povečati napore na vseh področjih gospodarjenja in se stabilizacijsko obnašati pri razporejanju dohodka."
V	okviru te točke je direktor Iskrine banke Fabio Škopac seznanil delegate s poročilom o stanju rezervnih združenih sredstev. Opozoril je predvsem na neporavnane obveznosti, saj nekatere Iskrine delovne organizacije, predvsem pa EEZE in Elektro-mehanika, dolgujejo v sklad rezerv več kot milijon dinarjev. Zaradi tega so se delegati delavskega sveta odločili za nič kaj preveč popularen, toda nujen sklep, da morajo strokovne službe DSSS SOZD Iskra do konca tega meseca izterjati od Iskrinih temeljitih organizacij vse obveznosti od najetih posojil iz združenih sredstev. V obratnem primeru bodo sprožile arbitražni postopek.
Izredno obsežna seja delavskega sveta se je nadaljevala s poročilom člana KPO delovne organizacije Iskra Commerce Iva Bogoeva o gospodarskem načrtu Iskrinih zunanjetrgovinskih firm in predstavništev v tem letu ter poročilom o sprejetih sanacijskih ukrepih ter o realizaciji izvoza v tem letu. Ivo Bogoev je zlasti opozoril na dejstvo, da Iskra daleč največ izvaža v tiste dežele, kjer imamo lastne zunanjetrgovinske firme, ta delež pa se iz leta v leto še povečuje.
Tako na primer smo lani v sedem držav, kjer Iskro zastopa devet naših zunanjetrgovinskih firm, izvozili dve tretjini od skupnega izvoza, letos pa se ta delež povečuje že na tri četrtine. Pri vsem tem pa se ZT—mreža iz leta v leto srečuje s hudimi kadrovskimi in denarnimi problemi.
V	poročilu o realizaciji izvoza v letošnjih prvih devetih mesecih ter v oceni izvoza do konca leta je predstavnik IC povedal, da smo v obdobju januar—september izvozili za 99,5 milijona dolarjev, kar je 69 % letnega načrta. Gledano v celoti poteka izvoz ugodno, strukturalno pa je ta slika mnogo slabša, saj se nam izvoz na konvertibilo (predvsem zaradi recesije) zmanjšuje, na klirinško območje pa se nam je povečal. Spregovoril je tudi o dodatni izvozni nalogi ter poudaril, da bomo 155 milijonov dolarjev izvoza uresničili le pod pogojem, če bomo vsi v Iskri, in to res vsi, uresničevali to izredno zahtevno nalogo.
Zasedanja delavskega sveta se je udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. Delegate je seznanil s sklepom 12. zasedanja Skupščine ZP Iskra, ki je bilo pred skoraj štirimi leti. Ta sklep se je nanašal na organiziranje in povezavo zunanjetrgovinske mreže in kadrovsko
problematiko v zunanji trgovini, ki pa ga nismo nikoli do potankosti uresničili. Morebiti je bil temu vzrok, to, da je takrat, torej leta 1976, znašal izvoz le dobrih 50 milijonov dolarjev, zdaj pa se je ta vsota že potrojila.
Poslovodni kolegij SNZD Iskra je zato predlagal delavskemu svetu, ta pa je na zasedanju predlog tudi sprejel, da imenuje svetovalca KPO SOZD Iskra za področje zunanjetrgovinske mreže Jožeta Hujsa za začasnega vršilca nalog v zvezi z izvedbo nove organizacijske povezave Iskrinih firm v tujim.
V nadaljevanju zasedanja je Fabio Škopac seznanil delavski svet s spremembami v interni izvozni stimulaciji po devalvaciji dinarja. Poudaril je, da v Iskri kljub tej devalvaciji nujno potrebujemo to obliko vzpodbujanja izvoza. Delavski svet je soglasno potrdil sklep, da je treba v Iskri do konca letošnjega leta sprejeti interno stimulacijo v višini 20 % vrednosti valute, obračunane po veljavnem tečaju.
Seja delavskega sveta se je nadaljevala s poročilom člana KPO SOZD Iskra Pavla Gantarja o predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD Iskra in KK Iskro Olimpijo ter predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastrukturnih sistemov med sestavljenima organizacijama Iskre in ZP Strojegradnje. Delegati so podpri! oba predloga, hkrati pa so dali v javno razpravo tudi osnutek sporazuma o medsebojnem	pošlo vnotehnič nem
sodelovanju med Iskro in ZP PTT organizacijami Slovenije, kot tudi osnutek pravilnika o notranji arbitraži v SOZD Iskra.
V zvezi z gradivom in temami, ki jih je obravnavalo tretje zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, naj še zapišemo, da bomo posamezna gradiva obširneje in novinarsko posebej obdelati ter članke, oz. intervjuje objavljati v prihodnjih številkah našega tednika.
f
Delegacija iz LR Bolgarije m razgovorih v Elektromehaniki
Centrale IV110 CN za LR Bolgarijo
V četetek, 16. tm. so bolgarski gostje obiskati Iskrine tovarne telekomunikacij na Laborah v Kranju, kjer so jih sprejeli Aleksander Mihev, predsednik KPO Elektromehanike, Alfonz Medved, direktor Tovarne ATC in Andrej Uratnik, vodja razvoja Tovarne računalnikov.
A. Mihev jim je predstavil delovno organizacijo, zlasti področje telekomunikacij in računalništva, nakar so si skupaj ogledati proizvodnjo.
Po kosilu so sledili pogovori o bodočem sodelovanju pri izgradnji PTT omrežij v LR Bolgariji. Gostje so se se zanimati za nakup lokalnih central sistema Metaconta 10 CN. Najprej bi potrebovali tri večje centrale s po 10.000 telefonskimi priključki, kasneje pa bi se dogovorili še za nakup novih central. Predstavniki Tovarne
ATC, v pogovoru so sodelovati še Anton Mohar, vodja TR ATC, Stane Štrukelj, Georg Wirth ter Zdene Skok iz Iskre Commerce, so zagotoviti ponudbo za omenjene tri centrale, seveda na osnovi predhodnih tehničnih podatkov, zahtev in želja kupcev.
Izkazalo se je, da je velika možnost za sodelovanje Iskre in bolgarskih tovarn na področju zasebnih telefonskih sistemov. Skupina naših strokovnjakov za telekomunikacije bo v bližnji prihodnosti obiskala Bolgarijo in proučila, kje vse bi lahko pričeti sodelovati.
Obisk predstavnikov ministrstva za elektroniko LR Bolgarije je bil uspešen in zaključen v obojestransko zadovoljstvo, saj odpira nove poti v sodelovanju sosednjih držav.
Alojz Boc
V ŠENTJERNEJU BODO PROIZVAJALI POMEMBEN
Kazalnik na načelu tekočih
kristalov
Optični display (izg. displej), ki mu slovensko pravimo kazalnik, že vsi dobro poznamo pri žepnih računalnikih, urah in pri nekaterih instrumentih. To je tisti del, nekakšen ekran, ki na njem vidimo optično napisan® sporočila. Ti kazalniki, zlasti najsodobnejši so izdelani na principu tekočih kristalov. Tak kazalnik je Iskra samostojno razvila ob sodelovanju Inštituta Jožef Stefan, nosilec naloge pa je bil dr. Janez Pirš. Razvojno nalogo je financirala Iskra — TOZD Potenciometri in hibridi iz Šentjerneja.
Že pred sto leti so znanstveniki opaziti, da se nekatere snovi ne »stopijo" direktno, ampak prehajajo iz trdega agregatnega stanja v tekoče z vmesno fazo. Ta vmesna faza ne ustreza niti lastnostim tekočine, niti trde, skristatizirane snovi. Tos so tekoči kristali To so precej viskozne tekočine, ki imajo lastnost, zaradi posebne urejenosti molekul, da so njihove električne, optične in mehanske, lastnosti v različnih smereh različne. Zaradi teh svetlobnih lastnosti je možno dobiti pod vplivom svetlobe — elektrike na njih kontrastne svetlobne efekte — in to so lastnosti, ki jih od našega kazalnika pričakujemo. To so napisi ali stike na zaslonu.
Te zaslone, s tujko imenujemo optični displayl slovensko pa kazalnik, nekateri so celo predlagali, naj bi se imenoval prikazalnik. Kazalnik, ki ga bo proizvajala Iskra v Šentjerneju, točneje TOZD Potenciometri in hibridi, je plod dolgoletnih dogovarjanj, ^razvojnega dela in zahtevnih poizkusov. Vso opremo, na kateri so kazalnik proizvedli je kupila Iskra in zato bo po manjši rekonstrukciji v kratkem stekla na njej pilotska proiz-
Kazalnik v akciji
vodnja. V tovarni v Šentjerneju p® pripravljajo vse potrebno, da bo v dobrega pol leta stekla industrijska proizvodnja, kar bi se že zgodilo, če se ne bi zapletlo pri uvozu opreme.
Proizvajali bodo do 100.000 kosov letno, kar bo zadostovalo za vse Iskrine potrebe po displayih in za vse potrebe jugoslovanske elektronske industrije. Doslej so kazalnike vsi jugoslovanski proizvajalci ki jih vgrajujejo, izključno uvažali. Cena tega artikla bo konkurenčna na domačem trgu in pozneje za izvoz.
Potencialnih kupcev v Jugoslaviji je več. Tako Digitron iz Buj, Ei Niš, TRS iz Zagreba, LIBELA, ETA v Cerknem in seveda predvsem Iskra. Vsi ti bodoči porabniki bodo kazalnike uporabili v svojih izdelkih na žepnih računalnikih, v telefoniji na digitron-skih urah in na univerzalnih merilnih inštrumentih.	F.Kotar
VEČJE MOŽNOSTI ZA USPEŠEN IZVOZ V FRANCIJO
(Nadaljevanje s 1. strani) značilen izredno velik jugoslovanski uvoz, s tem pa tudi velik primanjkljaj, ki je samo lani znašal skoraj 470 milijonov dolarjev. Jugoslavija se zavzema za izenačitev blagovne menjave, toda francoska trgovinska politika do Jugoslavije se že nekaj časa ni spremenila zaradi premajhnega zanimanja francoske industrije za nakupe v Jugoslaviji
Sodeč po nedavnem obisku delegacije Electricite de France v Iskri se nam le odpirajo možnosti za okrepitev sodelovanja s to deželo, prepričani pa smo hkrati, da smo uglednim gostom uspešno pokazati, da smo lahko enakopraven partner v proizvodnji ter da imamo takšne proizvodne zmogljL. vosti in tehnologijo, ki odgovarja sodobnim pogojem za industrijsko sodelovanje.	L. D.
MOTIVIRANJE
INOVATORJEV
Franjo Krivec
1.	IZHODIŠČA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Osnovo za motiviranje, to je nagrajevanje inovatorjev, daje 130. člen Zakona o združenem delu, ki se glasi:
»Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo, ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji.
Brez dvoma so izhodišča navedenega člena osnova za eno izmed najuspešnejših oblik nagrajevanja po delu.
V	tej zvezi lahko ugotovimo, da je razlika pri nagrajevanju po delu med »neinventivnim" delom (rutinskim, ponavljajočim, itn.) in delom, katerega rezultat je inovacija.
V	prvem primeru je delavčev osebni dohodek odvisen od količine in kakovosti opravljenega dela, obsega in zahtevnosti dela, kakovosti doseženih rezultatov, uspešnosti pri uporabi delovnih sredstev, doseženih prihrankov, izrabe delovnega časa, odgovornosti pri delu, delovnih pogojev, minulega dela itn,
V	drugem primeru, pri določanju posebnega nadomestila, se vprašamo samo po višini povečanega dohodka in nas ne zanima, koliko truda ali znanja je delavec — inovator vložil v inovacijo, oziroma v kakšnih pogojih je delal. Edino merilo nam je torej povečani dohodek.
Če hočemo to določilo uporabljati v praksi, se moramo dogovoriti, kako in za kakšna obdobja ugotavljati povečani dohodek, kako visoko naj bo posebno nadomestilo v odvisnosti od povečanega dohodka, v kakšnih deležih (obrokih) naj delavec inovator prejema posebno nadomestilo in kako dolgo naj bo udeležen na povečanem dohodku.
Vseh naštetih podrobnosti zakon o združenem delu ne ureja; torej jih moramo urediti s samoupravnim splošnim aktom v temeljni organizaciji.
Organizacije združenega dela, ki dajejo poudarek ustvarjalnosti, imajo v svojih samoupravnih splošnih aktih urejena našteta področja. Ta dosedanja družbena praksa naj bi bila izhodišče za samoupravno urejanje tistim organizacijam združenega dela, ki inovatorstva, ali določnejše motiviranje inovacijskega dela še nimajo samoupravno urejenega. Če si pogledamo nekaj primerov, lahko ugotovimo, da so posamezne rešitve dokaj samonikle, obenem pa vsebujejo tudi precej skupnih izhodišč.
2.	UGOTAVLJANJE POVEČANEGA DOHODKA
Upoštevajoč črko in duh 130. člena zakona o združenem delu, moramo pri vsaki inovaciji ugotoviti povečani dohodek, ki ga je prispevala uporaba inovacije. Temeljni organizaciji je prepuščeno, kako bo ugotavljala povečani dohodek in za kakšno obdobje.
Temeljna organizacija, ki bo ugotavljala povečanje dohodka v zaključnem ali periodičnem obračunu, bo sicer ravnala najpravilneje, vendar bo tak način zelo težaven, zapleten in dolg. Poleg tega, da bi bilo treba pri vsakem ugotavljanju čakati na konec obračunskega obdobja, se postavlja še dodatno vprašanje, kako natančno bi se dalo v vsakem primeru iz zaključnega ali periodičnega obračuna ugotoviti povečanje dohodka, nastalega z- inovacijo. Dodatno oviro predstavlja še tole dejstvo: ne moremo pričakovati, da se bodo vse inovacije začele uporabljati na začetkih obračunskih obdobij.
Preprosteje bi bilo ugotavljati povečanje dohodka na osnovi planskih cen, normativov časa, materiala, izmetka itn. Skratka, ugotoviti moramo razliko med stanjem pred uvedbo inovacije in med stanjem po njeni uvedbi. Od te razlike pa je seveda potrebno odšteti stroške za uvedbo inovacije.
Kot časovna enota ugotavljanja povečanega dohodka se je v dosedanji družbeni praksi uveljavilo eno leto; temeljne organizacije so torej ugotavljale povečanje dohodka z inovacijami v dinarjih na leto (din/leto). Tako ugotovljen letni povečani dohodek naj bo osnova za določitev posebnega nadomestila. Pri tem pa naj ne bo določeno, da bi se moralo začeti ugotavljati povečani dohodek z začetkom koledarskega leta, temveč se ga naj začne ugotavljati z začetkom uvedbe inovacije, oziroma naj se ga ugotovi eno leto po uvedbi inovacije.
V zvezi z vrednotenjem inovacij je treba opozoriti tudi na inovacije, ki neposredno ne povečujejo dohodka; to so predvsem inovacije, ki jim je cilj izboljšava delovne varnosti delovnega okolja, povečanje humanizacije dela, pa tudi inovacije, ki povečujejo dohodek, pa se tega ne da neposredno izmeriti. To so predvsem inovacije, ki zmanjšujejo neugodne rizike in inovacije, povečanja dohodka pa ne moremo ugotoviti zaradi nepopolnih podatkov.
Naštete tovrstne inovacije se v praksi nagrajujejo z enkratnimi pavšalnimi nadomestili. Višino nadomestil običajno sproti določa organ samoupravljanja, ki odloča o inovacijah glede na pomembnost in izvirnost.
3.	ODVISNOST POSEBNEGA NADOMESTILA OD POVEČANEGA DOHODKA
Vsi samoupravni splošni akti, ki obravnavajo inovacije, vsebujejo lestvice za določanje posebnih nadomestil v odvisnosti od povečanega
dohodka. Lestvice se med seboj razlikujejo glede na odvisnost posebnega nadomestila od povečanega dohodka, skupna lastnost pa jim j* degresivnost, kar pomeni, da se s porastom povečanega dohodka zmanjšuje odstotek posebnega nadomestila, odvisnega od povečanega dohodka.
Nekaj lestvic je prikazanih v tabelah od 1 do 55! (glej zbornik referatov za posvetovanje »Množična inovacijska dejavnost" — op. ured.).
4.	KAKO DOLGO NAJ DELAVEC - INOVATOR PREJEMA
POSEBNO NADOMESTILO?
Organizacije združenega dela imajo v samoupravnih splošnih aktih različno urejeno, kako dolgo naj bo avtor udeležen pri povečanem dohodku. Običajno imajo za vse vrste inovacij določeno enako dobo — 3 leta, kot predpisuje 86. člen zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. So pa tudi primeri, ko se triletna nadomestila izplačuje v daljšem obdobju, npr. prvo nadomestilo po prvem letu, drugo nadomestilo po tretjem letu in tretje nadomestilo po petem letu, pri čemer je osnova za drugo in tretje nadomestilo povprečni letni povečani dohodek, dosežen v dveh letih.
5.	V KAKŠNIH. DELEŽIH NAJ INOVATORJI PREJEMAJO POSEBNO
NADOMESTILO?
V dosedanji praksi se je uveljavilo letno izplačevanje posebnih nadomestil. Nadomestila se praviloma dodeljuje po letni uporabi inovacije v proizvodnji. Večina samoupravnih splošnih aktov daje tudi možnost za dodeljevanje akontacij, ki se jih lahko dodeli po uvedbi inovacije in pred potekom enega leta, ko se lahko ugotovi letno povečanje dohodka.
Takšen način je za inovatorje vsekakor zelo stimulativen, povzroča pa težave pri bremenitvi sklada sredstev za osebne dohodke v primerih večjih izplačil. Zategadelj bi bilo smiselno nadomestilo izplačevati v mesečnih obrokih, kar bi povzročalo enakomernejšo obremenitev sklada sredstev za osebne dohodke. Eden izmed načinov za mesečno izplačevanje nadomestila bi bil naslednji: na začetku uporabe inovacije bi približno določili letni prirastek dohodka, ki ga bo inovacija prinesla, določiti posebno nadomestilo, ga razdeliti na 12 mesecev in do enega leta izplačevati inovatorju mesečne obroke; po enem letu, ko bi ugotovili dejansko povečanje dohodka, pa bi naredili poračun.
Kakorkoli že, v prihodnje bo najbrž treba preiti z letnega na mesečno izplačevanje posebnih nadomestil. Razloga za to sta predvsem dva: prvič bi dosegli enakomernejšo bremenitev sklada sredstev za osebne dohodke, in drugič, tako bi določnejše uveljavili načelo, da je posebno nadomestilo od ustvarjalnosti del osebnega dohodka.
si
1-
3
U
u
o

r
a
f
a
e
v
6
8
i
i
i
1
i
i
i
r
DO ŠIROKA POTROŠNJA
tozd sprejemniki, sežana
Obisk delovne skupine CK ZKS
Na sestanku 00 ZK TOZD Sprejemniki Sežana, ki je bil v sredo, 15. oktobra v poslopju občinske skupščine, so bili prisotni tudi člani delovne skupine CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretarja Bojana Klemenčiča. Z Iskrine strani so prisostvovali člani 00 ZK, poleg glavnega direktorja DO Simona Primožiča pa so sežanski komunisti na sestanek povabili tudi 40 delavk in delavcev iz neposredne proizvodnje. Udeležba je torej zagotavljala odkrito diskusijo, v katero se je vključil tudi predsednik sežanske občinske skupščine Boris Bemetič.
Osrednja vprašanja, ki so jih prisotni pretehtavali, so izvirala iz slabe-8a gospodarskega položaja temeljne organizacije. Problemi, ki niso od včeraj, kot je poudarila vrsta razprav-Ijalcev od direktorja TOZD Jožeta Sedmaka, predsednika sindikata DO Marjana Možeta in vseh, ki v kolektivu že več let združujejo delo. Nepravilna kadrovska politika v preteklih letih, stalno menjavanje vodstva tovarne, Prepočasno uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo, večkrat ne najbolj ustrezna programska politika in ne na koncu prelaganje investicije in sedanje Pomanjkanje dobrega proizvodnega Programa.
To je le nekaj težav, ki so skupno z ostalimi, tudi tistimi, ki gredo „na račun*1 DO in SOZD Iskra pripeljale do izredno nizkih osebnih dohodkov zaposlenih, prekinitev dela, ki so iz tega izvirale, sedanjega životarjenja in skoraj brezizhodnega položaja za naslednje srednjeročno obdobje.
»Osnovni problem danes je pomanjkanje ustreznega odgovora na vprašanje, kaj bo ta TOZD v naslednjih 5 letih delala. Zapiranje navznoter, ki naj bi se sedaj spremenilo v odpiranje navzven, je pravzaprav obrobno vprašanje — s čim pa naj se TOZD vključi v domače in tuje tržišče? Z zastarelo tehnologijo? S slabim proizvodnim programom? “ Besede Borisa Bemetiča je dopolnil glavni direktor DO Simon Primožič: »Sedanji položaj sežanske tovarne je med drugim tudi posledica neurejenih odnosov znotraj DO. Vsa dogovarjanja med TOZD TV Pržan in TOZD Sprejemniki iz Sežane so bila brezupna — skupna hi-fi veriga, npr., ni nikoli zagledala belega dne, vsak si je po svoje pomagal na tržišče. Proizvodni program TOZD za naslednje obdobje je osrednje vprašanje, vključno z investicijo in proizvodnjo ojačevalnik naprav, ki je perspektivna.**
Več razpravljalcev iz sežanske Iskre je poudarilo neustreznost sedanje oblike organiziranosti Delovne organizacije. Vseh 5 let, odkar je DO sestavljena tako kot danes, je stanje enako. Temeljne organizacije so obdržale status nekdanjih DO, podjetij, zastarela miselnost, ki ne priznava sveta onkraj svojega tovarniškega plota, je osrednja filozofija temeljnih organizacij v Industriji širokopotrošnih izdelkov. Združevanje je v DO domala tujka, tisto malo, kar ga je, pa bi kvečjemu označili kot izjeme, ki pravilo le potrjujejo. Z vseh strani je bilo moč slišati mnenje, da bi se TOZD kljub dejstvu, da DO ni „dvo-fiščna** lahko vse drugače povezovale in združevale delo, sredstva in dohodek.
Ob popolni prevladi take miselnosti je tudi položaj Delovne skupnosti skupnih in strokovnih služb jasen — v temeljnih organizacijah, vključno s sežansko, v tem ne vidijo nikakršne prednosti temveč le parazitskega vrinjenca, ki jim „sesa kri“ in odžira že tako premajhen dohodek. Stališča so docela »klasična**, ni kaj — v Sežani so jih celo razširili Iskra — DO in SOZD — jim, po njihovem prepričanju — ne dajeta ničesar, stroški vseh višjih Organizacijskih oblik so daleč večji od koristi. Beseda »užaljeni** je za njihovo gledanje na Iskro (tvorbo na vrhu nekega meglenega Olimpa) skoraj najprimernejša.
Seveda pa bi bili v poročanju enostranski, če bi naštevali samo njihove »pregrehe** do Iskre — delavci sežanske Iskre znajo biti samokritični in odkrito pokazati na probleme, ki so jih vzpodbudih pravzaprav sami. Teh pa ni malo — od notranje organizira-
nosti TOZD, nezadovoljstva delavcev, ker merila za, npr. nagrajevanje niso enaka za vse proizvodne enote, ker samoupravno življenje ni takšno, kot bi lahko bilo (od pičlih diskusij in zamujanj pri sprejemanju različnih samoupravnih aktov zaradi očitne indiferentnosti); nesposobnosti, ki je do danes že prerasla v nemoč za doseganje ustreznega dohodka.
Še bi lahko naštevati, vendar ni potrebno. Samo na kratko besede direktorja TOZD Jožeta Sedmaka, Id je orisal poslovno plat tovarne: „V zadnjih 15 letih je bilo kar 9x zabeleženo negativno poslovanje. Vzrokov je bilo precej — tehnološka zaostalost, razkorak med proizvodnimi in prodajnimi cenami, neustrezna struktura zaposlenih, v letošnjem letu pa še slaba preskrba z repromateriali in veliko, več kot 100 % povečanje zalog gotovih izdelkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Kriza ima globoke korenine!**
Marjan Može: »Sem sodi še poglavje dohodkovnih odnosov znotraj Iskre. Zakaj, npr. moramo kupovati zvočnike v Nišu, ker so domači, pržanski dražji? Zakaj so cene ele-
mentov iz IX) IEZE višje kot katerekoli enakovredne iz uvoza?
Stališče članov delovne skupine CK ZKS je bilo popolnoma jasno. Težave, ki se vlečejo in ponavljajo že leta, očitno še niso bile zadosti hude, da bi, npr. sežanski komunisti povabili na skupen sestanek komuniste iz drugih TOZD oz. DO s katerimi sodelujejo? Zakaj komunisti niso bili pobudniki za akcijo, ki naj bi poskušala spremeniti sedanje stanje? Zakaj je bilo v Sežani toliko čakanja na pomoč, namesto ustreznega ukrepanja? Zakaj so komunisti dopustiti, da se razrašča neodgovornost, ko se je pojavilo »pisateljevanje** različnih proizvodnih programov, ki se nikoli niso uresničili? Se posebej kritično so oceniti gledanje na organiziranost DO — le kratkovidno prepričanje da bi drugače bilo bolje ni dovolj — če so mnenja, da bi se DO lahko temeljiteje integrirala — zakaj niso sklicali komunistov iz ostalih temeljnih organizacij?
V posebnem sestavku bomo nanizali glavne značilnosti sanacijskega elaborata, ki bo — če ga bodo dosledno upoštevali vsi odgovorni, to pa pomeni vsi delavci v TOZD, kolektivu lahko utrl pot v bodočnost. S poudarkom, ki so ga podčrtati tudi člani delovne skupine, da se bodo morale zanj zavzeti vse sile — družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vsak posameznik. Dmgačne možnosti ni!
Sestanek trdnih zaključkov in sklepov ni prinesel, vendar to niti ni bil cilj srečanja. Plodna, kritična in samokritična diskusija je dokazala, da je sežanski kolektiv kljub vsem težavam enoten, da pa bo za razrešitev potrebno dosti tvornega sodelovanja tudi s strani DO, SOZD in občinske.
Stane Fleischman
DO AVTOELEKTRIKA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B
S seje delavskega sveta
Na četrto zasedanje delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb Iskre - Avtoelektrike so se zbrati delegati v ponedeljek, 20. oktobra. Obravnavali so več pomembnih vprašanj in sprejeti nekaj sklepov, zato preletimo na kratko potek zasedanja.
Potem, ko so pregledati izvrševanje sklepov zadnjega zasedanja, so obravnavali in sklepali o sprejemu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interno banko Iskra in delovno skupnostjo interne banke Iskra.
Za tem so obravnavati sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju posebne raziskovalne skupnosti za elektro-kovinsko industrijo. V lanskem letu je bil namreč sprejet v naši republiki nov zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskoval-
nih skupnostih, ki predvideva drugačno organiziranost, delovanje in združevanje sredstev za Raziskovalno skupnost Slovenije. Predvsem je pomembno, da je iz dosedanjih 17 področnih raziskovalnih skupnosti, ki so bile ločene po ozkih specialnostih nastalo 12 posebnih raziskovalnih skupnosti (PoRS), ki poizkušajo posamezne stroke združiti v smiselne skupine.
Iz novega zakona izhaja tudi, da se morajo vse OZD združiti v vsaj eno PoRS. Zato so delegati meniti, da bi se glede na potrebe Iskre Avtoelektrike združili v PoRS za elektrokovinsko industrijo, ki združuje strokovna področja strojništva in varilstva, elektrotehnike, računalništva in avtomatike.
Zaradi odhoda dosedanjega glavne-
- 'Sifs
/Va povabilo družbenopolitičnih organizacij, predsednika delavskega sveta DO in glavnega direktorja Iskre-Avtoelektrike je prejSnji teden priiel na obisk v to delovno organizacijo Franc Pajntar, predsednik občinskega ljudskega odbora Šempeter v času, ko se je pričeto sklepati o ustanovitvi Iskre — Avtoelektrike v Šempetru pri Gorici Velike zasluge, da je ta kolektiv preraste! iz skromnih začetkov v enega največjih gigantov na Goriškem ima prav tov. Pajntar, njegov obisk pa je sovpada! s počastitvijo njegovega jubileja 70-letnice. Po prisrčni dobrodošlici, ki so mu jo prirediti predsednik DS DO Peter Černič, predsednik aktiva ZB Živko Kokelj, predsednik sindikata Drago Novak, predsednik mladih Aleksander MUjavec, glavni direktor Peter Mivšek in pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin, je tov. Pajntarju čestital v imenu celega kolektiva Peter Černič in mu predal spominsko darilo — vazo s posvetilom. Za izraz pozornosti se je tov. Pajntar prisrčno zahvalil, gostiteljem pa je potem pripovedoval o času pred 20 teti, torej o tistih težkih dneh in mesecih, ko se je priče! v bivši Avtoobnovi zbirati nov kolektiv, pričeta je nastajati Iskra. Po ogledu proizvodnih prostorov se je pohvalno izraiij o organiziranosti in moderni tehnologiji, gostitelje pa je zaprosi! naj izrazijo njegovo zahvalo in želje za čimboljši napredek celemu kolektivu.

"X
DO Široka potrošnja, TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana
Na območju Kranja in okolice vabimo k delu
več diplomiranih elektro inženirjev, inženirjev elektrotehnike, elektrotehnike šibki tok, elektromehanike in TT mehanike za delo na elektro-akustičnih sistemih. Zaželena je praksa in odsluženi vojaški rok.
Opravljanje del in nalog je v Enoti za proizvodnjo ojačevalnik naprav v Kranju in občasno na terenu.
ga direktorja Jožeta Eržena na novo delovno dolžnost izven DO, so delegati sprejeti sklep o novih podpisnikih računov za vse TOZD in DSSS. V zadnji točki dnevnega reda pa so obravnavali in sklepali o povečanju sredstev za kredite delavcem za individualno gradnjo, sredstva pa so nastala zaradi povišanja mase osebnih dohodkov in prejetih obresti banke.
M. R.
Na otvoritvi simpozija.
S SIMPOZIJA 0 ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELIH OB ELEKTRONIKI ’80
Kakovost in zanesljivost še kako nujni v proizvodnji elementov
»Vsi smo priče neverjetnega razvoja na področju elektronike v zadnjih desetletjih. Posledica elektronske revolucije in to zlasti na področju mikroelektronike se že čuti in se bo še bolj v vseh sferah našega življenja. “ Tako je dejal v otvoritvenem govoru dr. Svetozar Jovičič ob začetku simpozija o sestavnih delih v elektroniki. Letošnje posvetovanje o elementih ob razstavi Sodobna elektronika ’80 je dalo največji poudarek zanesljivosti in kvaliteti
Dl Svetozar Jovičič, polkovnik iz Beograjskega centra za testiranje in velik strokovnjak na področju elementov za elektroniko, je v otvoritvenem govoru nanizal vrsto nalog, ki jih imajo načrtovalci proizvodnje teh elementov. Poudaril je bistveno nalogo vsega vgrajenega v elektronske sklope:	zanesljivost vsakega pod-
sklopa, elementa in sestavnega dela. Vse več je zahtev po visoki kvaliteti in profesionalni zanesljivosti Tako gre razvoj elektronike po poti najvišjih dosežkov, ki jih gradi na najnižjih komponentah.
Nadalje je raziskovalce in strokovnjake na posvetu spomnil na potrebe našega gospodarstva. Vse več izvažamo in radi bi še več, zato pa moramo doseči svetovno raven na področju tehnologije izdelkov, tehnologije dela in zlasti na področju kvalitete in zanesljivosti. Na svetovnem trgu se srečujemo s proizvajalci, ki se ponašajo z najvišjo tehnološko usposobljenimi proizvodi. Le z najvišjo kakovostjo bomo ob njih uspeli.
Pa ne gre le za izvoz, tudi naše gospodartvo, tako kot svetovno, bazira na najsodobnejši tehniki. Če pa hočemo to tehniko narediti doma, moramo imeti zanesljive in kakovostne komponente, na katere naši raziskovalci, razvojniki, tehnologi, fiziki, kemiki in elektroinženirji računajo. Saj proizvajalci niso več samo proda; jalci elementov, temveč vse bolj posta-
jajo soustvarjalci sklopov in načrtovalci elektronike.
Dr. Jovičič je dejal zbranim strokovnjakom jugoslovanske industrije elementov za elektroniko, da so pred njimi Uve največji nalogi, ki bosta terjali veliko znanja in dela v prihodnjih desetih letih: prva je ta, da se mora dograjevati in oplemenititi tehnološka baza, kar bi nam zagotovilo, da se bomo do konca prihodnjega desetletja uvrstili med dežele, ki same ustvarjajo tehnologijo. Druga naloga pa je to bazo maksimalno izkoristiti, da bi tako domači deželi zagotoviti najzahtevnejšo elektronsko opremo in ob tem tudi zagotoviti s kakovostjo in tehnologijo potreben izvoz teh elementov.
Kot je pokazal simpozij, so naši slovenski in jugoslovanski strokovnjaki pripravljeni raziskovati in razvijati v nakazane smeri. Še več. Pokazali so, da so pripravljeni v okviru možnosti ustvarjati novo na področju komponent in kar je zelo zanimivo: ob svojem ustvarjalnem delu se vse bolj opirajo na lastno, domače znanje, ki daje več samostojnosti Zanimivo pa je, da je brez nepotrebnega pompa prišla do izraza tendenca, da bi uporabljali vse več domačih materialov in polizdelkov.
Že naslovi ki jih tu ne bom navajal, saj so zanimivi le za strokovnjake, kažejo, da je Iskrin raziskovalni potencial močan Kaže, da vse bolj odkrivamo lastne možnosti pri razvijanju elementov za elektroniko, čeprav je ravno tu potrebno vrhunsko znanje cele vrste strokovnjakov: kemikov, fizikov, elektronikov in drugih.
Ob vsem tem pa je važno, da nam je prišlo do zavesti da je za uspešno delo potrebna vrhunska kakovost in vsestranska zanesljivost. Človek je ob simpoziju dobil vtis, da je ta nuja iz praznih in izpetih parol o kakovosti naredila resno nalogo, ki nam je prišla v zavest in v proizvodnjo.
TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV
Volilna konferenca mladih
Samo peščica mladih, teh je bilo točno 13, vabljenih pa kar 127!!, se je zbrala prejšnji petek v dvorani delavskega samoupravljanja v ISKRI — Avtoelektriki na letni programsko-volilni konferenci. Predsednik mladih v tej TOZD Boris Švagelj je najprej podal predlog za izvolitev delovnega predsedstva, nato pa je podal poročilo o dosedanjem delu.
Kljub temu, da je bilo prisotnih na konferenci res skromno število mladih, pa je bilo doslej njihovo delo toliko bolj aktivno in opazno. Sodelovali so pri vseh aktivnostih skupnega pomena tako za temeljno, kot za delovno organizacijo, njihovo delo pa ima sadove tudi v delu občinske konference mladih v Novi Gorici, še najbolj pa pri konferenci mladih delavcev.
Žal pa smo prav na tem srečanju mladih iz Tovarne delovnih sredstev pogrešali analizo vzroka, zakaj takšna nezainteresiranost za udeležbo, na konferenci, saj se je, kot smo že zapisali udeležilo od 127 pravočasno poslanih vabil, torej pravočasno vabljenih le 11 mladincev in 2 mladinki.
Na dosedanje delo ni bilo pripomb, več časa pa so se mladi zadržali pri programu dela za naslednje obdobje. Skleniti so, da bodo še bolj kot doslej sodelovati pri vseh samoupravnih in delovnih odločitvah, na vseh področjih dogajanja bodo prisotni Največ pozornosti pa bodo posvetili sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ter sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS in s konferenco mladih naše SOZD. To bo vsekakor še laže kot doslej, saj je predlagan za predsednika mladih SOZD ISKRA prav mladinec iz Avtoelektrike, iz Tovarne žarnic Ljubljana.
Na koncu so izvoliti tudi novo vodstvo, novo predsedstvo. Soglasno so se odločiti, naj bi tudi poslej vodil mlade v tej TOZD dosedanji predsednik Boris Svagelj, za novega sekretarja pa so potrditi Igorja Makaroviča.
Upamo, da bo novemu predsedstvu na čelu s predstavnikom in sekretarjem uspelo privabiti na akcije in na delovne sestanke večje število mladih, kot jih je bilo prisotnih v petek na programsko — volilni konferenci.
M. R.
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
DO AVTOMATIKA
6. SREČANJE MLADIH IZ PRIJATELJSKIH MEST
Tekmovanje mladih kovinarjev v Elektromehaniki
Mladi mesta Kranja so od 10. do 12. oktobra gostili mlade prijatelje iz Bitole, Banja Luke, Hercegnovega, Zemuna in Osijeka. V prostorih občinske skupščine so jim pripravili prisrčen sprejem, dobrodošlico jim je zaželel Aljoša Drobnič, podpredsednik občinske konference ZSMS. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in delovnih organizacij Id so bile pokroviteljice letošnjega srečanja.
Srečanje je bilo predvsem delovno. Predstavniki OK ZSMS so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju in sprejeli sklep, da stike razširijo na mesti iz avtonomnih pokrajin.
Na področju interesnih dejavnosti so se mladi iz pobratenih mest še posebno izkazali. Tekmovanja so se odvijala v zimskem bazenu, udeleženci partizanskega mnogoboja so odšli na 15 km dolgo progo. Mladi novinarji so poročali o dogodkih v Kranju svojim radijskim in časopisnim hišam. Vse pomembnejše dogodke so zabeležili v Biltenu, ki je izšel ob koncu srečanja. Svoje izkušnje so si izmenjati tudi radioamaterji, karateisti, slikarji, glasbeniki in kovinarji Slednji so se udeležili tekmovanja kovinarjev v Orodjarni DO Iskra Elektromehanika.
Tekmovanje je organiziral koordinacijski svet ZSM Elektromehanike skupaj z mladimi orodjarji K uspeti izvedbi je pripomogel tudi Franc Pintar, vodja strojne obdelovalnice v TOZD Orodjarna. Sodelovalo je pet mladih strugarjev. Pravila tekmovanja in samo nalogo — kvalitetno izdelati distančni vijak v predpisanem času — so prejeli že v naprej.
Komisija, ki je tekmovalce ocenila, je ugotovila le majhna odstopanja v kvaliteti, za zmagovalca je bil odločilen le čas, v katerem so njegove spretne roke izdelale vijak. Zmagal je mladi Iskraš Andrej Zupanc, zaposlen kot strugar v naši orodjarni Morda je k njegovi zmagi prispevalo poznavanje domačega stroja, saj mladi delajo na različnih stružnicah, kljub temu pa so mu k uspehu največ pripomogle njegova spretnot in izkušnje. Čestitamo!
Mladi kovinarji iz prijateljskih mest so prejeli praktična spominska darila. Naši mladinci so jim razkazali delovne prostore v orodjarni.
Srečanje je bilo zaključeno v nedeljo dopoldne s podelitvijo priznanj udeležencem. Prihodnje leto se bodo spet srečati na sedmem srečanju mladih bratskih mest v Zemunu. ABC
S skupščine vezistov NOV Gorenjske.
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (11)
KOMENTAR IN ČLANEK
Sredstva javnega obveščanja ne morejo živeti samo od vesti in poročil. Bralec si ne želi le pravočasne in točne obveščenosti, temveč tudi določeno razlago o dogodkih.
V	novinarske zvrsti, ki razpravljajo, razlagajo, tolmačijo, dajejo ocene in stališča, uvrščamo komentar in članek, beležko, družbeno kroniko in recenzijo. Te oblike pisanja so si zelo podobne, imajo pa različen pristop pa tudi izbor teme in način obdelave.
Beležka obsega neko podrobnost iz družbe, komentar razlaga nek pojav ali dogodek, članek obširno razlaga enega ali več pojavov, jih obravnava kot celoto ali analizira ter daje drugo razsežnost. Družbena kronika žigosa nepravilnosti v obnašanju ljudi ali skupin soljudi, recenzija pa je družbeno ovrednotenje nekega umetniškega ali znanstvenega dela.
Razvoj čedalje bolj terja eksplikativno vest, ki poleg informativnih elementov vsebuje tudi določeno razlago. Zato ni več tiste toge delitve med informacijo, vestjo in poročilom kot takimi, in komentarji, ter članki na drugi strani.
Osnova za dobre komentarje in članke je dobra informacija, dobro organizirano poročanje, ki vsebuje tudi že temeljne obrise razlag in tolmačenj. Tako npr. poročilo dopisnika iz temeljne organizacije lahko dopolnimo z določenimi elementi razlage, s tem bo tekst kvalitetnejši in v vseh ozirih jasnejši ter koristnejši.
Morda je komentar zaradi svoje težnosti najmanj zastopan v našem časopisu. Malo piscev je (pri tovarniškem tisku), ki si upajo pisati komentarje, še manj je dobrih komentarjev. Kje so vzroki? V nepoznavanju problemov ali nesposobnosti komentirati jih?
Kaj je torej komentar?
Komentar ima nalogo aktualne dogodke, oz. pojave družbenega življenja komentirati, pojasniti. Bralca vodi k globljemu razumevanju, s tem da mu pojasni okoliščine in ozadje dogodka ali pojava in da ga postavlja v zvezo z drugimi dejstvi In pojavi ter ga ocenjuje.
Ta oblika torej pomeni odzivanje, reagiranje na aktualne dnevne dogodke. Pri njej so velikega pomena: mišljenje avtorja, njegovi zaključki, obsodba ali pohvala, zamera ali kritika. Pisec lahko doseže zaupanje bralcev s svojim objektivnim resničnim, pogumnim, celovitim, iskrivim, napovedujočim, točnim in popularnim pisanjem.
Kakšna je zgradba komentarja?
Navadno je sestavljena iz treh delov:
—	glava ali uvod
—	telo ali bistvo, zaplet
—	zaključek ali poanta.
V	uvodu opišemo dogodek ali npr. neko izjavo, o kateri v nadaljevanju podamo svoje stališče, oceno. Temu sledi bistvo ali zaplet To je zelo pomemben del komentarja; v njem navajamo dejstva, ki govorijo v prid eni ali drugi tezi, s težnjo, da že dejstva nakažejo zaključek, ki sledi. V tem delu avtor najlažje odkrije poznavanje problematike, svojo kulturo in iznajdljivost.
Sele z zaključkom pa komentar dobi svojo prodornost in doseže svoj namen. To pogosto lahko dosežemo z enim samim stavkom, ki vsebuje sporočilo. Zaključek pomeni kategorično stališče, napad ali obrambo, vsebuje pa tudi zahtevo za začetek neke akcije. Zaključek mora biti jasen, nedvoumen in brez napotka: ..Treba bi bilo narediti..." Svojo misel ali sporočilo moramo izraziti z razmišljanjem, analizo in dokazovanjem o nujnosti ukrepanja na boljše.
Obstaja mnenje, da komentarja ni potrebno vedno končati s stališčem, da bralcu pustimo možnost do lastnega mnenja. To je, da bi bralec sam prišel do zaključka na osnovi dokazov, ki jih navajamo v zapletu. Včasih je to boljše, saj se bralcem ne vsiljujemo, temveč jim na prefinjen način sporočamo in posredujemo svoje sporočilo.
Na kratko lahko omenimo še karikaturo, ki je svojevrsten komentar, ki nekaj razlaga, in kar je še pomembnejše, daje oceno in označuje vse, kar je nepravilnega v družbi, politiki in medosebnih odnosih. Karikatura ima po ostrini svoje kritike nešteto odtenkov: od blagega dobronamernega posmeha do ostrega obračuna. Dobra karikatura je praviloma vedno napredna — mobilizira ljudi v borbi za resnico in pravico. Dobra in pravočasna karikatura ima zelo velik pomen in lahko doseže veliko večji učinek kot briljantno napisan članek, ali komentar. Ža! v „lskri" karikaturo le redko zasledimo.
M. M ,/A B.
Letna
skupščina
vezistov
Gorenjske
V petek, 10. oktobra je bila v Kranju redna letna skupščina pododbora vezistov NOV Gorenjske. Na njej so podati obsežno poročilo o dosedanjem delu in zaradi zelo uspešno opravljenih nalog dali posebno priznanje celotnemu dosedanjemu odboru, pohvalo pa predsedniku Francu Gracerju ter tajniku Gabrijelu Divjaku. Ob koncu bogate in plodne razprave so sprejeti sklepe in obsežen program dela. Predvsem si bodo prizadevali, da bi vključiti v organizacijo še ostale veziste NOV na Gorenjskem. Pregledati bodo razpoložljivo evidenco in za člane, ki še niso prejeti odlikovanja za sodelovanje v NOV, izdelali ustrezne predloge. Poskušati bodo izboljšati aktivnost občinskih aktivov. Ti imajo namreč največ možnosti za reševanje osebne problematike članov. Novi odbor se bo tudi v prihodnje sestajal pri vezistu Vinku Bercetu na Mlaki v Radovljici Letno bi imeti predvidoma pet sej. Še vnaprej bodo tesno sodelovati z delovno organizacijo PTT Kranj, kateri so se zahvaliti za izredno gostoljublje.
Sodelovali bodo tudi z delovno organizacijo Iskra. V zahvalo in pri-znanje so obema podelili velike stenske slike s prvih srečanj z vezisti NOV. Kontakt bodo vzpostaviti tudi z vojno pošto v Radovljici, katere predstavnik je navzoče povabil na proslavo ob dnevu vezistov prihodnje leto. Za pisanje spominov in zbiranje gradiva so imenovali posebno komisijo, ki bo to nalogo najlažje opravila v sodelovanju z zgodovinskimi krožki na šolah. Za brezplačno letovanje, ki jim ga nudi SOZD PTT Ljubljana v počitniških domovih v Strunjanu in na Pohorju bodo predlagati vsako leto po štiri člane. Ostali člani in njihovi svojci se lahko prijavijo za oddih v pred in posezoni in sicer po ceni, ki velja za PTT delavce. Letos je to znašalo 160 din na dan. Še naprej bodo tesno sodelovali z Radioklubi na Jesenicah in v Lescah ter si prizadevali, da se bodo le-ti ustanovili tudi po drugih občinah na Gorenjskem.
Vezisti se bodo udeleževati vseh proslav in srečanj borcev NOB, Id bodo med letom v občinskem, področnem ali republiškem merilu. Posebej pa se bodo udeležiti srečanj vezistov NOV Slovenije, proslava dneva Iskre in pa garnizijskih ter republiške proslave dneva vezistov NOB. Na letni skupščini so podelili posebna priznanja jubilantom - šestdeset, sedemdeset in osemdeset-letni-kom. Prejeti so jih: Janez Kem, Janez Rozman, Vinko Berce in Karl Pogačar. Na skupščini so izbrati tudi nov 23-članski odbor. Predsednik bo Branko Blenkuš, podpredsednik Janez Svoljšak, tajnik Gabrijel Divjak, blagajnik pa Vinko Berce.
Delovno organizacijo PTT Kranj bo zastopal Silvester Novak, Iskro Elek-tromehaniko Kranj Avretij Tronkar, Vojno pošto Radovljica pa Aleksander Mudrinovič. Vezisti Gorenjske so se za izkazano gostoljublje delavcem PTT, ki so dati prostor za skupščino in pripraviti lep kulturni program, še posebej zahvaliti
B.B.
Z	\
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem za lepa darila in prisrčno slovo. Žetim jim mnogo uspehov pri bodočem delu in, da bi uspešno nadaljevati tradicijo Iskre
Franc Muraja
. ____________TOZD Nabava. ^
ctofe,i&4(Atc
J
Organizacija področja za kakovost
Organizacijske spremembe pri formiranju skupnih služb v DO Iskra Avtomatika so omogočile tudi ustrezno organizacijsko službo, ki bo v DO skrbela za izvajanje nalog s področja kakovosti in zanesljivosti. Spoznanje, da je DO tista organizacijska enota v kateri se mora oblikovati kompletna poslovna politika, temeljne organizacije so pa osnovne celice, ki izvajajo del dogovorjenih nalog iz celotne inovacijsko-produkcijske verige, ostale naloge pa se združujejo v TOZD skupnega pomena ati v Skupnih službah, je odločilnega pomena pri organizaciji dejavnosti med katerimi je tudi področje kakovosti.
Zadovoljevanje tržnih potreb in zahtev, ki se kažejo navzven v količini, dobavnem roku ter ustrezni kakovosti izdelkov, zahteva na področju kakovosti ustrezno organizacijo služb kakovosti znotraj OZD (v TOZD in DO), da bo zadoščeno tem zahtevam pri še sprejemljivih finančnih vlaganjih. Kakovost je ena od bistvenih družbenoekonomskih kategorij, ki mora imeti v vseh delih inovacijskega in proizvodnega procesa ustrezno mesto in vlogo. Nosilci odgovornosti morajo biti predvsem vodilni in vodstveni delavci v OZD, z ustrezno materialno in nematerialno motivacijo, pa moramo stimulirati prav vsakega posmeznika za njegov prispevek k dvigu kakovosti.
Izvozna usmeritev naše OZD in želja po vključitvi v mednarodno delitev dela zahteva, da se ustrezno organiziramo, da bomo zmogli vse naloge, ki nam bodo omogočile prodor na razvita tržišča, kjer je konkurenca močna in neusmiljena. Znano je, da razvite zahodno-evropske države, ZDA in Japonska osvajajo trg z ustrezno kakovostjo in zanesljivostjo izdelkov ter storitev. Največje uspehe pri tem dosegajo na Japonskem, kjer je kakovost postala njihov ,,Ljudski mit“, katerega cilj je kakovost izdelkov, ki je boljša od vseh drugih, konkurenčnih.
V naši OZD so želje in cilji manjši ter skromnejši, ker takšnih korakov nismo sposobni narediti v kratkem času. Nekateri cilji, ki jih želimo doseči z ustrezno organizacijo služb za kakovost v DO in TOZD so:
1)	Zagotavljanje enotnega nivoja kakovosti v DO Avtomatika, ki je dogovorjen in ustreza tržnim zahtevam ter začrtanim ciljem na tem področju v SOZD Iskra.
2)	Zadovoljevanje kakovostnih zahtev pri izvozu z vpeljavo ustreznih sistemskih rešitev (superkontrola),
3)	Enoten informacijski sistem za področje kakovosti
4)	Izpolnjevanje obvez zakonodaje in Samoupravnega sporazuma o kakovosti SOZD Iskra.
5)	Organizacija ustreznega sistema za nadzor kakovosti vhodnih gradiv s poenotenjem dela vhodnih kontrol in koncentracijo kakovostnih prevzemov zahtevnih elektronskih komponent
6)	Organizacija službe za kontrolo kakovosti v TOZD Sistemi.
7)	Izvajanje laboratorijske dejavnosti (tipskih preskusov, trajnih tekov,
preskusov zanesljivosti, pomoč drugim službam, kontrola instrumefl' tov, razvoj in izdelava kontrolnih i® merilnih naprav, izvajanje nalog 8 področja kemijske dejavnosti).
8)	Enoten pristop Sektorja kakovo-sti do:
—	področja za kakovost SOZD Iskra
— Instituta za kakovost in metro-logijo
—	ZORIN (Bil)
—	raznih institucij doma in v tuji®
—	kupcev in dobaviteljev.
Zastavljene cilje želimo doseči v
sledečem srednjeročnem obdobju. Za realizacijo vseh zastavljenih nalog bo potrebno vložiti mnogo naporoVi znanja, seveda pa tudi finančnih sredstev. Nalogam prav gotovo ne bom° več kos le z zaposlovanjem novih kontrolorjev, temveč predvsem z izboljšavami na področju:
—	kontrolno proizvodne dokumentacije
—	kontrolne in merilne opreme
—	izobraževanja delavcev zaposlenih na področju kakovosti in v drugih službah
—	materialne in nematerialne stimulacije vseh zaposlenih, za dvig kakovosti
—	vzdrževanja ustreznih poslovno tehničnih stikov, tako s kupci kot dobavitelji
Sam predlog organizacije Sektorja za kakovost, ki bo organizacijsko, spadal v Skupne službe DO Avtomat^ ka, zajema dejavnosti s podrbčja kakovosti, ki so skupnega pomena za vse TOZD v DO:
—	strokovno vodenje in koordinacija kontrol kakovosti procesa
—	izvajanje super kontrole
—	informacijski sistem s področja kakovosti
—	izvajanje posebnih analiz i® uvajanje sistemskih rešitev s področja kakovosti
—	koordinacija in samo izvajanje kontrolne tehnologije
—	izvajanje laboratorijskih meritev naših izdelkov
—	izvajanje preskusov zanesljivosti
—	organizacija in izvajanje metro-loškega nadzora
—	razvoj, projektiranje in izvajanje kontrolnih in merilnih pripomočkov
—	izvajanje kakovostnih prevzemov vhodnih gradiv s koncentracijo prevzemov zahtevnih elektronskih komponent.
Kontrole kakovosti po TOZD p® bodo izvajale operativno kontrolo kakovosti (medfazno in končno), v nekaj TOZD pa poleg tega še vhodno kontrolo in kontrolno tehnologijo.
Strokovno vodenje in koordinacij® dela na področju kakovosti bo potekalo iz enega centra, saj je to glede na specifičnost nalog nujno potrebno. Proizvodna funkcija i® funkcija kontrole kakovosti morata biti ločem, če želimo dosegati, tako z gledišča količin kot kakovosti izdelkov in storitev, željene ekonomske cilje.
Predlog organizacije Sektorja za kakovost zajema dvonivojsld princip zagotavljanja kakovosti. Ugotavljame kakovosti izdelkov se izvaja v TOZD,
( Nadaljevanje na 5. strani)
I
l
z
ir
n
ti
Zl
sl
0
Sl
p
c
h
v
S
e
v
z
s
s
s
1 s 1 I 1 I
I
!
t
1
!
1
j
Z	~	\
NOVEMBER - MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU IN NARKOMANIJI
Leta abstinence so kakor biseri, ki jih nizamo na vrvico, ki ji pravimo naie življenje. Ni niti enostavno niti lahko dobiti biser, za to je potrebna volja, moč, samopremagovanje. Da ga dosežeš, se moraš poglobiti, potopiti v samega sebe. Res je, da te včasih stiska, ti zmanjkuje sape, vendar je občutek enkraten, za vsak biser, ki ga dosežeš.
Če je leto abstinence biser, potem veš in občutiš, da ima v tem letu vsak preživeti dan svoj pomen, namen, uspeh in rezultat. Kaj je lepšega, kakor to, da tvoje življenje prinaša srečo, blagostanje ne samo tebi, temveč tudi tistim, ki jih ljubiš, odnosno ki te ljubijo. Vendar življenje ni samo sreča, blagostanje, temveč je sestavljeno tudi Iz problemov. Reševanje le-teh daje smisel našemu življenju, zakaj brez tega bi ne bilo vredno živeti.
Naša prizadevanja na vseh področjih našega življenja sama na sebi niso problem, problemi se pojavljajo šele, ko ne moremo vsega doseči. Če vse to rešujemo s trezno-glavo, z abstinenco, potem je zadovoljstvo, ko rešimo problem, tem večje — enkratno. Vsak človek ima dar, da rešuje in reši posamezne probleme, da v življenju doseže določene rezultate, samo za marsikoga je škoda, da s svojo odvisnostjo od alkohola razvrednoti rezultate in s tem samega sebe. Tak človek pa ne bi smel biti deljen naše graje, temveč naše pomoči.
Če vzamemo, da na delovnem mestu preživimo nekako četrtino, tretjino našega življenja, potem je čas, da vsi črtamo alkohol iz tega dela življenja. Alkohol pa, če že mora biti navzoč v našem življenju, naj postane sestavni del prehrane, ne pa zlo naše odvisnosti. Postanimo svobodni samoupravljalci, ter si vzemimo kdaj čas, da razmislimo o NOV, o revoluciji. Iz tega obdobja, črpajmo moč in voljo, zakaj naša naloga je svobodo varovati.	t
To dosegamo edino s treznim, urejenim življenjem, z izpolnjevanjem dolžnosti, ki jih imamo do sebe, družine, družbe. Naše pravice bodo tem trdnejše, čim bolj vestno in odgovorno bomo izvrševali naše dolžnosti. Navadimo se torej razmišljati o sebi ter kritično opuščajmo svoje napake. S temi mislimi želim doseči samo to, da bi bila za marsikoga pot do spoznanja veliko krajša, življenje pa plodnejše. Ne želim pa, da kdorkoli od nas postane sam sebi problem in vsem nam. Zato na delovnem mestu ..živela abstinenca".
P. Z
I
oč
ifl'
in
s
ro-
5P|
ro-
iii
v
Za
bo
)V,
id-
no
rib
z
le-
ne
ni
no
:ot
da
ija
za
DO AVTOMATIKA
Usmeritev inovacijske dejavnosti
V začetku meseca septembra je bil z namenom, da se pospeši gospodarski in splošni družbeni napredek z večanjem znanja v strukturi dela in s hi-bejšim ustvarjanjem in prenašanjem znanja v razvcnne procese naše družbe, sklenjen republiški družbeni dogovor o inovacijah.
Že leta nazaj je bila tako s strani strokovnih služb, ki v neporedni Proizvodnji dnevno gradijo organizacijo inovacij kot iz končnih rezultatov hitrejšega gospodarskega napredka večkrat poudarjeno, da morajo biti splošni in družbeni pogoji ter ekonomski pogoji prilagojeni zahtevam po intenzivnejšem vključevanju Znanja v družbeno-razvojne procese in s tem tudi uspešnejši izpeljavi inovacijskih procesov.
Izhajajoč iz tega bosta Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindi-^ katov Slovenije pripravili predlog samoupravnega sporazuma s katerimi* bodo temeljne organizacije združenega dela prevzele obvezo, da ustvarijo pogoje za razmah inovacijskih Prizadevanj. Ali z drugimi besedami rečeno, da bodo določili načine za stimuliranje inovatorjev, racionaliza-torjev, izumiteljev, ter drugih delavcev, kT $ svojim ustvarjalnim delom in svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi prispevajo k razvoju te dejavnosti
Po omenjenem dogovoru so tudi v delovni organizaciji ISKRA AVTOMATIKA pristopili k izdelavi delovnega osnutka samoupravnega sporazuma P vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v delovni organizaciji Pripravo sporazuma je po drugi strani Pogojeval še naslednji faktor. Avtomatika je ena redkih, če ne edina delovna organizacija v SOZD Iskra, ki za določena področja, kot so kontrola kakovosti, dejavnost investiranja, organizacija inovacij itd., nima na revni delovne organizacije svoje službe.
Posledica tega je, če ostanemo na Področju inovacij, da se tehnološke inovacije ne generirajo, temveč nastopajo slučajno in občasno ob dnevnem operativnem delu, tako, da se uvajanje
novih izdelkov načrtuje neodvisno od drugih temeljnih organizacij, s specifično tehnologijo in z uporabo različnih proizvodriih sredstev. Z novo delitvijo dela med delovnimi skupnostmi pa naj bi se po predlogu organi-zacija inovacij opravljala v okviru tehnološko-investicijskega sektorja. Takšna organizacija dela bi v veliki meri, če že ne v celoti, opravila poprej onenjene pomanjkljivosti.
Toliko o organizaciji službe. S samim samoupravnim sporazumom o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela pa bodo delavci Avtomatike določali skupne osnove za organiziranje, vzpodbujanje in vrednotenje ustvarjalnega dela ter pravice in obveznosti inovatorjev.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je osnovna predpostavka, iz katere izhajamo pri obravnavanju delovnega osnutka omenjenega sporazuma to, da je pravica in dolžnost vsakega delavca, da z ustvarjalnim delom prispeva k boljšemu gospodarjenju in racionalnejšem izkoriščanju družbene reprodukcije ter povečanju dohodka TOZD. Tako so tudi opredeljene:
—	vrste in oblike ustvarjalnosti,
—	organiziranje ustvarjalnega dela,
—	pravice in obveznosti inovatorjev
—	postopek obravnav in odločanja —prispevek k povečanju dohodka z uporabo inovacije — določanje poseb-nega nadomestila — nagrade in moralna priznanja itd.
Prvi korak pri urejanju tega, vedno bolj pomembnega področja dejavnosti, je torej narejen. Sem sodi tudi priprava osnutka poslovnika s katerim se dopolnjuje omenjeni samoupravni sporazum o ustvarjalnem delu tako, da se podrobneje določijo nekatere informacijske poti dokumentacije in druga potrebna dokumentacija za izdelavo celotnega inovacijskega procesa. Določajo se tudi naloge posameznih služb v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
Zato bodo vsekakor dobrodošle morebitne pripombe in spreminjevalni predlogi, Id jih bodo podali delavci v času javne obravnave.	§. D.
Ob srečanju kovinarjev
V prvi polovici meseca oktobra je potekalo v Ljubljani, v prostorih Titovega zavoda Litostroj republiško in zvezno srečanje kovinarjev. Program obeh srečanj, tako republiškega, ki se je odvijal od 3. do 15. oktobra kot zveznega, s pričetkom 10. in zaključkom 12. oktobra, je zajemal
tudi teoretični in praktični del tekmovanja. Morda bi si sedaj, ko so rezultati že poznani in so se tekmovalci že vrnili na svoja delovna mesta, nekoU-ko podrobneje ogledati še opremo, na kateri so se tekmovalci preizkušali v spretnostih svojega dela.
In sicer smo v hali, v kateri so
tekmovalci, tokrat varilci, meriti znanje, lahko videti, dve vrsti aparatov za MAG varjenje (v stalni uporabi je bilo šest takšnih naprav) in za varjenje po TIG postopku (tekmovalci so uporabljati tri takšne naprave). Proizvajalec obeh je Iskra Avtomatika.
In kakšna sta postopka obeh varjenj?
Z osvojitvijo elektro oblačnega varjenja s sploščeno elektrodo je praktično ostal nerešen problem varjenja tankih pločevin in večje produktivnosti. Rešitev se je pokazala z osvojitvijo polavtomatskega in avtomatskega varjenja v zaščiti plinov ati brez njih. Za varjenje nelegiranih in visokolegiranih jekel uporabljamo kot zaščitno atmosfero CO 2. Zaščitni plin pri tem ščiti talino pred vplivom zraka in hkrati reagira s talino kovine. Po tem je postopek tudi dobil ime MAG varjenje.
Pri postopku MIG pa vzpostavimo oblak med netaljivo volfram elektrodo in predmetom. Zaščitni plin pa varuje osnovni in oddajni material pred vplivom atmosfere. Dodajni material dodajamo od strani kot pri plamen-skem varjenju. Po tem načinu varimo predvsem legirana, visokolegirana in nerjavna jekla, aluminij, magnezij in baker ter njihove zlitine. Varimo tudi običajna konstrukcijska jekla vendar le v primerih, kadar varimo zelo tanke pločevine.
Pri tem moramo poudariti, da so bili tako organizator tekmovanja kot sami tekmovalci z omenjenimi varilnimi napravami zelo zadovoljni, saj v času tekmovanja ni prišlo do okvar. Proizvajalec opreme - delovna organizacija Avtomatike, je poskrbela tudi za inštrukcije pri uporabi tovrstnih varilnih naprav, ki so bila dosedaj uporabljena na vseh zveznih in repu-bliških tekmovanjih kovinarjev.
Š. D.
Aktivnost mladih v Avtomatiki
Mladi v DO Avtomatika smo že dlje ugotavljali, da nam delo po 00 ZSM ne teče tako, kot od nas mladih pričakujejo sredine, v katerih delujemo. Zato smo mladi na pobudo KS ZSM v DO sklicali več področnih sestankov na katerih smo analizirati naše dosedanje delo, poiskali vzroke nedelavnosti in stagnacije ter si začrtali smernice za nadaljnje delo.
Na sestanku, kjer so se zbrala vodstva 00 ZSM v TOZD Sestavni deli, Energetske naprave, DS 1 in DSSZ smo mladi kritično pristopiti k ugotavljanju vzrokov naše nedelavnosti. Eden od zaključkov s tega sestanka je bilo vsekakor spoznanje, da je naj večji vzrok v nas mladih, saj smo se vse prevečkrat zapirati samo v delo predsedstva 00, izpolnjevali formalno sprejete naloge, nismo pa hoteti, ati pa znati prisluhniti željam, hotenjem in potrebam sredine v kateri delamo in živimo. Vse premalo smo v preteklem obdobju posvetiti časa in dela tudi ažurni ter dosledni kadrovski politiki v 00 tako, da smo v nekaterih sredinah ostali praktično brez mladinskih kadrov, kateri bi biti zmožni in voljni voditi ter usmerjati mladinsko delo.
Malo ali pa nič pozornosti nismo posvetiti informiranju mladih v vseh možnih oblikah tega medija človeškega komuniciranja, pozabiti smo na enotno in usklajeno nastopanje
DO ELEMENTI
(Nadaljevanje s 4. strani) nadzor nad ugotavljanjem in zagotavljanjem kakovosti pa v Sektorju za kakovost Takšna organizacija predstavlja dober temelj za uvedbo dohodkovnih odnosov v DO in nam omogoča prihranke pri izvajanju kakovostnih prevzemov gradiv v prometu med TOZD y DQ.
Operativne kontrole kakovosti spadajo disciplinsko, samoupravno in dohodkovno v TOZD, strokovno so pa vodene iz Sektorja za kakovost. Vodja službe kontrole kakovosti v TOZD je disciplinsko direktno odgovoren direktorju TOZD, strokovno pa
S 4. SEJE DELAVSKEGA SVETA LEZE
Tudi v zaostrenih pogojih dobro gospodarjenje
„Rast celotnega prihodka, čisti dohodek in akumulacija so se v IEZE zelo povečali. Nismo pa zadovoljni z rastjo proizvodnje in s še vedno prenizkim izvozom'1, je dejal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Stane Kovačič delegatom DS, ko je poročal o poslovanju v letošnjih devetih mesecih. Značilnost letošnjega gospodarjenja v IEZE je lepo zajel Hkrati ie poudaril, da bo treba nujno drugo leto izvažati več, da bi tako
hkra - Avtomatika TOZD SVN je proizvajalec omenjenih varilnih naprav, ki so jih tekmovalci uspešno uporabili na republiškem in zveznem tekmovanju kovinarjev.
Organizacija področja za kakovost
uravnotežiti uvozno izvozno bilanco. Ta naj bi bila 2:1 v korist izvoza.
Prvi del seje delavskega sveta IEZE je bil posvečen vsestranski analizi poslovnih rezultatov ob koncu tretjega trimesečja. Ti kažejo, da je bila proizvodnja sicer pod načrtovano, vendar so letos dosegli 15 % višjo proizvodnjo kot lani v istem času. Vendar s tem niso zadovoljni, saj so v IEZE navajeni rasti proizvodnje med 20 in 30 %.
Kljub temu so ekonomski rezultati dobri, kar kaže soliden ostanek čistega dohodka ob vse večjem obsegu celotnega prihodka. Delegati pa so meniti, da bo treba vse več izvažati, saj je letošnji izvoz pod načrtovanim, kar bi utegnilo drugo leto zmanjšati pritok deviznih sredstev in ovirati redno proizvodnjo. Ta je namreč v IEZE močno odvisna od uvoza repro-materiala s konvertibilnega področja. Za letos so načrtovati 14 milijonov dolarjev izvoza, cenijo pa, da bodo do konca leta izvoziti za dobrih 11 milijonov.
Novi srednjeročni načrt in že leto 1981 pa bosta postavila po ocenah slovenskega Izvršnega sveta pred vse gospodarstvo nove naloge, zlasti na področju uravnoteženja devizne bilance. Na IS cenijo, da bodo izvozniki lahko porabili okrog 70% svojih deviznih sredstev. Zato bo treba tudi v IEZE izvažati več. Delegati so menili, da bo moral biti izvoz enkrat večji od uvoza, se pravi razmerje 2:1 v korist izvoza, če hočejo zagotoviti nujen uvoz repromateriala za Magnete, Elektrolite in druge.
Delegati so precejšen del razprave namenili pripravam na sprejem plan-
mladih pri uveljavljanju svojih specifičnih interesov. 00 ZSM so bile zaradi vseh naštetih težav, znotraj mladinskega dela, odrinjene na rob družbenopolitičnega in samoupravnega dogajanja v temeljni organizaciji
Zaradi takšnega stanja so svoji organizaciji obrniti hrbet mnogi mladi delavci ki s0 biti pripravljeni aktivno delati, a niso našli niti vezi in tudi smisla za svoje aktivnosti. Ob takšnem stanju smo se dogovoriti, da bodo vodstva 00, kjer so pa ta šibka pa posebni inciativni odbori, pripravila program dela in letne volilno programske konference. Programi naj bi vsebinsko v prvem obdobju sloneti predvsem na akcijah, katere bodo zainteresirale za delo v 00 ZSM čim širši krog mladih.
V vseh sredinah, katere so sodelovale na sestanku so za delo najresneje poprijeti in že so vidni prvi premiki k aktivnejšemu mladinskemu delit
vodstvu Sektorja za kakovost Na ta način nam je uspelo vključiti delavce na področju operativne kontrole v sredino, v kateri živijo in delajo, s tem da enotno strokovno vodstvo garantira neodvisnost in suverenost pri opravljanju osnovnih delovnih nalog.
Uvajanje, vzdrževanje in izpopolnjevanje predlaganega sistema zagotavljanja kakovosti v DO Avtomatika bo zahtevalo mnogo naporov, prepričevanj in dogovarjanj med zaposlenimi v Sektorju za kakovost in vodstvi TOZD, da bomo lahko uspešno izvajati naloge in dosegali zastavljene cilje na področju kakovosti in zanesljivosti.	Vodja sektorja kontrole
kakovosti: Stane Kavkleri dipl. ing.
V sredo, 15. trn. so se v prostorih tovarniškega obrata prehrane na Savski c. 3 sodelavci s krajšo slovesnostjo poslovili od Tončke Vrbat. Od skupno 21 let kolikor je Tončka v Iskri je v Teli iziroma v TOZD Naprave in elementi za energetiko in teleinformatiko opravljala dela in naloge kar 14 let. Ob odhodu v invalidsko upokojitev so ji vsi zaželeli prijetno bivanje v krogu domačih in skorajšnje snidenje ob srečanju z bivšimi sodelavci
skih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985 in uresničevanju stališč slovenskih sindikatov o razporejanju dohodka in uresničevanju nagrajevanja po delu. Delegati so meniti, da so kolektivi TOZD ob razpravah o poslovnih rezultatih tvorno sodelovati pri razporejanju dohodka. Pravilniki in samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka pa se približuje stališčem sindikata in Zakona o združenem delu. Seveda ni nič idealnega, vendar so delegati meniti, da je trend razvoja dober.
Razprava je postala zelo živahna ob razčlenjanju položaja v TOZD Keramika v Vižmarjih, ki se že nekaj let otepa z izgubami. Zlasti je položaj resen v delu Visokofrekvenčne keramike, ki največ pripomore k izgubam. In kje so vzroki za nenehno rast negativne bilance?
Delegat Keramike je dejal, da je zadnje čase v TOZD zelo apatično vzdušje. Precej strokovnih sodelavcev je že odšlo, tudi sicer imajo zelo vetikb fluktuacijo. ..Stanje gre nezadržno navzdol, tako v proizvodnji, tako v kvaliteti kot tudi v medsebojnih odnosih in kar nemogoči delovni disciplini Sicer za delegate ni bilo stanje v Keramiki novo, o tem Je bilo že mnogo govora in pisanja. Zato je delavski sklep postavil rok, do katerega mora tehnično vodstvo zagotoviti normalno poslovanje in proizvodnjo, sicer ga bo treba zamenjati. „Menim, da ima solidarnost in tovarištvo svoje meje, ki so jih v Keramiki že preko-račiti11, je pribil eden od delegatov.
KF
SKUPNE SLUŽBE
Z VEČ AŽURNIMI PODATKI
BOLJŠE POSLOVANJE
V delovni organizaciji LEZE se resno pripravljajo na prehod v poglobljeno računalniško obdelavo vsega poslovanja in proizvodnje. Že v prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo nabaviti svoj računalnik in po vseh TOZD in večjih enotah postaviti terminale. Seveda pa je najvažnejša kadrovska in strokovna priprava. Najprej moramo vedeti in znati kaj hočemo, potem bomo iz računalnika lahko dobiti vse informacije, ki jih bomo lahko uporabiti11, pravi vodja področja informatike Otmar Zorn.
Predvsem je treba vedeti, da infor-.; matika ni , .lastnina in delo11 enega oddelka, ki se s tem operativno ukvarja. Informacijski sistem je last vseh in potreba vseh od nabave, preko proizvodnje, računovodstva, komerciale in še drugih vmes. Le celovita obdelava vseh področij zagotavlja dobre sistematične primeijave in poslovno vrednost informacijskega sistema.
Sedanji sistem informatike v SOZD Iskra, v delovnih organizacijah in TOZD je vse premalo sistematičen in vsestranski. Zato se otepamo z velikimi količinami podatkov kar vsi od kraja. V IEZE pa v svojem sistemu želijo zagotoviti nepretrgan sistematični pretok informacij in kar je morda najvažnejše, vsakomur posredovati le tiste informacije, ki jih rabi in lahko uporabi s pridom. Tako ne bi vseh obremenjevali z vsem.
Seveda pa tak sistematičen pristop zahteva sodelovanje vseh strokovnjakov s službo informatike, ker lahko le strokovnjaki na različnih področjih strokovnega dela najbolje vedo, kaj in koliko rabijo. S takim sodelovanjem sedanjih zaposlenih strokovnjakov se bodo lahko izognili prevelikemu dodatnemu zaposlovanju. Seveda pa bodo tudi sedaj zaposleni lahko narediti bolje in več vse tisto, kar delajo zdaj, saj jih bo računalnik razbremenil rutinskega dela.
Računovodsko področje bo gotova osnova zbiranja podatkov in rezultatov na podlagi katerih bodo lahko sprejemali najbolj stvarne sklepe, podprte z najnovejšimi sprotnimi podatki. Ob tem bodo lahko dvignili analitično in plansko raven, saj bo mogoče vedno poseči po najzahtevnejših podatkih brez dodatnega dolgotrajnega rutinskega dela. Posebna finančna služba pa bo lahko še bolje
(Nadaljevanje na 6. strani)
DO ELEMENTI
ISKRAŠI NA DEDINJU
TOZD FERITI PE LJUBNO - SOLČAVA
Vgrajujemo vedno več znanja
disti vse TOZD FeritL Tudi poslovni enoti v Zgornji Savinjski dolini precej štipendirata, saj vse zahtevnejše strokovno delo zahteva tudi več strokov- j njakov. Zato se bodo tudi štipendisti iz tega konca udeležili srečanja in uredili morebitne težave in dobili še več spodbud za resen študij.
Na tej seji so tudi sklenili, da bosta sindikalni 00 v Savinjski dolini in Ljubljani sofinancirali ekskurzijo v Beograd, Iger bodo obiskali grob predsednika Tita na Dedinju.
„ Delovno storilnost smo letos v prvih devetih mesecih dvignili za blizu 70 % in to pove mnogo,“ je dejal poročevalec Dušan Dolničar na seji izvršilnega odbora sindikata v Ljubnem. TOZD Feri ti je zaključila devetmesečno poslovanje odlično ob prizadevanju vsega kolektiva v tovarni v Stegnah in poslovnih enotah na Ljubnem in v Solčavi. Tako so ugotovili delegati izvršilnega odbora 00 sindikata poslovnih enot Ljubno in Solčava.
Seja sindikalnega izvršilnega odbora v torek, 14. /bktobra je potekala zelo stvarno in s konkretnimi zaključki Ugotovili so, da so načrte za devet mesecev letos izpolnili in jih celo presegli. Glavne stabilizacijske naloge: dvig kvalitete, dvig proizvodnje in večji izvoz so v celoti realizirali Dobro kaže tudi do konca leta in lahko mimo računajo, da bodo kljub težavam z materiali, drago energijo in nerednim dobavam repromaterialov iz uvoza, leto uspešno zaključili
Za drugo leto pa sicer ne kaže ravno slabo, vendar recesija na svetovnem trgu zahteva od izvoznikov vse več, bolje in tehnološko izpopolnjeno.
Močna konkurenca najsolidnejših svetovnih firm narekuje še več vlaganja v nove perspektivne, zlasti profesionalne izdelke. Zato bodo tudi v obratih na Ljubnem in v Solčavi kmalu začeli z nekaterimi novimi izdelki, ki jih terja trg. Zato imajo strokovnjaki, raziskovalci in tehnologi polno dela, proizvodne delavce in njihove tehnologe pa čaka trdo delo uvajanja v proizvodnjo.
Poleg tega je treba za drugo leto resno računati z drago energijo in dragim reprodukcijskim materialom.
Prav zato so sklenili delegati sindikata Ljubno Solčava, da bodo vse sile usmerili v visoko kvaliteto dela in izdelkov.
V kratkem se bodo srečali štipen-	Skupni posnetek za spomin.
Poleg tega so sprejeli več smernic za delo akcije NNNP in sklep, da bodo za Dan republike sklicali ustanovni zbor osnovne organizacije Zveze mladine in ustanovih aktiv, ki bo štel nekaj preko 30 mladih.
Spregovorili so tudi o stanovanjski problematiki in posojilih za zaposlene, ki gradijo svoje hiše in adaptirajo svoje domove.
KF
Iskraši iz Feritov na Avali
Jugoslovani letos v velikih množicah obiskujemo Beograd, največ pa seveda grob maršala Tita v Hiši cvetja na Dedinju. Tudi delavci TOZD Feriti so letos namesto sindikalnega izleta organizirali ekskurzijo v Hišo cvetja. Blizu 100 jih je bilo.
V soboto, 18. 10. zvečer so odšli z vlakom v Beograd. Najprej so šli na Avalo in se poklonili grobu neznanega junaka. Nato so si z avtobusi ogledali vse večje zanimivosti Beograda, dalj
Z VEC AŽURNIMI podatki boljše poslovanje
(Nadaljevanje s 5. strani)
gospodarila z razpoložljivimi sredstvi Predvsem bo to prišlo v poštev pri finančnem planiranju in analizah.
Komercika je seveda ključna točka vsakega poslovanja, saj na podlagi tržnih možnosti, kijih sugerira komerciala, proizvaja vsaka TOZD in njihove potrebe vodijo razvoj in tehnologijo. Lažje in smotemeje bo komerciala narekovala strukturo, obseg in končno tudi kakovost proizvodnje. Prav to področje je sedaj v vsej SOZD premalo sistematično. Veriga informacij se trga na več mestih na poti od SOZD, preko Iskra Commerca, do delovnih organizacij in TOZD.
Ob tem pa seveda trpi smoterno načrtovanje, planiranje in analitika. Premalo je primerjav in globljih analiz. Saj še vedno ne analiziramo, kako so se nam obnesle naložbe. Ni strokovnih analiz oziroma primerjave med investicijskim elaboratom in po uresničitvi investicij z rezultati proizvodnje in poslovanja. Zato so naložbe še vedno preveč odtrgane od poznejših gospodarskih efektov. Prav to področje bo
lahko temeljit računalniško obdelan sistem popravil.
Prav pri tržništvu in njegovih ugotovitvah pa se skriva ogromna rezerva v politiki cen, nabave, prodaje in zalog. Prav tu se veže največ prepotrebnih sredstev in s sistematično obdelavo ter analizami bi se dalo marsikaj smotemeje ukreniti
Splošno — kadrovske službe bodo z računalnikom pridobile možnost poglobljene analize kadrov in njihove učinkovitosti. Vsevprek ugotavljamo, da naša kadrovska funkcija ni najbolj uspešna, nima dovolj pregleda niti kompetenc za uresničitev načela: ..Pravega človeka na pravo mesto. “
Za tako obsežno sistematično porabo računalniškega sistema pa bo seveda potrebno, da bodo sodelovali vsi strokovni ljudje iz vseh področij. Ni dovolj, da bodo v LEZE dobili dobre računalniške strokovnjake v področje informatike. Vsako strokovno področje zase najbolje ve, kaj rabi kaj lahko uporabi in česa mu še manjka.
F. Kotar
Upokojenci skupnih služi IEZE so se v sredo, 15. oktobra 1980 srečali na že kar tradicionalnem sn ča iju. Pogovorom, pozdravom in spominom kar ni hotelo biti konca. Star delovni tovariši so se seznaniti z vsem kar je bilo novega v zadnjem letu v IEZF.. Obiskali so Muzej rudnika Živega srebra v Idriji, bolnico Franjo, Cerkno in Tavčarjevo domačijo na Visokem. Posnetek je z dvorišča Muzeja v Idriji
časa so se ustavili na Kalemegdanu, Iger so jim vodiči nad sotočjem Donave in Save povedali kratko zgodovino Beograda. Obiskali so tudi center Sava, Novi Beograd in zvezne ustanove. Kosili pa so v 18. nadstropju v hotelu Srbija.
Popoldne so odšli na Dedinje na grob predsednika Tita. Gotovo je bilo to bridko srečanje za vse sodelavce iz Feritov žalostno, toda veliko doži-vege. Poklonili so se svojemu osvoboditelju, junaku in vzorniku. Enostavnost in lepo urejena Hiša cvetja je naredila močan vtis. Obiskali so tudi Muzej 25. maja, kjer vse diha od spominov na tovariša Tita in njegovih stikov z jugoslovansko mladino.
Po večerji so se ob 22. uri z vlakom vrnili v Ljubljano. Morda bo koga zanimala organizacijska stran. Šli so s soglasjem Republiške konference SRS in v organizaciji železniške agencije TTG. Organizacija je bila odlična. Z vlakom so šli do Beograda, tam pa so jih prevzeli vodiči — slovenski in presedli so na avtobuse, ki so jih imeli na razpolago ves dan. Vodiči prevoz, hrana in vstopnine ter organizacija je stalo 980 din. Organizacija je bda brezhibna
Za Ferite pa je bilo veliko vredno, da so se skupaj srečali sodelavci iz treh poslovnih enot — iz Ljubljane, Solčave in z Ljubnega. To srečanje je bilo v dveh dneh lepa prilika za medsebojno spoznavanje in pogovore. Sodelavci so to dobro izkoristili KF
EKIPA TOZD FERITI OBČINSKI PRVAK V MALEM NOGOMETU
V šestih občinskih ligah se je skupno 68 ekip potegovalo za naslov letošnjega prvaka občine Ljubljana —Šiška v malem nogometu. Tekmovanje je bito vseskozi zanimivo in napeto in z zadovoljstvom lahko zapišemo, da sta ga med tolikšnim številom sodelujočih ekip odlično končali ekipa TOZD Feriti in ekipa Iskre Commerce, ki sta v močni konkurenci dosegli prvo in Šesto mesto v končni razvrstitvi.
Ekipa TOZD Feriti je v predtekmovanju dobro opravila z ekipo Križanke (9:2), v polfinalu pa z ekipo Iskre Commerce (5:3), v finalu pa je odpravila ekipo Slovenijaavto z 9:1, kar je bilo dovolj za osvojitev naslova občinskega prvaka v tej športni, zvrsti. V zaključnem delu tekmovanja je sodelovalo skupno dvanajst ekip, ki so se v posameznih občinskih ligah uvrstile na prvi dve mesti. Zmagovalna ekipa TOZD Feriti si je s tem priborila pravico sodelovanja na prvenstvu mesta Ljubljana za I. 1980,	— J.C.-
Sklepi 3. zasedanja DS SOZD Iskra (15.10.1980)
DS potrdi mandat enemu delegatu odsotnemu na 1. in 2. zasedanju, na prihodnjem zasedanju bo DS sklepal o potrditvi mandata Josipini Černetič, delegatu DO Elementi.
DS potrdi sklepe 2. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25. 6. 1980 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov.
DS na osnovi sprejetih ugotovitev in priporočila zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane z dne 17. 7. 1980 v zvezi .s stanjem dogovarjanj na področju nadaljnjega razvoja računalništva! v Ljubljani, podane obrazložitve Staneta Jenka, predloženega gradiva — stališča DO Elektromehanika do razvoja računalništva v SRS in internega poročila ..Stanje in načrti ter dogovarjanja SOZD Iskra na področju računalništva v SR Sloveniji" ter predloga poslovodnega kolegija SOZD in priporočila Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost sprejme soglasno naslednja stališča:
1.	Sprejemamo pobudo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, da se pospeši sporazumevanje za nadaljnji razvoj računalništva med neposrednimi nosilci razvoja računalništva in drugimi organizacijami združenega dela, ki tudi delajo na področju računalništva.
2.	Smatramo, da je pri sporazumevanju potrebno upoštevati do sedaj sprejete obveznosti do inozemskih in domačih pogodbenih partnerjev, kadrovsko in tehnično bazo za razvoj in proizvodnjo računalniških sistemov, potrebe domačih uporabnikov in možnost izvoza.
3.	Organizacije združenega dela, ki proizvajajo računalniško opremo, razvijajo sisteme (programiranje) in vzgajajo ustrezne kadre, bi morale stremeti, da se znanje, ki izvira iz sedanjih pogodb in sodelovanj optimalno izrabi in da se vzporedno razvije nov skupni domači računalniški sistem, ki bo pokrival čim večjo paleto domačih potreb in omogočil popolno prostost pri izvozu. Za ta cilj naj bi zainteresirane organizacije združevale delo in sredstva ter angažirale poleg lastnih še vse razpoložljive raziskovalne resurse na univerzah in drugih institucijah.
4.	Iskra odločno pospešuje in zagovarja takoimenovani proizvodni princip lastnega razvoja in proizvodnje opreme in programov, ki bodo izdelani v povezavi z drugimi udeleženci v republiki in državi.
5.	Iskra soglaša z ustanovitvijo plansko-poslovne skupnosti za računalništvo in bo storila vse potrebno za ustanovitev in delovanje te skupnosti. Zaradi pospeševanja glavnega cilja, to je, razvoja in proizvodne osvojitve Skupnega domačega računalniškega sistema, pa Iskra sodi, da bi bilo v sedanji situaciji smotrno vključiti v snovanje plansko-poslovne skupnosti predvsem resnične proizvajalce, ki imajo možnost, da se avtonomno vključijo v realiziranje zgornjega cilja.
6.	Iskra si bo posebej prizadevala za optimalno delo in sporazumevanje, ki bo zagotovilo izgradnjo družbeno sprejemljivega sistema računalništva ter bo nasprotovalo vsem akcijam in rešitvam, ki tega ne bodo omogočale. V zvezi s tem opozarja na neustrezno in družbeno škodljivo privabljanje kadrov v posamezne organizacije združenega dela, kar omogoča posameznikom izkoriščanje trenutne konjunkture, po drugi strani pa predstavlja odliv sredstev, ki so bila vložena v strokovno usposabljanje posameznikov.
7.	Ta stališča Iskra posreduje zboroma združenega dela skupščine mesta Ljubljane in občinske skupščine občine Kranj.
DS na osnovi podane obrazložitve Janka Šavlija, predloga Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 30. 6. 1980 z ugotovitvijo, da so bili poslovni dosežki v prvem polletju letošnjega leta izredno dobri.
Osnovni pokazatelji gospodarjenja kot so proizvodnja, izvoz, zaposlovanje in predvsem finančni rezultat so izkazali zelo ugodne poraste, ki predstavljajo po-) memben prispevek k izpolnjevanju planskih zadolžitev, sprejetih za letošnje leto ifa osnovi srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980.
Zaostreni gospodarski pogoji in ukrepi stabilizacijske politike nalagajo gospodarstvu dodatne obveznosti, zato so za ohranitev polletnih trendov razvoja potrebni povečani napori za kvalitetno gospodarjenje na vseh področjih in stabilizacijsko obnašanje pri razporejanju dohodka.
DS na osnovi podane obrazložitve Fabia Škopaca in predloženega gradiva sprejme (5 vzdržanih) naslednja sklepa:
1.	DS sprejme na znanje informacijo o stanju združenih sredstev rezerv SOZD Iskra na dan 31. 8. 1980.
2.	DS zadolži strokovne službe SOZD, da do 31. 10. 80 izterjajo od temeljnih organizacij Iskre vse njihove dospele obveznosti od najetih kreditov iz združenih sredstev rezerv. V primeru, da TOZD do omenjenega roka ne bodo poravnali svojih obveznosti se sproži arbitražni postopek.
DS na osnovi podane obrazložitve Iva Bogoeva, predloga poslovodnega kolegija SOZD ter obrazložitve predsednika KPO Antona Stipaniča, predloga in priporočila Odbora za tržništvo in Odbora za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme na znanje informacijo o gospodarskem planu Iskrinih zunanjetrgovinskih firm in predstavništev za I. 1980 ter oceno poslovanja do konca leta.
2.	DS predlaga DS DO Elektromehanika in DO Elektrozveze, da v bodoče obravnavata gospodarske načrte proizvodnih enot v tujini kot sestavni del Svojega gospodarskega načrta.
3.	DS zadolži Iskro Commerce, da v bodoče gospodarske načrte zunanjetrgovinskih firm in predstavništev predloži v informacijo DS SOZD konec leta za prihodnje leto.
4.	DS sprejme na znanje informacijo o intenzivnem šolanju zunanjetrgovinskih kadrov v Iskri ter poziva vse OZD Iskre, da zaradi težke kadrovske situacije v zunanjetrgovinski mreži Iskre brezpogojno omogočijo udeležbo na intenzivnem šolanju ZT kadrov svojim delavcem, ki so bili izbrani oz. potrjeni na Odboru za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje dne 1.10. 1980.
5.	DS sprejme na znanje 102. sklep 12. zasedanja Skupščine ZP Iskra z dne 26.
2. 1976 in pri tem poudarja, da je potrebna pospešena realizacija le-teh.
V zvezi s tem imenuje za novega začasnega vršilca nalog v zvezi z izvedbo nove organizacijske povezave Iskrinih firm v inozemstvu Jožeta Hujsa, svetovalca KPO SOZD za področje zunanjetrgovinske mreže in ga zadolži, da pripravi do konca leta 1980 predlog nove organizacijske oblike in povezovanja zunanjetrgovinske mreže Iskre.
6.	DS sprejme na znanje poročilo o realizaciji izvoza za devet mesecev ter oceno izvoza do konca I. 1980.
DS na osnovi podane obrazložitve Fabia Škopaca, predloga Odbora za tržništvo in predloženega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep:
Letni program SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—80, sprejet na 9. zasedanju DS SOZD Iskra dne 17. 12. 1979 se dopolni tako, da sedaj glasi:
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v SOZD Iskra se obračunava izvozna stimulacija za leto 1980, v času od 1. 1. do 6. 6. v višini 30 %#v času od 7. 6. do 31. 12. pa v višini 20 % vrednosti valute obračunane po veljavnem tečaju.
DS na osnovi podane obrazložitve Pavla Gantarja, razprave v organih sindikata in ZSM SOZD Iskra in sejah 10 KK Iskra Olimpije, predloga Odbora za tržništvo ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep:
DS sprejme spremembo 3. in dopolnitev 9. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD Iskra in KK Iskra Olimpija kot je navedeno v predlogu prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma z dne 25. 8. 1980.
DS na osnovi podane obrazložitve Pavla Gantarja, predloga Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost in predloga KOS SOZD ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednja sklepa:
1.	DS sprejme predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastrukturnih sistemov med SOZD Iskra in SOZD ZP strojegradnje Ljubljana z dne 21. 9. 1980 z naslednjo dopolnitvijo:
—	poglavje II. delovno področje sporazumevanja in sodelovanja se dopolni v 5. členu s točko 13. Varilna tehnika. Temu ustrezno pravilno glasi 6. člen: Poleg področij iz točke 1—13 prejšnjega člena . .,.
—	poglavje III. izvajanje medsebojnega sodelovanja se dopolni v točki 3. Posebne komisije ali projektni teami. Temu ustrezno se dopolni 11. in 12. člen.
2.	DS imenuje v koordinacijski odbor za izvajanje sporazuma naslednje člane:
— Jenko Stane, DSSS SOZD
— Robavs Branko, Avtomatika, TOZD Razvojni inštitut
— Štiglic Bruno, Avtomatika, TOZD Razvojni inštitut
DS na osnovi podane obrazložitve Pavla Gantarja, predloga Odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednja sklepa:
1.	DŠ daje v javno obravnavo osnutek Sporazuma o medsebojnem pošlovrto-tehničnem sodelovanju med ZPTT organizacije Slovenije in SOZD Iskra ter vzorec okvirne pogodbe o izročitvi opreme in izvajanju del kot priloge sporazuma z dne 17. 9. 80.
2.	Javna obravnava se zaključi do 1. 11. 1980. Pripombe na osnutek sporazuma in okvirne pogodbe posredujte v sekretariat DS SOZD.
DS na osnovi podane obrazložitve Pavla Gantarja ter predloženega gradiva sprejme soglasno naslednja sklepa:
1. DS daje v javno obravnavo osnutek Pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra z dne 10. 9. 1980.
(Nadaljevanje na 7. strani)
v________________________________________________________________________________v
--------------------	s>
Sklepi 3. zasedanja DS SOZD Iskra (15.10.1980)
(Nadaljevanje s 6. strani)
2. Javna obravnava se zaključi do 1. 11. 1980. Pripombe na osnutek pravilnika Posredujte v sekretariat DS SOZD.
DS na osnovi predloga KOS SOZD in predloga delegata iz DO Avtoelektrika •prejme soglasno naslednje sklepe:
1.	DS imenuje Odbor za proslavo dneva Iskre — dneva borca v letu 1981 v sestavi:
predsednik — Stipanič Anton, KPO SOZD
člani - čebela Jože DS SOZD, Kern Janez, KOS SOZD, Križnar Franc, ZB SOZD, Urbanc Iztok, ZSM SOZD, Pavlica Miloš. DPO SOZD, Cvar Ivan, KPO SOZD, Banič Ivo, Iskra Commerce, Dvoraček Marjan, Invest servis, Mihev Aleksander, KPO DO Elektromehanika, Marc Miroslav, DS DO, Marolt Vinko, sindikat DO, Tronkar Avrelij, ZB DO, Kozina Franc, ZSM DO, Pavlin Nace, KPO DO.
2.	DS imenuje arbitražno komisijo za rešitev sporne inovacije Evgena Sikeca iz DO Avtoelektrika v sestavi:
— Samo Cejan, Iskre Commerce
— Ivan Feri Avtoelektrika
— Jože Škofič, Elektromehanika
3.	DS imenuje delegata SOZD Iskra v filmskem svetu „Viba" film Miloša Pavlico, sekretarja DPO SOZD.
DS na osnovi predloga časopisnega sveta, obrazložitve glavnega urednika Otmarja Zorna in razprave sprejme soglasno naslednji sklep:
DS daje predlog časopisnega sveta z dne 7. 10. 80 o povišanju cene glasila od 4,00 na 5,00 din za en izvod v javno obravnavo in bo o predlogu sklepal na prihodnjem zasedanju.
v________________________________________________________________________J
DO ISKRA COMMERCE
Je Iskrino industrijsko oblikovanje na odločilni prelomnici?
Razstava Iskrinega industrijskega oblikovanja vabi h kritičnemu dialogu — Enotne podobe izdelkov Iskra še nima - Dobra oblika je tudi sporočilo
Ob koncu uvodnega besedila, ki stoji v 'hpredju razstave Iskrinega industrijskega oblikovanja v vhodni dvorani na Trgu revo-ucije, nas prireditelj — služba za stike z javnostjo — poziva k dialogu, četudi kritičnemu, A tudi brez tega bi razstava indu-Sfrijskega oblikovanja takšnega gospodar-‘kaga orjaka, kot je Iskra, zaslužila vso jtozornost in ustrezen odmev v sredstvih lavnega obveščanja.
Naj kar takoj zapišem, da je odločitev za ^zstavo designa v teh časih gospodarskih s?isk nadvse spodbudna. In če so hoteli bsti, ki imajo na skrbi razvoj celotnih dejav-n°sti v Iskri, z njo odbiti potrebno podporo v sami Iskri in širši javnosti, potem so jjvnali zelo razumno in zaslužijo priznanje. Ca pa so hoteli z razstavo pokazati ša, kako zalo neugodni časi so za industrijsko oblikovanje in, da je potrebno na tem področju °dločno nekaj ukreniti, potem so to dosegli
razstava je izpolnila svoj namen in v tem bi utegnila biti njena največja teža.
Seveda ni naključje, da so jo odprli ravno v času sejma elektronike na Gospodarskem razstavišču in tako se številni Poslovneži, ki te dni obiskujejo Iskro, •oznanjajo z njenimi oblikovalskimi zmo-Hijvostmi. Sama razstava pa se ponuja v Primerjavo z vsem tistim, kar je dospelo na •Ozstavišče in kar spet terja v Iskri jasen odgovor na vprašanje: kako dalje v indu-|*rijskem oblikovanju?
To vprašanje se sicer tesno povezuje z odločitvami na drugih področjih, z odločit-yaml glede vsebine in širine področij, na katerih se želi Iskra uveljavljati, katerim Področjem in tehnologijam bo dajala pred-bo*t itd. Vendar bo morala glede obliko-Vai'ja prej ali slej domisliti, kaj sploh ji Pomeni Iskra Design, z drugo besedo, kaj Jhisli o poenotenem videzu izdelkov, ki bo oisto razločno govoril, da so ti in ti izdelki Postali v Iskri. Tega, enotne podobe, danes '•kra nedvomno nima. Na razstavi imamo Opravka z vrsto dobro oblikovanih izdelkov, ki pa žive vsak svoje oblikovno žhtlje-
Vsak oblikovalec poudarjeno izraža •voje oblikovalske poglede, išče tako rekoč •voj stil in se nič ne meni za enotni videz '•kre. Ni naključje, da so na razstavi sploh •Omo takšni izdelki, ki to omogočajo, oblikovanje večjih sistemov, kot so telefonske oontrale, sistemi instrumentov, orodij, raču-Polniških sistemov, kjer bi se Iskrin „$tM" Poj bolj razločno pokazal, teh na rastavi ni, k®r oblikovalci do njih sploh niso dospeli.
Razstava je torej skupek posamičnih Pblikovalskih prispevkov, realiziranih v '•kri, na pa tega, kar stoji zapisano na
vsakem razstavnem panoju: ISKRA DESIGN. V tem spoznanju me potrjuje poseben razdelek s stekleno garnituro oblikovalke Janje Lap. Obiskovalec se upravičeno čudi, kaj počno steklenice, ki so same po sebi lepo delo, na razstavi Iskre.
Kdo se torej predstavlja ali Iskra ali njeni oblikovalci? Za to nenavadno stanje pa niso krivi oblikovalci. Zdi se, da se v njihovem delu zrcali neko drugo, mnogo bolj resno vprašanje, in sicer vprašanje dodelanih strateških usmeritev Iskrinega razvoja. Če bi bile te jasno opredeljene, potem bi se jim moralo vse podrediti, tudi „stil" oblikovanja. Še več, oblikovanje bi moralo najprej, prek svoje oblike sporočati, da je Iskra krenila po natančno določeni poti.
Ugotavljamo lahko, da je bilo to pred dobrimi desetimi leti v Iskri jasno. Razstave Iskrinega oblikovanja v Zagrebu leta 1969 pa na BIO 4 leta 1971 s finalom v Stutgar-tu, ko si je v naslov razstave samozavestno zapisala, da „lskra kaže pot jugoslovanskemu oblikovanju", so obetale učinkovit prodor Iskre na svetovno tržišče prav z industrijskim oblikovanjem. Tedaj je namreč pri njih dozorelo spoznanje, da je dobra oblika proizvoda neke vrste jamstvo za določeno kvaliteto, posebne vrste sporočilo, ki ga razvito tržišče dobro razume.
Zdi se skoraj nerazumljivo, da Iskra od tod ni šla dalje in, da v resnici ni potegnila za seboj drugih v Jugoslaviji. Improvizirane rešitve, ki lahko dajo z razmeroma majhnimi intervencijami v proizvodnjo hitro precejšnje denarje, stalno kupovanje licenc ipd. so v veliki meri delovale proti prvotni pravilni usmeritvi Iskre, ki je res kazala pot.
Danes je položaj spet drugačen. Trenutno ravnanje mnogih velikih in nekaj manjših proizvajalcev, ki so dali svoj prispevek tudi v industrijskem oblikovanju, kaže na to, da se ta dejavnost v resnici ni vrasla v našo gospodarsko miselnost, marveč so jo mnogi jemali zgolj za okrasek, ki si ga privoščijo tedaj, ko je blagajna polna, in se mu takoj, ko se pojavijo prve težave, zlahka odrečejo.
Močno upamo, da v Iskri mislijo drugače in, da so s to razstavo želeli spet opozoriti na oblikovanje kot na tisto pomembno gospodarsko kategorijo, ki se lahko še posebno izkaže v zaostrenih gospodarskih razmerah.
Razstava je resda skromna in pripoveduje, kako pride danes osupljivo malo novih izdelkov v proizvodnjo. Njena teža je v namenih, če resnično pomeni obračun s preteklim in novo stran v Iskrinem razvoju.
Peter Krečič
Predsednik ZKO Slovenije in pomočnik predsednika RK SRS za kulturo in znanost Jože Humer je v ponedeljek; 20. oktobra, v preddverju ljubljanske Iskrine poslovne stavbe odprl razstavo ,JlAZPOREDJA“ avtorjev Brede Jontes in Kristjana Mucka Grafike in stekleni panoji ustvarjajo svojstven ambient, ki bo na ogled še prihodnji mesec.
DO ELEKTROZVEZE
Poslovanje TOZD RZ
Prad tremi meseci je prevzel dolžnosti IPO TOZD Radijske zveze Vladimir MURKO. To sicer ni veliko časa za tako odgovorno mesto, vendar je za grobo analizo obstoječega stanja vseeno že dovolj. Zeto smo mu v tem smislu zastavili tudi nekaj vprašanj. Še prej pa naj ga predstavimo. Vladimir Murko je diplomiral leta .1967 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani nato pa ie na prvi stopnji ekonomije. Najprej je služboval 7 let v Iskri, kjer je opravljal različne dolžnosti od prodajnega inženirja do vodje sektorja. Nekaj let je služboval tudi izven Iskre, kar mu je omogočilo, da si je nabral dokaj različnih izkušenj, pri opravljanju raznih dolžnosti na vodilnih delovnih mestih. Omenjene izkušnje pa namerava dopolniti še s študijem, saj trenutno zaključuje 3. stopnjo ekonomije smer marketing.
Trije meseci so pretekli odkar ste prevzeli dolžnosti IPO TOZD Radijske zveze. Zanima naš, katere probleme ste v tem času spoznali za ključne in kaj nameravate prevzeti za njihovo reševanje?
V tem času sem s pomočjo svojih sodelavcev naredil analizo stanja. Za izhodišče mi je bil polletni obračun naše TOZD, oz. podatki, ki so sledili in njegove detajlnejše analize, t.j. dejansko stanje osnovnih in obratnih sredstev, tehnologije, razvojnih programov ter finančnih in dohodkovnih odnosov, seveda pa tudi primerjava z ostalimi TOZD v DO in Iskri.
Tako sem lahko tudi zaključil, da naši največji problemi ne izhajajo iz proizvodnje marveč iz tržništva, financ in medsebojnih odnosov temeljnih organizacij v DO ter so posledica naše razdrobljenosti na tri
bitve tehnologije s katero bomo več kot podvojili produktivnost, ta vsebuje:
—	polavtomatsko vstavljanje elementov,
—	tekoče spajkanje,
—	strojno vijačenje,
—	sodobna ureditev posameznih delovnih mest,
—	reševanje problematike notranje in končna kontrola.
—	računalniško usmerjenje in končna kontrola.
7. v prihodnje moramo nujno izboljšati izmenjavo evidence med prodajo, proizvodnjo in računovodstvom.
Nepravilne reakcije na zahteve in motnje tržišča že v komerciali so nas prisilile, da prvi v naši DO preidemo na IN LINE sistem obdelave podatkov za graditev informacijskega sistema. Tu naj omenim, da je horjulska lokacija imela že med prvimi v Iskri urejeno avtomatsko obdelavo podatkov na področju materialnega poslovanja in proizvodnje, da pa je to v veliki meri
zamrlo, pri čemer pa so prav horjulski sodelavci uspešno uvajali sistem AOP v IRET, ki je med najbolj zaključenimi v Iskri.
8. posebej pa nas tarejo medsebojni odnosi med TOZD v naši DO. Ti živijo zaenkrat dosti bolj uspešno na papirju kot v praksi in smo zato prisiljeni izvajati določene funkcije, katere bi sicer morale opravljati druge TOZD in DSSS, saj jih plačujemo, kot da to delajo.
Kako boste poslovali v naslednjih mesecih?
Trenutni položaj ni rožnat, predvsem zaradi velikih likvidnostnih težav DO Elektrozveze, kar neposredno vpliva na nabavo najnujnejšega materiala za tekočo proizvodnjo. Brez napajanja z materialom pa ni proizvodnje, brez le-te pa ni možnosti za izpolnjevanje plana prihodka in dohodka, iz česar sledi, da bomo lahko ponovno primorani zbirati sredstva le za OD.
Tolaži nas dejs^o, da smo kar dobro pokriti z naročili za vnaprej, da bomo v najkrajšem času modernizirali in dopolnili program proizvodnje ter izločili večje število že zastarelih izdelkov. Delamo v branži, ki je v zadnjih letih dosegla skoraj največji vzpon in je celo na ožjem področju prehitela rast proizvodnje računalnikov. Tudi mi imamo, kot že rečeno zagotovljena naročila in zato z optimizmom gledamo v bodočnost, ki pa od nas zahteva polno angažiranje, ker bo sicer tržni prostor zapolnila neposredna konkurenca.
B. Č.
.*»
-vi
'7
fl
|
■i!
France Bregant razstavlja v Iskri
Vladimir Murko.
lokacije, in različnih sistemov dela prejšnjih OZD, iz katerih je TOZD Radijske zveze nastala. Naj omenim samo najpomembnejše:
—	programska nepovezanost,
—	premajhna povezanost z razvojem in trženjem,
—	visoki razvojni in režijski stroški,
—	različna stopnja tehnološke „razvitosti",
—	strukturna neusklajenost strokovnih kadrov po posameznih lokacijah,
—	izredno otežkočen pristop do osnovnih ekonomskih (dohodkovnih) pokazateljev, ki omogočajo pravilno odločanje.
Ustrezno navedenim ugotovitvam smo naredili akcijski program. Za vsako področje smo določili nosilca posameznih akcij ter njegovo odgovornost in pristojnosti, kakor tudi dolžnosti njegovih sodelavcev. V tem smislu smo sprejeli naslednje naloge:
1.	da v najkrajšem roku preverimo vse predloge srednjeročnega plana po tržnih možnostih, pričakovanem razvoju konkurence, lastnih možnosti in virov, ki bi omogočili nadaljnji razvoj ter nato skupno s firmo IRET Trst čvrsto postavimo cilje našega nadaljnjega dela.
2.	Zaradi nujnosti skupne uporabe merilne in kontrolne opreme, ki jo nabavljamo, moramo lokacijsko združiti razvoj in proizvodnjo.
3.	da bomo komercializirali razviti ali skoraj že razviti razvojni program ročnih radijskih primopredajnih postaj za gasilce, gozdarje, vodno gospodarstvo, elektrodistribucije itd.,
4.	poenostaviti moramo sedaj otežene komunikacije med posameznimi lokacijami, ki so med seboj programsko povezane, saj so tako preveč visoki stroški prevoza, izguba efektivnega časa na poti in nepotrebna podvojenost opreme.
5.	bolje se moramo osredotočiti na posamezne programe, saj se nam bo še naprej dogajalo, da nam bodo izdelki zastarevali zaradi predolgega razvojnega časa že med razvojem.
6.	zastavili smo si program posodo-
Komisija za kulturo pri S KDO Iskra Elektromehanika je te dni v avli Telekomunikacij na Laborah pripravila razstavo slikarskih del FRANCETA BREGANTA z Bleda.
Vse kaže, da je bil realizem tista slikarska smer, ki je imela na likovna prizadevanja Franceta Breganta največji vpliv. Slikarjev motivni svet posega v gorenjsko krajino, še posebej v njena planinska področja. Privlači ga Triglav s svojimi strmimi stenami, Krma, Trenta, Jezersko ali Bohinjski kot in drugi kraji, ki do vseh potankosti kažejo svojo podobo. Vrhovi in skalnata pobočja rdijo zdaj v jutranji zarji, zdaj spet v zahajajočem soncu, zavita so v oblake ali kipijo v jasno nebo. To zavzeto zanimanje Franceta Breganta za upodabljanje visokogorskega sveta od daleč spominja na prizadevanja bohinjskega slikarja Valentina Hodnika, čigar retrospektivno spominsko razstavo smo nedavno tega videli v Kranju.
France Bregant se v svojem slikarskem delu ne omejuje samo na upodobitve gora. V enaki meri ga zanimajo naselja ob njihovem vznožju z ohranjeno ljudko arhitekturo, z vešče izklesanimi kamnitimi portali in bogato zamreženimi okni, lesenimi ganki in ostrešji, prekritimi s skodlami. Ti posnetki naših vaških ambientov nas ne zanimajo samo po likovni, temveč v enaki meri tudi po svoji dokumentarni plati. Če bi nas kdaj doletelo, da bi se morali posloviti od poslednje stare kmečke hiše, bi tudi B regentove slikarske kompozicije utegnile postati dragocen vir za njihovo proučevanje.
Tako kot z realističnimi imamo v B regentovi krajini opraviti tudi z romantičnimi
elementi slikarskega izraza, le da so ti manj pogostni. V okvir likovnih prizadevanj te vrste sodijo tudi razstavljena tihožitja: ■Poljsko cvetje. Astre in Osat.
Nasprotje gornji do neke mere idealizirani predmetnosti je portret Gregorja, ki je v stilnem pogledu naturalistično naravnan in bi lahko slikarju služil kot zgledno izhodišče za bodoče portretno slikanje.
Še dve sliki sta, ki na Bregantov! razvojni poti kažeta naprej: Triglav iz Lesc in Babji zob. Tehnika slikanja spominja od daleč na poimpresionistično kranjsko slikarstvo, ki mu je France Bregant dodal dobro mero razpoloženjskosti. Vsebina in oblika se v obeh platnih povezujeta v privlačen likovni organizem.
Eno hmed Bregantovih del
Prebrali smo za vas
Tudi letos je Kurirčkova torbica prinesla našim najmlajšim v dar štiri knjižice -slikanice, ki so jih napisali in narisali naši znani književniki in slikarji. Tako je Karel Grabeljšek s povestico „Najmlajši kurir" prijetno in duhovito obudil spomine na ilegalo in prevažanje ilegalne literature in drugega materiala skozi italijanske bloke s pomočjo otroškega vozička in dojenčka v njem. Tako je tudi mali Šimnov Tonček nehote postal naj mlajši kurir, ko je uspešno pomagal mamici, da je tudi z njegovo pomočjo prepeljala ilegalno literaturo uspešno skozi okupatorjev blok In mimo oboroženih in sumničenj polnih italijanskih fašistov. Preprosto, a duhovito besedilo, ki kljub svoji kratkosti nosi v sebi tudi določeno dramsko napetost je prev tako duhovito, barvno bogato in kot enakovredno dopolnilo besedilu ilustrirala Marjanca Jemec—Božič.
Ferdo Godina oa je z zgodbico Polži podrejo oreh" segel verjetno tudi v svoje otroštvo in tako povedal zgodbico Žafranovega Jančija, ki je ob poplavi Mure nabral veliko polžev v kad, da bi jih naslednjega dne prodal na mizo bogatinov. Toda polži so ponoči dvignili obteženi pokrov kadi, se splazili iz nje na bližnji oreh in ga zavoljo svoje teže podrli, ker je bilo drevo pač že staro. Jelka Reichman, ki je ilustrirala Godinovo zgodbico, je znala posredovati vzdušje in nazornost samega dogajanja ter tako s svojimi risbami in barvami lepo dopolnila literarno besedilo zgodbice.
Tretji zvezčič letošnje Kurirčkove torbice pa so pesmice Neže Maurer pod naslovom ..Kostanjev S kratek". To so nezahtevni, preprosti verzi o svetu, ki obdaja nas in seveda tudi naše otroke, pesmi, ki mejijo na pravljico, kot Kostanjev šlcratek, po katerem nosi zbirčica tudi naslov. Tako nam Maurerjeva poje o sraki, pa o smrekah, dežku, kapljah, kukavici in prvi knjigi, torej o dokaj vsakdanjih, a po svoje tudi poetičnih stvareh, ki nas obdajajo. Vso svobodo svoji umetniški fantaziji in ustvarjanju pa je dala ob teh pesmicah svojim barvnim risbam Ančka Gošnik—Godec, ki je znala te preproste pesmice požlahtniti in s tem pripomogla, da jih bodo naši najmlajši tudi laže doumeli prav s pomočjo risbe in barv.
Četrta knjižica pa so „Uganke za Andreja" Pavla Gregorca. Tudi tu gre za nezahtevne, štirivrstične uganke, ki jih ni težko uganiti odraslemu, a zagotovo predstavljajo mladim bralcem vesele in trde orehe, medtem ko najdejo ustrezne odgovore, oziroma rešitve ugank kar v risbah, ki jih je narisal s črnim peresom Marjan Manček in tako hkrati omogočil malčkom, da jih lahko še sami pobarvajo kot poučne in obenem zanimive pobarvanke.	,
Za letošnje štiri knjižice Kurirčkove torbice je torej značilno, da so prav" vse izpod peres domačih avtorjev, pa naj gre tu za pisce ali ilustracije, da obravnavajo različno tematiko, odxpartizanske do fantazijske in da tako po svoji literarni kot likovni fakturi kažejo določeno umetniško kvaliteto, kar jih vsekakor ne dviguje samo visoko nad podoben kič, temveč jih tvorno in duhovito vključuje v svet najmlajših bralcev.
Kurirčkova torbica "80 je izšla pri založbi Borec v Ljubljani.	D. Ž
BILI SMO NA DEBELI PEČI (2015 m)
Medsebojna srečanja športnikov sestavljenih organizacij Iskra in Elkom so postala že tradicionalna, najsi bo v zimskih, ali letnih športnih panogah. Dokaz za to trditev je bilo tudi uspešno srečanje športnikov obeh SOZD v soboto, 11. oktobra v Mariboru. Ob tej priložnosti so se pomerili v streljanju z zračno puško, kegljanju, odbojki, rokometu in malem nogometu. Športnice obeh organizacij so samostojno sodelovale v strelskem dvoboju in rokometu, hkrati pa so bile tudi pomemben del nastopajočih kombiniranih kegljaških ekip.
Tekmovanja v naštetih športnih disciplinah so bila zanimiva in tudi kvalitetna, kar še posebej velja za odbojko in rokomet, saj sta ta dva dvoboja privabila kar precej navdušenih navijalcev. Manj atraktivno je bilo tekmovanje v malem nogometu, saj domačini z Iskraši niso imeli posebno težkega dela.
Kljub temu, da je bilo pred začetkom srečanja poudarjeno, da namen srečanja niso le športni rezultati, naj zapišemo, da je po končanih tekmovanjih ekipa Iskre zmagala z rezultatom 4:2. V posamezni športni zvrsti pa so bili rezultati naslednji: mali nogomet — zanesljiva zmaga ekipe Elkom 8:2 (5:2). Tu velja od naših pohvaliti ..najmlajšega" Adija Pretnarja, ki je zabil en gol, pri drugem strelu pa je zadel prečko; kljub intenzivnem upiranju naših so domačini zanesljivo zmagali tudi v
Motiv iz živahne tekme v odbojki.
Naše zmagovite odbojkarice.
Uspešna obramba na tekmi rokometašev.
odbojki in sicer z rezultatom 3:1; po izenačenem začetku so Iskrini rokometaši odpravili domačine s 24:10, rokometašice Iskre pa ekipo Elkom z 10:7; tudi v streljanju in kegljanju so zmagali športniki Iskre in sicer pri streljanju s 1.178:1.078 krogi, v kegljanju pa s 737:561 podrtimi keglji.
Po skupnem kosilu v hotelu ..Turist" je bila razglasitev rezultatov, vodji ekip pa sta izmenjala spominska darila. Preostanek srečanja je minil v prijetnem vzdušju in želji, da bi se kmalu spet srečali, najprej seveda na belih poljanah.
-JC-
Ekipe, ki so se borile v finalu.
STROKOVNA SEKCIJA ZA ELEKTRONSKE SESTAVNE DELE, MIKROELEKTRONIKO IN MATERIALE SSESD PRI ETAN. V ORGANIZACIJI INEX -POTOVALNA AGENCIJA, LJUBLJANA, PRIREJA 3 IN POL - DNEVNO STROKOVNO EKSKURZIJO V
MUENCHEN - ..ELEKTRONIKA 80"
Na površini 60.000 kv. m razstavlja 924 razstavljalcev iz 29 držav na slednje grupe proizvodov s področja elektronskih sestavnih delov:
—	elektronski sestavni deli (aktivni in pasivni)
—	integrirani polprevodniški sestavni deli in podsestavi
—	tiskana vezja in pribor zanje
—	merilna oprema za elektronske sestavne dele in podsestavo
—	mehanski in elektromehanski sestavni deli oprema za razvoj in raziskave na področju elektronike.
POSEBEJ OPOZARJAMO na posvetovanje: zagotovljene kvalitete in zanesljivosti v elektroniki, ki bo v petek, 7. novembra ob 09.00 uri v kongresni dvorani razstavišča.
PROGRAM POTOVANJA:
1.	dan Odhod avtobusa iz Ljubljane ob 11.00 uri (TRG OSVOBODITVE — UNIVERZA). Vožnja skozi ljubeljski predor v smeri Beljaka ter skozi predor KATSCHBERG mimo Salzburga v Muenchen. Nastanitev v hotelu, večerja, nočišče.
2.	dan Po zajtrku avtobusni prevoz na razstavišče — celodnevni ogled „ELEKTRO-NIKA 80". Večerja, nočišče.
3.	dan Po zajtrku avtobusni prevoz na razstavišče — celodnevni ogled „ELEKTRO-NIKA 80". Večerja, nočišče.
4.	dan Po zajtrku še ogled razstave ..ELEKTRONIKA 80". Ob 13.00 uri povratek ter vožnja mimo Salzburga, predora Katschberg, mimo Beljaka in Spittala v Ljubljano, kamor je predviden prihod ob 21.30 uri zvečer.
Cena potovanja je na osebo din 7.480,00
V ceno aranžmaja je vključeno:
—	avtobusni prevoz z vozilom Mercedes na celotni relaciji
—	gostinske usluge navedene v programu (na bazi polpenzionov)
—	strokovno vodstvo SSESD
—	vstopnice za sejem
—	Katalog
—	pristojbine za predor Katschberg
—	pristojbine za avtoceste
—	stroški organizacije in vodstva potovanja
HOTELSKA NAMESTITEV:
—	HOTEL „AMBA", Arnulfstrasse 20 (oseb 30) vse sobe tuš oz. s kadjo in WC.
—	HOTEL „MEiER", Schutzenstrasse 2 (oseb 49) vse sobe tuš oz. s kadjo in WC.
ROK PRIJAV vključno z naročilnico podjetja ter poimenskim seznanom do 26. 10. 1980.
STROŠKS ODPOVEDI:
—	do zaključnega roka prijav din 1.000,00
—	po zaključnem roku prijav pa 70 % od cene aranžmaja.
OPOMBA:
—	Cena potovanja je prirejena po sedaj veljavnih cenah in sedaj veljavnem deviznem tečaju (8. 10. 1980). Če bi prišlo v tej zvezi do kakršnihkoli sprememb v deviznem tečaju oz. podražitvi goriva — se temu primerno brez predhodnega obvestila zviša tudi cena aranžmaja.
VSE INFORMACIJE lahko dobite po telefonu na štu (061) 327-953 pri FRIDI ŠTIGLIC, ali po TLX.: 31279
Planinska sekcija Iskra Elektromehanika je v tej planinski sezoni, ki se počasi izteka, bila precej aktivna in uspešna, čeprav smo se v časopisu le redko oglašali. Zahvaljujoč ugodnemu vremenu, so bili izleti tudi realizirani. Obiski pa so bili nad pričakovanji. Zadnji dvatisočak v tem letu je bil Debela peč. To je najvzhodnejši dvatisočak v Julijcih. Spada med neobvezne točke razširjene poti slovenske planinske transverzale.
Glede na to, da je bila zjutraj v Kranju zelo gosta megla, je obstajala možnost, da bi izlet na Debelo peč odpadel, če ne bi bilo dovolj udeležencev. Kmalu se jih je nakapljalo preko štirideset in veselo odšlo na pot z eno samo željo, da le ne bi bilo dežja. Avtobus nas je peljal do Kovinarske koče v Krmi, odkoder smo začeli pešačiti. Pot je potekala po zahodnem ostenju Debele peči mimo Dolgih plazov, ki so bili v gosti megli, do Lipanskih vrat. Tu smo se okrepčali iz nahrbtnikov. Do vrha nam je preostalo le še kake pol ure hoje. Dosegli ■smo ga vsi, tudi tisti z manjšo kondicijsko sposobnostjo.
Vreme nas je presenetilo, kot nas je že mnogokrat prej. Pod nami je bilo megleno morje, iz katerega so štrleli Triglavovi sosedje kot so Višavnik, Rjavina, Stenar, Škrlatica in drugi. Razvrščeni so tako, kot bi jih nekdo postavil za skupinski posnetek. Pogled na Julijce z Debele peči (2015 m) je zares enkraten. Vreme je bilo jasno in brezvetrno, sonce pa je nekatere prisililo, da so v travi zadrnjohali. Veseli, spočiti in bogatejši za lepo doživetje smo se spuščali proti Blejski koči na Lipanski planini. Tu je tudi točka Gorenjske partizanske poti. V njej smo se okrepčali in odžejali.
Tako nam je mineval dan, ki ne bo pozabljen, temveč zapisan med prijetne in uspešne dneve. Da se je vse lepo in srečno izteklo, gre zahvala vodnikoma Meti in Jožetu, ki sta že inventar planinske sekcije Iskre Elektromehanike. Še naprej jima želimo takšnega uspeha. Edvard Erzetič
USPEL BALINARSKI TURNIR CEO
Skoraj vedno nas v uredništvu pesti pomanjkanje prostora in razumljivo, kadar je prostorska stiska največja, moramo najprej zadržati, oz. odložiti prispevke z manj pomembno vsebino, največkrat šport, ali kulturni prispevek.
Enaka usoda je to pot doletela prispevek o uspelem balinarskem turnirju, ki so ga že tretjič organizirali marljivi balinarji iz TOZD Center za elektrooptiko. K sreči smo o tem turnirju že prej objavili vsaj posnetek vseh udeležencev tako, da ne bomo dobili kakšne krogle namesto balinčka — v glavo.
Torej, balinarji TOZD CEO so že tretjič organizirali turnir, na katerega so povabili vrsto ljubljanskih balinarskih ekip. Udeležilo se je turnirja sedem povabljenih ekip, poleg le-teh in domačih dveh ekip pa se je turnirja udeležila tudi ekipa balinarjev iz DO Elektrozveze. Začelo se je, kot navadno, s skromno otvoritveno slovesnostjo in pozdravom predsednika Staneta Petriča. Brž po začetku pa so balinarji zastavili borbeno tekmovanje, ki se je zavleklo pozno proti večeru.
Seveda bi udeleženci dolgotrajno in po svoje tudi naporno tekmovanje težko vzdržali, če ob igrišču ne bi bilo zelo koristnega roštilja, s katerega so vzporedno s tekmovanjem nanehno vabljivo dišale dobrote z žara (kljub resnemu pomanjkanju mesa.,.) Od tod tudi odgovor, kako je moč vzdržati na tako dolgotrajnem turnirju.
Po končanem turnirju so se ekipe uvrstile takole: 1.) Iskra—CEO I, 2.) Bičevje, 3.) Partizan—Šiška, 4.) Ilirija, 5.) Iskra—CEO II, 6.) ekipa ,,Milan Majcen", 7.) Iskra -Elektrozveze, 8.) ekipa Krasje, 9.) DU Krim - Golovec, 10.) Stožice.	J. C
^ ISKRA — glasilo delovnega kolekti-va SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
— V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Udeleženci izleta na Debelo peč.

ČASOPISNE NOVICE
Tržaški časopis ..Gospodarstvo" je objavil obširen zapis o razstavi Sodobna elektronika '80. Glede Iskre je zabeležil tole: „Med domačimi razstavljale! je prednjačila slovenska Iskra, ki je zasedla kar 1.000 kv. m razstavnega prostora. To je tudi razumljivo, saj gre za enega naših največjih proizvajalcev s področja elektronike, ki se je uveljavil ne samo doma, temveč tudi v tujini. Posebnost Iskrinega nastopa pred svetom na tem prostoru je bila, da je letos prikazala samo novosti iz svojega delovnega programa, ki jih ni malo in ki so sad domačih možganov. Naj tu omenimo novosti s področja računalništva in zlasti s področja tehnike sistemov za brezžični prenos."
Ljubljanski Dnevnik je objavil odmev na nepovezanost jugoslovanske računalniške industrije, oz. natančneje, izjave Elektrotehne, njene delovne organizacije Delta. Njeni predstavniki še vedno podpirajo pobudo slovenske Gospodarske zbornice o ustanovitvi plansko-poslovne skupnosti ter druga prizadevanja, da bi se v Sloveniji odločili za enotni računalniški sistem. Medtem ko sta Iskra in Elektrotehna že izoblikovali skupna načela za pripravo samoupravnega sporazuma s tem, da se program obeh proizvajalcev dopolnjuje, je velgpjsko Velenje ubralo povsem drugo pot — na licenčno proizvodnjo.
Novinar Roger Gogala zaključuje članek z naslednjimi besedami:
Povezovanje delavcev s področja računalniške tehnike torej še vedno šepa tako na republiški kot na zvezni ravni, zato je trenutno še težko reči, kdaj bodo prenehali vleči vsak na svoj konec številne uporčke, kondenzatorje ter še vedno uvožene „čipe" ali delčke, podobne stonogam'1.
Ljubljansko Delo je objavilo članek glede izdelkov splošne rabe, ki jih bo v prihodnje primanjkovalo na domačem tržišču zaradi izvozne usmeritve. Tako piše, da izdelujeta barvne televizorje Iskra in Gorenje, predvsem za domače tržišče, vendar jih bo kljub temu premalo. Gorenje jih bo izdelalo 85 tisoč, od tega 20 tisoč za izvoz, Iskra pa jih namerava narediti 18 tisoč.
Ob tesnem sodelovanju organizacij združenega dela, proizvajalca računalniške opreme Iskra in visoke tehniške šole v Mariboru, je bil oblikovan center za tehniški soft-vvare (projektiranje računalniških del), ki so ga pred kratkim uradno odprli v Mariboru. Oprema novega centra je veljala okrog 10 milijonov dinarjev, od česar so dve tretjini prispevale OZD, ostalo pa so posojila. Predstavniki Iskre so ob otvoritvi zatrdili, da so v centru in visoki tehniški šoli našli najboljšega sodelavca za industrijsko proizvodnjo. Visokošolska organizacija je najbrž ena redkih znanstvenih ustanov, ki daje širše programske osnove in s tem možnosti za širitev uporabnikov Iskrinih računalnikov. V centru, kjer je redno zaposlenih deset strokovnjakov, prav toliko pa je tudi strokovnih sodelavcev iz združenega dela in pedagoških delavcev, bodo skupaj z Iskro izdelali tudi prva primerka grafičnega zaslona in ne samo številk ter risalnik za gradbeniško in strojno industrijo.
Druga pritožba v beograjskem časopisu se tiče štedilnikov Corona iz proizvodnje naše škofjeloške tovarne. V njem trdi člankar, da se dva enaka štedilnika Iskre razlikujeta v ceni za 3.330 dinarjev, ker ima novi avtomatično uro. Gre za Corono 8 in Corono 9. Ob članku sta tudi fotografiji obeh štedilnikov.
Ljubljanski Gospodarski vestnik je komentiral našo udeležbo na nedavnem dunajskem velesejmu z obširnim poročilom, ki smo ga v izvlečku že objavili v našem glasilu. Komentar je imel podnaslov: ..Iskra je presenetila avstrijsko javnost z visoko ravnijo svoje tehnologije."
Ljubljansko Delo je objavilo kratko vest o naložbi škofjeloške Iskre v Azanji, kjer je pred nekaj dnevi pričela obratovati tovarna gospodinjskih naprav in delov.
Sarajevsko časopisje vztrajno terja, da se nekatere filiale, predstavništva, oz. servisi, katerih sedeži so proizvodnje vdrugih republikah, organizirajo v samostojne TOZD. To pot se je oglasil Slavko Zelovič, tržni inšpektor v Sarajevu v članku z naslovom ..Nezakonitosti pri delu". V članku navaja, da proces konstituiranja TOZD teče prepočasi, oz. da se delovne organizacije nerade odločajo za organizacijo novih TOZD, čeprav na tem področju ustvarjajo prihodek in dohodek in četudi so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Pri tem navaja tržni inšpektor na prvem mestu organizacijo Iskra (iz Kranja).
Nepopolni podatki o uvozu in izvozu nekaterih kranjskih organizacij združenega dela so skazili sliko polletne zunanjetrgovinske bilance, zato je kranjski izvršni svet dal ponovno preveriti podatke. Preverjanje je prikazalo ugodnejše podatke, tako je izvoz presegel republiško poprečje, uvoz pa se mu je približal. Člankar J. Košnjek v kranjskem Glasu je posebej zabeležil, da so nekatere delovne organizacije našle v sorazmerno kratkem času načine in pota k večjemu izvozu, hkrati pa so znale kljub nujnemu uvozu zniževati njegov vpliv. Med organizacijami je na prvem mestu omenjena kranjska Iskra.
Z montažo nove telefonske centrale na pošti v Zrenjaninu bo na voljo 5.000 novih telefonskih priključkov. Računajo, da bo centrala vključena v javni promet še ta mesec. V centralo je bilo vloženo 60 milijonov dinarjev, opremo pa je izdelala in centralo tudi montirala kranjska Iskra. Minuli mesec pa so v Zrenjaninu sklenili še novo pogodbo z Iskro za dobavo opreme za še eno telefonsko centralo, ki naj bi jo vključili v promet v sredini 1982. leta. Tudi ta centrala bo imela zmogljivost 5.000 priključkov.
Položaj s priključki v Zrenjaninu je takle: I. 1975. je bilo 4.400 telefonskih številk, sedaj jih je približno 10.000,1. 1982. pa naj bi jih bilo v celoti že 20.000.
Zbral in uredil Marjan Kralj
IZLET V NEZNANO
bo po običaju organizirala planinska sekcija Iskra Elektromehanika za konec letošnje uspešne planinske sezone v soboto, 8. novembra. Vodnika Meta in Franček sta pripravila tak program, da ne bo za nikogar prezahteven pa še za kratkočasje in nekaj zabave bo poskrbljeno.
Ob sedmih zjutraj nas bo avtobus izpred kranjskega hotela Creina odpeljal v neznano, prijetnim uricam nasproti. Hoje bo le okrogle tri ure, vmes pa si bomo privoščili krepak počitek in okrepčilo. Tudi če bo slabo vreme, se izletu ne bomo odpovedali, le pot bomo nekoliko skrajšali. Priporočamo običajno planinsko opremo in glede na vreme zložljiv dežnik v nahrbtniku, pravijo pa, da nam bodo lahko celo kopalke prišle prav.
Cena izleta za vse u deležen cel bo 60 din.
Prijave in vplačila sprejema Voka Pajk v tajništvu ERO ter poverjeniki planinske sekcije do petka, 31. oktobra. Število udeležencev bo omejeno, upoštevali bomo le prijave1 z vplačilom.
POSTANITE ČLAN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SMUČARSKE ZVEZE SLOVENUE
Velike ugodnosti članov:
1)	popust pri nakupu smučarske opreme
2)	popust na slovenskih žičnicah
3)	popust v hotelih, campih in kopališčih
4)	zavarovanje
5)	popust na maratonih in rekreacijskih tekmovanjih SZS
Članarino lahko poravnate, ali se na novo vpišete pri: ISKRA ISE področje za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska 27. Vse informacije dobite na tel. 325-587 (ViliTekavec)