Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Letno porocilo 2012 Letno porocilo 2012 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI/TUJI JEZIK 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 22 Simpozij Obdobja 31 Tecaji slovenšcine 35 Slovenšcina za otroke in mladostnike 39 Izpitni center 42 Izobraževanje 50 Založniška dejavnost 52 Raziskovalni in aplikativni projekti 56 OBJAVE V MEDIJIH 57 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 67 Skrb za slovenšcino je naslov postavke, po kateri Republika Slovenija oziroma ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na temelju letne pogodbe z Univerzo v Ljubljani placuje . nancno najtežji del dejavnosti našega Centra, delovanje lektoratov slovenšcine na tujih univerzah. Postavka izvira iz 8. clena Zakona o visokem šolstvu, ki opredeljuje ucni jezik na slovenskih visokošolskih zavodih. Zakon zavodom v 4. odstavku 8. clena naloži, naj »skrbijo za razvoj slovenšcine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika«, v 5. odstavku zagotovi, da se »tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva /.../ omogoci ucenje slovenšcine« in v 6. odstavku ministra, pristojnega za visoko šolstvo, zaveže, da doloci »podrobnejši nacin skrbi za razvoj in ucenje slovenšcine«. Podrobnejšega nacina doslej še ni nihce zares dolocil – pa tudi redno vpisanim tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva v slovenskem visokem šolstvu nihce ne omogoca ucenja slovenšcine, vsaj ne sistematicno, kakovostno in denarno dostopno ali brezplacno, ceprav si na Centru za to prizadevamo že zelo dolgo. Vsa ta skrb za slovenšcino bo najverjetneje – vsaj ce sklepamo po nekaterih izjavah odgovornih usmerjevalcev podrocja – v naslednjem zakonu o visokem šolstvu itak izpušcena. Izkušnje, pa tudi kaka raziskava kažejo na to, da je bila zakonsko izražena skrb za slovenšcino že pred desetletjem bolj ali manj tolažba in pomirilo za tiste, ki bi jih lahko zmotilo vse opaznejše povecevanje deleža anglešcine kot ucnega jezika v visokem šolstvu. Pa je konstruktivna skrb za slovenšcino po mojem resnicno nujna – in pri tem nikakor ne gre za vprašanja tipa al' prav se piše ka.a ali ka.ha, ampak za to, da slovenšcina ostane v dobri formi, da se nadalje razvija, da je dostopna in zaželena dobrina, da bo torej naša kaša bolje obdelana in polita – in za to, da ohladimo vroco kašo strahu pred lastnim jezikom in nezaupanja vanj. Ali imajo lektorati slovenšcine po svetu vsebinsko kaj opraviti z zgornjo zakonsko izraženo skrbjo za slovenšcino? Neposredno ravno ne, posredno pa prav gotovo – saj so zadeve v zvezi z ugledom jezika pri njegovih govorcih in v mednarodni javnosti prepletene in zapletene. Ce Španija, Francija ali Nemcija ne placujejo vec svojih lektorjev v tujini, se to najbrž francošcini, španšcini in nemšcini ne bo takoj poznalo ne pri njihovem ugledu ne pri številu tistih, ki se teh jezikov ucijo ali jih že govorijo. Pri slovenšcini so te stvari veliko bolj obcutljive. Ce ne bo ne po svetu ne pri nas nikogar, ki bi se želel nauciti slovenšcine, potem nas lahko zanjo cisto zares skrbi. Zato, da si nekdo nekaj takega želi, pa mora imeti dobre možnosti in biti z njimi seznanjen. Ko jih izkoristi, mora biti zadovoljen in mora imeti možnost dokazati in pokazati, kako dobro se zna v slovenšcini sporazumeti. Letna statistika v zvezi z našimi dejavnostmi zaenkrat te skrbi – da slovenšcina ne bi nikogar vec zanimala – še ne zbuja, berite naše porocilo. Kronicne težave pri . nanciranju naših dejavnosti pa se v zaostrenih razmerah spreminjajo v zelo akutna stanja. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture smo v lanski 48. izdaji z veliko truda in izjemno motivacijo sodelujocih tako zelo optimizirali, da je z veliko manj denarja šlo skoraj enako dobro. Ampak v tej obliki je seminar približno tako robusten in zanesljiv kot dirkalnik formule 1 na povprecni slovenski lokalni cesti spomladi po dolgi zimi. Naslednje leto bo seminarska 50-letnica. Bomo Abrahama ustrezno pocastili, prenovili in pomladili – ali ga bomo samo na silo obdržali nad vodo, da ne utone v varcevalni mlaki – ali pa ga bomo celo žrtvovali? Bomo žrtvovali na oltar državne nezadolženosti katerega od sedmih Abrahamovih sinov, naših programov, ki smo jih s strokovno odgovornostjo, veseljem in ljubeznijo ter z pisano mrežo snovalcev, izvajalcev ter zadovoljnih udeleženk in udeležencev postavili na noge v mnogih letih? Upamo, da ne. Zaenkrat tudi delamo tako, kot da je pred nami svetloba na koncu kriznega predora. Prenavljamo certi.katni sistem za slovenšcino kot tuji jezik, da bo še boljši in pravicnejši. Snujemo nove prijeme in gradiva za še ucinkovitejše in prijaznejše poucevanje slovenšcine. Pripravljamo nove vsebine, ki bodo pritegnile k zanimanju za Slovenijo in slovenšcino nove študentke in študente po svetu. Skratka, na svojem podrocju res skrbimo za slovenšcino. In vcasih bolj, vcasih manj potrpežljivo cakamo, da bo zanjo na pravi nacin zares zaskrbelo še (marsi)koga, ki ima v rokah proracunske škarje in politicno platno. red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uvod Letno porocilo 2012 Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Predstojnik: red. prof. dr. Marko Stabej Vodja strokovne službe CSD/TJ: dr. Ina Ferbežar (do julija 2012), dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (od julija 2012) Program oz. dejavnosti Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni delavci Financiranje strokovnih delavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZKŠ dr. Mojca Nidorfer Šiškovic Damjan Huber MIZKŠ Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednik: doc. dr. Aleksander Bjelcevic Simpozij Obdobja Predsednica: izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Damjana Kern (do novembra 2012) Lidija Jesenko (poslovna tajnica) MIZKŠ, lastna sredstva Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZKŠ, Urad Vlade RS za Slovence po svetu, CMEPIUS, MNZ Branka Gradišar (vodja programa) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Jana Kete Maticic MIZKŠ, lastna sredstva Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZKŠ (ZRSŠ) in Urada Vlade RS za Slovence po svetu Mihaela Knez (vodja programa) Damjana Kern (od novembra 2012) lastna sredstva Izobraževanje lastna sredstva doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) Mihaela Knez lastna sredstva Založništvo lastna sredstva Mateja Lutar MIZKŠ Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Redna izobraževanja za ucitelje in izpraševalce Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti – TEMPUS IV – MaFoLaC – ZIP – Zgodnja integracija priseljencev Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber Splošno o programu V študijskem letu 2011/12 je na tujih univerzah delovalo 54 slovenistik, na 21 univerzah je imela slovenistika status diplomskega študija, na mnogih od teh univerz sta potekala tudi magistrski in doktorski študij. Na lektoratih in študijih slovenšcine se je slovenšcino ucilo oz. jo študiralo 2731 študentov. Program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je v letu 2011/12 vkljuceval 52 uciteljev slovenšcine v tujini: 30 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) zaposlenih uciteljev in 22 na tujih univerzah zaposlenih uciteljev oz. uciteljev, ki so imeli avtorsko pogodbo s FF UL. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja iz slovenskega jezika, literature in kulture na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev, ki so tudi mentorji študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Slovenšcina na tujih univerzah Spremembe na lektoratih in kadrovske zadeve Ob zakljucku študijskega leta 2011/12 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb med zaposlenimi ucitelji: z delom na Univerzi v Parizu je zakljucila mag. Marjeta Klinar, zaposlila pa se je Simona Gotal, lektorica na Univerzi v Zagrebu Ivana Petric Lasnik se je vrnila s porodniškega dopusta, Laura Fekonja pa je prenehala z njenim nadomešcanjem. Mag. Vesna Bhaktidevi Gros, ki je poucevala na Svobodni univerzi v Bruslju in na Katoliški univerzi v Louvainu, se je vrnila v Slovenijo, nadomestila pa jo je mag. Marjeta Klinar. Štirinajst uciteljev je vpisanih na doktorske študije na slovenskih univerzah oz. nekaterih tujih. Doktorat znanosti bi jim omogocil boljši status na univerzi gostiteljici in zagotovil trdnejši položaj slovenistike. Vse pogosteje lektorji izvajajo tudi predavanja iz slovenskega jezika, literature in kulture. Delo slovenskega lektorja, napotenega na Filološko fakulteto v Beogradu, se je v dosedanjih treh letih izkazalo kot izjemno pomembno pri širjenju in prepoznavnosti slovenskega jezika v srbskem okolju. Interes za študij slovenskega jezika je v preteklih letih mocno narasel in pomembno prispeva h kulturni promociji Slovenije v Srbiji. Skupno je v študijskem letu 2011/12 razlicne predmete s podrocja slovenskega jezika in kulture poslušalo skoraj 1000 študentov, zato so prizadevanja še naprej usmerjena v ustanovitev samostojne katedre za slovenšcino. Slovenšcino lahko kot prvi jezik študija izberejo študenti splošnega jezikoslovja. Status lektorata slovenšcine v Bukarešti, ki je imel po uvedbi bolonjskega programa status tretjega izbirnega jezika, se je z novim študijskim letom izboljšal in je umešcen kot obvezni izbirni predmet v študij prevajalstva. Še naprej bodo tekla prizadevanja, da bi na tamkajšnji univerzi odprli mesto habilitiranega ucitelja za slovenšcino, v Sloveniji pa bi ob tem morali kandidatu omogociti daljše študijsko bivanje. Na Univerzi na Dunaju so na asistentsko mesto za južnoslovanske jezike s poudarkom na slovenšcini zaposlili novega asistenta, profesorsko mesto pa je še vedno le zacasno, na semester se izmenjujejo gostujoci ucitelji iz Slovenije. V prihodnjih letih bi lahko s so.nanciranjem s slovenske strani v višini 20.000 EUR letno pridobili mesto stalnega profesorja za slovenšcino, kar bi zelo pripomoglo k stabilnejšemu statusu slovenistike in njegovi kontinuiteti. V študijskem letu 2011/12 je bil poleg ceškega, nizozemskega in mnogih drugih ukinjen lektorat slovenšcine na daljavo na univerzi v Geborgu, ki ga je izvajal Morgan Nilsson, vanj pa so se vpisovali študenti iz skandinavskih držav. Morgan Nilsson se je konec študijskega leta že uspešno dogovoril s prestižno univerzo v Uppsali, da bodo namestili vsebine za slovenšcino na svoj strežnik in tako ponudili ucenje slovenšcine v okviru tamkajšnjega zelo razvitega oddelka za slavistiko. Lektorat je bil jeseni 2012 že razpisan, vanj je vpisanih približno 20 študentov, izvaja pa ga še naprej Morgan Nilsson. Na slavistiki v Granadi bi se z zagotovilom s slovenske strani, da bo lektorat . nanciran tudi prihodnjih pet let, lahko izboljšal njegov status, saj bi ga uvrstili v Oddelek za moderne jezike, in sicer v študijski program kot obvezni tretji tuji jezik s 120-urnim programom (24 kreditnih tock). Slovenšcina je sicer zdaj na omenjeni, prestižni univerzi eden izmed izbirnih slovanskih jezikov, ki imajo na Univerzi v Granadi najvec študentov. Na Univerzi v Lvovu bodo v letu 2013 zakljuceni postopki za vpeljavo študijske smeri slovenšcina, prvi študenti se bodo vpisali v študijskem letu 2014/15. Na Inštitutu za slavistiko LMU v Mchnu in med študenti obstaja zanimanje za dodatni predmet slovenšcine – prevajanje za nadaljevalce po 4. semestru, zato bi morali z meduniverzitetnimi dogovori poskušati vzpostaviti polovicno lektorsko mesto za slovenski lektorat, ki bi ga .nancirali obe strani. V Pekingu na univerzi BFSU se lektorat hitro razvija, zaenkrat v obliki izbirnega predmeta za študente razlicnih študijskih smeri. Univerza ima v nacrtu uvesti program slovenskega jezika in kulture v obliki rednega štiriletnega študija, ki naj bi se zacel izvajati v roku dveh ali treh let, zato je bodoci kitajski ucitelj Bao Jie na dveletnem izobraževanju v Sloveniji, Slovenšcina na tujih univerzah Letno porocilo 2012 s slovenske strani pa je treba spodbuditi kitajsko stran k uresnicitvi dogovorjenega. Sicer so stiki med univerzama dobri, sodelovanje pa se s pomocjo slovenske lektorice krepi tudi med drugimi fakultetami, npr. Ekonomsko fakulteto UL. V kratkem naj bi se zato podpisala krovna pogodba med fakultetami UL in BFSU. Na slovenistiki v Rimu so dveletna prizadevanje obrodila sadove, saj sta tako italijansko ministrstvo za visoko šolstvo kot tudi Univerza La Sapienza potrdila, da bo izveden razpis za habilitiranega ucitelja slovenšcine. V preteklih letih se je izredno razvil tudi lektorat slovenšcine v Hamburgu, ki ga vodi lektorica Monika Pemic, obenem avtorica spletnega ucenja slovenšcine na daljavo za nemško govorece. S povecanjem sredstev za lektoricino zaposlitev za polni delovni cas bi se odprla možnost za razvoj študijske smeri za slovenšcino, saj so na oddelku habilitirani ucitelji za južno slavistiko. Na Visoki šoli za prevajalce in tolmace Univerze v Trstu bo v študijskem letu 2012/13 razpisan tudi študij slovenšcine na 2. stopnji. 3 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna srecanja uciteljev ter delovna srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno (22. in 23. decembra 2011), priprava novih uciteljev junijsko (27. in 28. 6. 2012) izobraževanje Centra za slovenšcino ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. dvodnevno srecanje in izobraževanje 26. in 27. avgusta 2012. Na Centru za slovenšcino smo pripravili tudi celovito usposabljanje in pripravo za organizacijsko ter pedagoško delo na lektoratu za novo zaposleno lektorico Simono Gotal. Pred tem se je kandidatka že udeležila junijskega izobraževanja za ucitelje slovenšcine kot drugega/tujega jezika v okviru Centra za slovenšcino in vec dni hospitirala pri izkušenih lektorjih na lektoratih v okviru 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. 4 Obiski na lektoratih Dekan FF UL dr. Valentin Bucik je oktobra 2011 gostoval v Lizboni, kjer se je srecal tudi z dekanom Faculdade de Letras Univerze v Lizboni dr. Antoniom Feij. Med drugim sta se pogovarjala o razvoju slovanskih študij na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni, snidenje obeh dekanov pa je pospešilo medoddelcno sodelovanje obeh fakultet. Predstojnik Centra za slovenšcino dr. Marko Stabej je v decembru 2011 obiskal lektorat na Univerzi v Beogradu in se skupaj s tamkajšnjima slovenistkama dr. Majo Đukanovic in lektorico iz Slovenije Andrejo Ponikvar pogovarjal o razvoju slovenistike z vodstvom Filološke fakultete. O morebitnih novih oblikah sodelovanja je tekel pogovor tudi na srecanju z veleposlanikom Francem Butom in njegovo ekipo, sodeloval pa je tudi na okrogli mizi z naslovom Slovenšcina v službi družbe. Aprila je bil v Beogradu prvic izven Slovenije izveden izpit iz znanja slovenšcine na visoki ravni, ki so ga izvedle dr. Ina Ferbežar in dr. Nataša Pirih Svetina z Izpitnega centra Centra za slovenšcino ter lektorica Andreja Ponikvar. Na lektoratu slovenšcine in na Faculdad de Letras v Lizboni je v aprilu s predavanji gostoval predstojnik Centra dr. Marko Stabej, med drugim se je srecal tudi s predstojnikom oddelka za slovanske jezike. Aprila 2012 sta dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic v sodelovanju z lektorico slovenšcine Katarino Ogrinc obiskali slovenisticni lektorat na Moskovski državni univerzi in imeli sestanek s predstojnico dr. Ananijevo in profesorico za slovenšcino dr. Nadeždo Starikovo. Obisk je bil zasnovan širše, saj sta imeli tudi srecanje z veleposlanico RS v Moskvi Ado Filip Slivnik in profesoricama dr. Marianno Beršadsko iz Sankt Peterburga in dr. Julio Sozino iz Moskve ter lektorico slovenšcine Katarino Ogrinc na temo razlicnih možnosti sodelovanja v slovenistiki in o položaju slovenšcine na univerzah v Moskvi, Sankt Peterburgu in Permu, kjer se poucuje slovenšcina. Poleg tega je v Vseruski knjižnici v Moskvi v istem tednu v organizaciji dr. Julie Sozine in soorganizaciji programa Slovenšcina na tujih univerzah potekal 4-dnevni seminar Slovenski prevajalski seminar v Moskvi za vse ruske prevajalce iz slovenšcine, kjer sta sodelovali s predavanji. Dr. Mojca Nidorfer Šiškovic je obiskala lektorata na Univerzah v Lodžu na Poljskem in v Brnu na Ceškem. V Lodžu se status slovenistike izboljšuje, od študijskega leta 2012/13 bo vkljucena v oddelek za prevajalstvo, kjer se bodo študenti lahko vpisali na študij slovenšcine v povezavi z nemšcino. Na sestanku se je s predstojnico dr. Malgorzato Korytkowsko in slovenistkama dr. Anetto Buras - Marciniak in dr. Zatorsko pogovarjala o trenutnem položaju slovenšcine na Univerzi v Lodžu, novih, spremenjenih študijskih programih ter nacrtih za prihodnost, projektih, kot so Svetovni dnevi, konferenci o kulturnem sodelovanju, ki jo nacrtujejo v letu 2014, ter izmenjavah. Za študente je pripravila predavanje o jezikovni rabi v e-medijih in jim predstavila dejavnosti Centra za slovenšcino. V Brnu se je srecala s predstojnikom dr. Ivom Pospišilom in profesorico književnosti dr. Alenko Jensterle Doležal, sicer zaposleno v Pragi, ki na brnski univerzi izvaja predavanja iz slovenske književnosti. Na univerzi izvajajo celovit .lološki študij slovenistike kot samostojne študijske smeri, podpora oddelka pa je velika, ceprav je število študentov v zadnjih letih nekoliko upadlo, saj imajo vpis vsako leto, prej vsaki dve leti. Doktorat iz slovenske literature pripravlja Michal Przybylski. Financiranje in status programa STU ter stiki in podpora drugih institucij 5.1 Podpora programa STU lektoratom Letno porocilo 2012 Preteklo študijsko leto je bilo glede .nanciranja delovanja programa znova precej negotovo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS (MIZKŠ) je aprila v letni pogodbi o .nanciranju programa sredstva za program znižalo za osem odstotkov glede na leto 2011. V septembru pa je bil Univerzi v Ljubljani poslan aneks k pogodbi o . nanciranju, s katerim je MIZKŠ predvidelo znižanje že odobrenih sredstev za dodatnih 240.000 EUR (18 %). Ker se je . nancno leto zakljucevalo, je grozil odpoklic vseh lektorjev, vendar je po posredovanju rektorja UL dr. Radovana Stanislava Pejovnika in dekana Filozofske fakultete dr. Andreja Cerneta pri reševanju krize MIZKŠ nakazalo vsa sredstva. Zaradi neurejenega statusa programa Slovenšcina na tujih univerzah in nepriznanja še nekaterih drugih dejavnosti nacionalnega pomena, ki jih na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik strokovno, racionalno in uspešno opravljamo za državo, je položaj zadnja leta vedno bolj perec. Zaradi posledicne negotovosti pri .nanciranju je bilo zato v zadnjih letih veckrat ogroženo delovanje lektorjev na tujih univerzah. Zaradi drasticnih poskusov znižanja sredstev za to dejavnost je bila velika nevarnost, da bi bilo treba prekiniti sodelovanje s tujimi univerzami in sredi leta odpoklicati lektorje ter prekiniti vecletne študijske programe. Na 21 tujih univerzah, kjer je slovenšcina dodiplomski ali podiplomski študij, bi bila škoda še vecja, saj je na vecini poleg lektorja iz Slovenije samo še en habilitiran ucitelj in sta zato lektorjeva vloga ter odgovornost še vecji. Ker lektorati in študiji slovenšcine delujejo na najuglednejših univerzah, stroške lektorjev pa delno s stanovanjem ali z delom place krijejo tudi tuje univerze, bi bila škoda toliko vecja tudi pri mednarodnem ugledu Slovenije kot nezanesljive partnerice v evropskem in svetovnem mednarodnem prostoru. Gre namrec za slovenistike, ki so bile premišljeno ustanovljene in dobro delujejo že vec desetletij. V zadnjem desetletju lektorji slovenšcine poleg pedagoškega dela na univerzi organizirajo in izvedejo tudi veliko kakovostnih kulturnih projektov, ki pripomorejo k prepoznavnosti in ugledu Slovenije v svetu. Zaradi povedanega bi bilo treba na ravni države sprejeti ustrezne pravne podlage. Želimo si, da bi Vlada RS in pristojni MIZŠ znova vzpostavila medresorsko skupino, ki je prenehala z delom v letu 2011. Njene naloge so bile pripraviti nacionalne smernice za dolgorocni razvoj in delovanje mreže lektoratov, povezati zainteresirane resorje in urediti . nanciranje. Takratni MVZT je predlagal ureditev podrocja z Uredbo Vlade RS. Da je delovanje programa STU uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Mnogo slovenskih diplomatskih predstavnikov je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in pripravilo sprejeme. Zadnja leta se je izredno izboljšalo tudi sodelovanje pri skupnih kulturnih projektih (vec o tem v tocki 9), tako smo v letu 2012 skupaj izvedli sklepni del projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma. Poleg tega so na MZZ, v Službi za javno diplomacijo, zbrali mnenja in predloge za sodelovanje z lektorati z vseh diplomatsko-konzularnih predstavništev RS po svetu, kjer so tudi lektorati slovenšcine. V preteklem letu smo sodelovali z Javno agencijo za knjigo RS, tako da smo se v okviru programa STU in tudi lektorji ter literarni ustvarjalci prijavljali na razpise za gostovanja in organizacijo projektov. Med drugim smo izvedli Slovenski prevajalski seminar v Moskvi. Ucitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev v najbližjih krajih in s slovenskimi gospodarskimi predstavniki, med katerimi bi posebej izpostavili Marka Dolžana, slovenskega podjetnika in do leta 2012 predsednika društva slovensko-poljskega prijateljstva Triglav-Rysy. Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v smislu organizacijske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, oskrbovanja lektoratov z literaturo, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo in drugih projektov v okviru lektoratov ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj, ki so organizirana trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispeva MIZKŠ za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter posebej iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki je organiziran na visoki strokovni ravni in z bogatim programom, ceprav v letu 2012 z vec kot za polovico zmanjšanimi sredstvi (57 odstotkov). Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev omogoca, da se s slovenšcino podrobneje seznanijo v Sloveniji in poslušajo predavanja strokovnjakov slovenistov ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike, ki jih ponujajo kljucne institucije v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Slovenšcina na tujih univerzah Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah Študentske in uciteljske izmenjave 7 Objave v medijih (gl. pogl. Objave v medijih) 8 Ucna gradiva za lektorate 9 Diplomska, magistrska in doktorska dela na slovenistikah po svetu V zadnjih letih se je na lektoratih zelo povecalo število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb prgrama EU Erasmus med slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka še preko akademske mreže Ceepus, programa Basileus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Gostovanja študentov slovenistike in drugih smeri so tako vedno pogostejša, na tuje univerze pa odhajajo tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz. Povecuje se število gostovanj habilitiranih uciteljev iz Slovenije, ki predavajo na tujih slovenistikah in tako pomagajo pri izvedbi študijskega programa. Perec problem študentov, še zlasti tistih, ki slovenšcino študirajo kot diplomski predmet in prihajajo gostovat na slovenske univerze, je, da v casu študija v Sloveniji nimajo možnosti brezplacnega tecaja slovenšcine, razen 64-urnega tecaja, namenjenega tistim, ki gostujejo v okviru programa Erasmus. Za vse študente bi namrec morali izvajati brezplacne tecaje slovenšcine skozi vse leto, tako kot to ponujajo druge države. Na ta nacin bi tujim študentom pripomogli k boljšemu študiju ter znanju in poznavanju slovenskega jezika. Za izvedbo programa tecajev slovenšcine bi potrebovali 2–3 lektorje, zato bi delo lahko opravljali tudi ucitelji STU, ki bi v okviru svoje napotitve na delovno mesto na tujo univerzo vsakih pet let eno leto bivali in delali v Sloveniji (kar je že zapisano v omenjenem predlogu Uredbe). Vec o gostovanjih na lektoratih je napisanega v poglavju Kulturne dejavnosti na lektoratih v študijskem letu 2011/12. Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaje, namenjene Slovencem po svetu na Radiu Slovenija 1 v petek zvecer, ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Medijska pozornost je bila posebej velika v casu projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma konec novembra in v zacetku decembra ter ob novoletnem srecanju 20. in 21. decembra 2012, ko je lektorje sprejel minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk. Od leta 2009 so nastajala v okviru programa STU ucna gradiva za poucevanje študentov na visoki nadaljevalni in izpopolnjevalni stopnji. Konec študijskega leta 2011/12 je bila publikacija S slovenšcino po svetu (ur. Andreja Ponikvar in Ivana Petric Lasnik), besedilna zbirka 18 enot z vajami, tudi uspešno natisnjena in je v uporabi na lektoratih in študijih slovenšcine. Avtorice posameznih nalog so Andreja Ponikvar, Tatjana Vucajnk, Janja Vollmaier Lubej, Polona Liberšar, Saša Vojtech Poklac, Ivana Petric Lasnik, mag. Rada Lecic, Katarina Ogrinc, Lara Pižent in dr. Maja Đukanovic. Diplomska dela Po podatkih iz porocil uciteljev je v Pragi s temo Proces prijímání a odstranování cizích jazykovh prostredku veslovinštine na bakalarski stopnji diplomirala Markéta Darániová (mentor dr. Andrej Šurla). V Rimu je nastalo pet diplomskih del: La gastronomia come fattore di caratterizzazione culturale: una presentazione della cucina slovena di ieri e di oggi fra tradizioni locali e spinta cosopolita Mariele Perez, Considerazioni sulla letteratura di guerra slovena Tommasa Conta, Viaggio nel mondo della letteratura per l'infanzia attraverso le .abe di Svetlana Makarovic Silvie Zeppieri, Poesia rivoluzionaria contro l'Uomo Macchina – Srecko Kosovel e Allen Ginsberg Glorie Novovic, Dala valle delle ceneri al vilaggio di Betajnova, alla ricerca di un mondo migliore: The great Gatsby di F. S. Fitzgerald a confronto con lo Hlapec Jernej di I. Cankar Giulie Garu. o. V Trstu so na Filozofski fakulteti iz slovenšcine diplomirali trije študenti, na Univerzi v Vilni pa je bilo 15 diplomantov. V Trstu sta na Visoki šoli za prevajalce in tolmace na 1. stopnji nastali dve diplomski deli, in sicer Sottotitolaggio in italiano al . lm sloveno Vesne Ancona in Traduzione di un testo sulla cooperazione internazionale in ambito ambientale Urške Ota. Na 2. stopnji so nastala štiri diplomska dela: »Dihanje morja – Il respiro del mare«: traduzione di prosa breve dello scrittore sloveno Boris Pahor Martine Giovannini, Proposta di traduzione di alcuni saggi sulla tematica femminile Martine Kocjan, Drago Jancar »Pogled angela – Lo sguardo dell’angelo« Traduzione e commento linguistico Katje Hrvatic in Prosa slovena contemporanea per ragazzi, traduzione e commento di alcuni racconti brevi Eve Srebrnic. S Slovenskim izobraževalnim konzorcijem Slovik so vzpostavili stike za jezikovno svetovanje študentov in opravljanje študentske prakse, prav tako s FF UL usklajujejo podpis sporazuma za prakso študentov. V Tingenu sta diplomski izpit iz slovenšcine opravila dva študenta, diplomsko delo iz slovenšcine trenutno pišejo štirje študenti. 10 Kulturne dejavnosti in projekti programa Doktorsko delo Na slovenistiki v Lodžu je doktorsko delo s podrocja slovenistike zagovarjala Katarzyna Bednarska: Rola transferu w nauczaniu jezyka polskiego student polonistyki w Lublanie. Na lektoratih so bili tudi v študijskem letu 2011/12 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. Skupaj so na vec kot 50 univerzah po svetu zaceli z izvajanjem novega projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma. V okviru projekta so celo študijsko leto ucitelji s svojimi študenti v tuje jezike prevajali 9 kakovostnih slovenskih dokumentarnih .lmov z zelo razlicnimi tematikami, in sicer Aleksandrinke (izseljenstvo), Fabiani : Plecnik (arhitektura), Ivana Kobilca – Portret slikarke (umetnost, slikarstvo), Spomini med koši – Ivo Daneu (šport, košarka), Toporišic – Samotni hodec skozi neprijazni cas (znanost, jezikoslovje), 20. stoletje Jurija Gustincica (novinarstvo, politika), Mila, naša Mila – Z okusom po grenkem (umetnost, književnost, gledališce, . lm), Presihajoce jezero – Zadnji coln (naravna dedišcina) in V letu hip hopa (glasba, rap). Filmi so prevedeni vsak v 6 do 17 jezikov (skupaj 20 razlicnih jezikov), na RTV Slovenija pa so .lme podnaslovili in izdelali DVD-je .lmov z vsemi podnaslovi. Projekt je bil predstavljen javnosti v tednu od 26. novembra do 3. decembra 2012, ko so na vec kot 50 univerzah po svetu, ponekod pa tudi v kinodvoranah, potekali . lmski veceri z dodatnimi dejavnostmi, in sicer v sodelovanju s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter društvi Slovencev. Projekt je bil tudi medijsko zelo odmeven. Uciteljev, ki so prevajali s svojimi študenti, je bilo skupaj 39, poleg njih pa je prevode pregledovalo 69 strokovnjakov naravnih govorcev s tujih univerz, vseh prevajalcev .lmov, v veliki vecini študentov, pa je bilo 260. Nastalo je 99 prevodov dialoških list dokumentarnih .lmov. Glede na številke in opravljeno delo lahko ocenimo, da je bil to najvecji projekt slovenskega dokumentarnega .lma po svetu. Poleg Svetovnih dnevov so ucitelji na interni razpis za so.nanciranje projektov v okviru programa STU prijavili vec kot 20 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini ter ob pomoci strokovnih delavcev programa STU, vecinoma v prvi polovici leta 2012. Ucitelji so pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih zelo dobro sodelovali z veleposlaništvi in s svojimi študenti pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev ter veliko prevajali slovensko literaturo v tuje jezike. Projekte so izpeljali s . nancno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. Oktobra 2011 so na Filološki fakulteti v Beogradu uradno otvorili novoopremljen slovenisticni kabinet, za katerega sta si prizadevali in pridobili sredstva ter sponzorje za obnovo profesorica dr. Maja Đukanovic in lektorica Andreja Ponikvar. Otvoritve sta se s Centra za slovenšcino FF UL udeležili dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, iz Beograda pa tudi slovenski veleposlanik Franc But s svojimi sodelavci in predsednik Nacionalnega sveta slovenske manjšine Željko Kljun. Na predvecer otvoritve sta imeli dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic predavanje o slovenski književnosti in predstavitev Centra za slovenšcino v Društvu Slovencev Sava. Decembra 2011 je na Filološki fakulteti gostoval predstojnik Centra za slovenšcino dr. Marko Stabej, ki je sodeloval na okrogli mizi z naslovom Slovenšcina v službi družbe, drugi sodelujoci pa so bili dr. Maja Đukanovic, sicer tudi predsednica Odbora za izobraževanje pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine, dr. Simona Bergoc, vodja Službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo RS, dr. Željko Markovic, profesor na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, in Polona Lovšin, sekretarka Ustanove patra Stanislava Škrabca. Okroglo mizo je vodila Andreja Ponikvar. Dr. Stabej je imel tudi predavanje na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, kjer deluje lektorat slovenšcine, in predavanje za študente slovenistike na Filološki fakulteti v Beogradu. Gostovanje se je zakljucilo s slovensko glasbeno skupino Melanholiki. Na slovenski kulturni praznik so s študenti slovenistike v Društvu Slovencev Sava priredili literarno branje srbskih prevodov Antologije sodobne slovenske literature. Prevod Antologije je izdal Nacionalni svet slovenske narodne manjšine. V Bratislavi so v okviru lektorata in ob podpori slovenskega veleposlaništva pripravili vec literarnih vecerov. Ustanova BIBIANA (mednarodni dom za otroke) je povabila lektorat slovenšcine k sodelovanju pri pripravi predstavitve slovenskih slikanic in ilustracij za prireditev BIB (Bienale ilustracij Bratislava), tako je bila v prostorih slovenskega veleposlaništva razstava literarnih del za otroke in mladostnike, ki so bila nagrajena z nagrado desetnica. Lektorica dr. Saša Vojtech Poklac je širši javnosti predstavila razstavljene knjige in v prostorih veleposlaništva pripravila delavnico za prvošolcke z naslovom Milan Dekleva: Pesmarica prvih besed. Študentke so v okviru lektorata prevajale knjige za otroke in mladostnike ter jih na BiB predstavile otrokom. Novembra je lektorat v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v prostorih veleposlaništva pripravil gostovanje Iztoka Osojnika, Tatjane Jamnik, Tomislava Vrecarja, Ksenije Jus - Xenie, ki so se predstavili v okviru projekta Zlati coln – Slovanski most. Slovenšcina na tujih univerzah 10 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah Na literarnem veceru so študentke slovenšcine prebrale slovaške prevode. Študenti slovenšcine so sodelovali tudi na otvoritvi knjižnice Melicharja Václava, ki so jo odprli na slovenskem veleposlaništvu in je na razpolago tudi študentom slovenšcine. Decembra je v prostorih slovenskega veleposlaništva potekala slovanska božicna akademija, na kateri so se predstavili študenti bolgaristike, kroatistike, polonistike, srbistike in slovenistike. Ob tej priložnosti, udeležili so se je tudi veleposlaniki držav, ki so se predstavile na akademiji, je dekan FiF UK dr. Jaroslav Šušol odlikoval 95-letnega profesorja Melicharja Václava, ki je deset let vodil lektorat slovenšcine na FiF UK. Študenti slovenšcine so se predstavili s predstavo Plašc. Decembra je v prostorih slovenskega veleposlaništva razstavljala slovenska gra.cna oblikovalka in fotogra. nja Ada Poklac. Predstavila se je z zaokroženo serijo racunalniških gra.k z naslovom Magicna skrivnost liricnih podob, študenti slovenšcine pa so pripravili kratek kulturni program. Aprila so pripravili 4-dnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo na Primorsko, obiskali pa so tudi sedež Univerze v Ljubljani in se srecali s predstavniki Centra za slovenšcino. Junija so si študenti na povabilo slovenskega veleposlaništva ogledali predstavo SNG Drama iz Ljubljane Beneški trgovec. V Brnu so novembra z branjem poezije slovenskih pesnikov, prevedene v cešcino, študenti z lektorico Matejo Kosi sodelovali na literarnem veceru Zlati coln. Konec novembra je v Brnu potekal literarni vecer z Andrejem E. Skubicem, ogledali pa so si tudi razstavo o Antonu Tomažu Linhartu, ki jo je v slovenšcini v mestu Ivancice pripravil radovljiški muzej. Ob zakljucku semestra so organizirali literarni vecer s pesnico Vido Mokrin Pauer in koncert glasbene skupine študentov Avlija, ki izvaja balkansko ljudsko glasbo. Marca so imeli prevajalsko delavnico in literarni vecer s slovenskim prevajalcem Petrom Kuharjem ter ceško pesnico Lenko Danhelovo, s predavanji iz primorskih narecij je na gostovanje prišla mlada raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem središcu v Kopru Klara Šumenjak. Aprila so imeli prevajalsko delavnico s Klemenom Piskom in prevajalcem Petrom Mainušem ter s Klemenom še literarni vecer, o stikih Slovenije in Ceške je predavala veleposlanica mag. Smiljana Knez, bili pa so tudi na ekskurziji v Sloveniji, kjer so obiskali Ljubljano, Prekmurje in Porabje. Maja je na lektoratu predaval dr. Marcello Potocco s FHŠ UP, ob njegovem gostovanju so pripravili tudi literarni vecer, nato pa so študenti z lektorata sodelovali na projektu Igraj se z mano v Mariboru. Julija je brnska založba Vetrné mly organizirala Mesec avtorskega branja s slovenskimi avtorji, v okviru katerega so vsak vecer gostili drugega slovenskega avtorja. V Bruslju je lektorica mag. Vesna Bhaktidevi Gros sodelovala na Evropskem dnevu jezikov s projekcijo . lma Sladke sanje in prevodom spletne strani ULB v slovenšcino. Novembra je v mednarodnem literarnem klubu Passa Porta v Bruslju potekal literarni vecer s slovensko pesnico Lucijo Stupica, ki so ga organizirali Veleposlaništvo RS v Belgiji ter lektorja slovenskega jezika na Univerzi v Bruslju in Gentu. Pesnicino poezijo so v francošcino in nizozemšcino pod mentorstvom lektorjev prevajali na lektoratih v Parizu, Bruslju in Gentu. Na univerzi v Louvain-la-Neuvu so v okviru tedna Jezikov in kultur organizirali predstavo v 14 jezikih Polyphonie Polyfolie, pri kateri je sodeloval tudi lektorat slovenšcine s . lmskim vecerom – ogledali so si . lm Petelinji zajtrk. Marca so študenti slovenšcine pred nabito polno dvorano (okoli 300 ljudi) predstavili Zdravljico v razlicnih verzijah – klasicni, rock in jazz. V Budimpešti je lektor dr. Mladen Pavicic organiziral projekcije . lmov: oktobra Crni dnevi in beli dan, novembra Mokuš ter decembra Kajmak in marmelada. Februarja so imeli pogovor s prevajalci slovenske književnosti Orsolyo Gállos, Kláro Ktvélyessy in Lászlom Latorjem, aprila pa literarno-glasbeno prireditev oz. srecanje z Jožetom Hradilom, Vesno Lemaic, Štefanom Kardošem, Franckom Mukicem, Dušanom Šarotarjem in Vladom Kreslinom (v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom in podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc). Lektorica Mojca Jesenovec v Buenos Airesu in La Plati je aprila skupaj s Študentsko založbo organizirala enotedensko gostovanje skupine slovenskih avtorjev (Lado Kralj, Mojca Kumerdej, Vesna Milek in Boris Cavazza, Aleš Šteger ter direktor založbe Tomaž Gerdina), ki so se predstavili na literarno-. lmskem veceru na Državni univerzi v La Plati, v kulturnem centru Filozofske fakultete v Buenos Airesu (CC Paco Urondo) – na literarnem in . lmskem veceru, ter v Rosariu (pri organizaciji te predstavitve je sodelovala tudi tamkajšnja založba Ciudad Gica). Za potrebe gostovanja so s slušateljicami 6. skupine lektorata prevedle zgodbo Rien ne va plus Lada Kralja, Florencia Ferre je samostojno prevedla zgodbo Mojce Kumerdej Vcasih Mihael molci, Estefanía Quiroga pa odlomke iz romana Vesne Milek o Borisu Cavazzi. Poleg naštetih prireditev je imel Aleš Šteger še samostojno predstavitev prevoda knjige Berlin, ki je izšla pri španski založbi Pre-Textos, v španšcino pa jo je prevedla študentka lektorata Florencia Ferre. V Bukarešti je lektor Boštjan Božic organiziral projekcije slovenskih .lmov, in sicer so si novembra in decembra ogledali . lme Slovenka, Kajmak in marmelada, Zadnja vecerja in Ruševine. Decembra so se profesorji in lektorji srecali s študenti na že tradicionalnih Colindah. Na lektoratu slovenšcine so pripravili kratek nagovor v slovenšcini in romunšcini ter tri pesmi. Januarja so na lektoratu s . lmskim vecerom in dokumentarcem Otroci že napovedali Svetovne dneve slovenskega dokumentarnega . lma. Marca je lektor pripravil predstavitev Slovenije ter spregovoril tudi o slovenskem šolskem in študijskem sistemu, s slovenskim veleposlaništvom v Bukarešti pa so pripravili vecer najstarejših slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je odpela gostja iz Slovenije Bogdana Herman. Umetnica je prišla v Bukarešto na povabilo veleposlanice Jadranke Šturm Kocjan, za prostor pa so poskrbeli na lektoratu slovenšcine. Dogodka so se udeležili veleposlaniki, diplomati, Slovenke in Slovenci, ki živijo in delajo v Bukarešti, ter profesorji in študenti. V poletnem semestru so nadaljevali s projekcijami slovenskih (kratkih) . lmov Petelinji zajtrk in Socializacija bika?, Vsakdan ni vsak dan, Vucko, Vem, Otrok v casu, Vrtoglavi ptic in Moj ata, socialisticni kulak. V Clevelandu je septembra generalni konzul RS Jurcek Žmauc predaval o moderni Sloveniji in možnostih sodelovanja med državama. Dr. Jernej Mlekuž, znan kot avtor knjige Burek. si?!, je nekaj dni kasneje študentom in slovenski skupnosti predstavil burekov »vec«. Decembra je lektor Luka Zibelnik s pomocjo washingtonskega muzeja holokavsta, dekanata clevelandske državne univerze, oddelka za moderne jezike in sredstev Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organiziral predavanje dr. Hannah Starman z naslovom Rise and fall of Maribor’s textile industry: Post-WWII trials of Jewish textile manufacturers and their quest for justice. Lektor je v Sloveniji opravil pogovore o povezovanju Univerze v Mariboru z Državno univerzo v Clevelandu. Januarja je s pomocjo Fulbrightovega sklada za potovanja organiziral obisk dr. Leonore Flis, ki je predstavila narativno v ne. kcijskih stripih. Predavanja so se udeležili rektor, profesorji, študenti in predstavniki slovenske skupnosti. Aprila je lektor skupaj s slovensko skupnostjo organziral koncert dueta Jožeta Štepca in Allison Lint z naslovom Zeleni Jurij. Maja je na obisk pripotoval dr. Aleksander Bjelcevic, ki je govoril o problemih .kcije in kazenske odgovornosti na primerih Pikalo, Smolnikar, Mal idr. Predavanja se je udeležil tudi dekan .lozofske fakultete dr. Gregory Sadlek. Junija je ob slovenskem dnevu državnosti gostoval v Clevelandu profesor saksofona dr. Oto Vrhovnik, avgusta pa je lektorat prejel pošiljko slovenskih knjig iz Rochestra, New York, ki jih je knjižnici daroval starejši obcan ob odhodu v dom za starejše. Na Univerzi na Dunaju je lektorica dr. Elizabeta Jenko organizirala tradicionalni Slovenski vecer ter s študenti opravila ekskurzijo v Maribor. V okviru univerze v Gentu sta novembra lektor mag. Pavel Ocepek in lektorica v Bruslju mag. Vesna Bhaktidevi Gros ob pomoci slovenskega veleposlaništva organizirala literarni vecer s pesnico Lucijo Stupica, in sicer v priznanem . amskem mednarodnem literarnem klubu Passa Porta v Bruslju. Pesnicino poezijo so v francošcino in nizozemšcino pod mentorstvom lektorjev prevajali na lektoratih v Parizu, Bruslju in Gentu. Literarni dogodek je omogocilo vec institucij iz Slovenije in Belgije. Novembra je lektor v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom pripravil otvoritev likovno-literarne instalacije Rdeca pokrajina, ki je avtorski projekt pesnice Lucije Stupica, slikarke Klementine Golija, Henrika C. Enbohma in mag. Pavla Ocepka. Strokovni oceni dr. Sarivala Sosica, ki je napisal tudi študijo Stik pesmi in slik, je sledil krajši otvoritveni performans lektorja in Lucije Stupica. Dogodka se je udeležilo vec kot 70 študentov in profesorjev gentske slavistike, veleposlanikov, diplomatov in drugih gostov. Dr. Alojzija Zupan Sosic je v okviru Erasmusovega gostovanja predavala o sodobnem slovenskem romanu in slovenski eroticni poeziji. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v prostorih Kraljevega glasbenega konzervatorija v Bruslju organizirali umetniški dogodek Vecglasje, ki ga je režiral in soorganiziral lektor, sodelovala je har. stka Ursula Ašcic. V zacetku maja je s predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine v Bruslju gostovalo Slovensko mladinsko gledališce. S clanico ansambla Drago Potocnjak je lektor organiziral pogovor na gentski univerzi in gledališko delavnico za študente. V Gradcu so slovenisti ob pomoci slovenskih lektoric Tjaše Alic in Kasilde Bedenk organizirali razlicne prireditve: oktobra so s svecano prireditvijo obeležili 200-letnico najstarejše stolice slovenskega jezika. Prisotne akademike, politike, profesorje, dekane, študente ter druge goste iz Avstrije in Slovenije je pozdravil dr. Ludvik Karnicar, ki je spregovoril o ustanovitvi stolice leta 1811, njenem pobudniku in prvem profesorju Janezu Nepomuku Primicu ter pomenu tega dogodka za razvoj slovenšcine in celotno slovenstvo, predstavil pa je tudi zbornik simpozija Graz und Slowenen/Gradec in Slovenci. V pocastitev praznovanja je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko z upodobitvijo notranjega dvorišca stare jezuitske univerze in Primicevega rokopisa. Novembra so v sodelovanju s Kulturnim društvom Mariborska literarna družba ter Društvom slovensko-avstrijsko prijateljstvo Gradec pripravili literarni vecer s Tomažem Šalamunom Plašc iz Travnika/Ein Mantel aus Travnik, na katerem so študenti brali svoje prevode njegovih pesmi v nemšcino. Staro leto so zaokrožili z Božicnico. Januarja so organizirali . lmski vecer z ogledom . lma Piran – Pirano. Maja so pripravili Dan slovenske kulture. Prisotne sta pozdravila dekan graške humanisticne fakultete dr. Helmut Konrad in slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki je imel pred uradnim delom še predavanje za študente Vloga in delo Slovenskega veleposlaništva na Dunaju ter odnos med državama. Po otvoritvi so sledile predstavitve knjig: dr. Jožica Ško.c je predstavila monogra. jo Slovenski lingvisticni atlas, dr. Ludvik Karnicar osmi zvezek Tezavra slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in zbornik Gradec in Slovenci, dr. Andrej Leben pa svojo Slovenšcina na tujih univerzah 12 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah antologijo slovenske proze na avstrijskem Koroškem Zgodbe iz Matjaževe dežele. Prisotni so si lahko ogledali tudi razstavo plakatov o slovenskih mestih in študiju slovenšcine, ki so jo pripravili študenti slavistike in prevajalstva, ter dramsko igro Slovenski prerod – Primic na obisku pri Lisicju KUD-a Ško.jica. Sledil je literarni vecer, ki so ga pripravili v sodelovanju z Mariborsko literarno družbo, gostili pa so dramsko igralko Bredo Pugelj Otrin, ki je interpretirala pesmi iz zbirke Pesmi štirih. Kulturni dan so zakljucili s pogostitvijo in koncertom skupine Reinhard Padinger Jazz-Band. Dogodek je . nancno podprlo vec institucij iz Slovenije in Avstrije. V Granadi je lektorica Ana Fras v prvem semestru organizirala literarni vecer z dvema slovenskima pesnicama Jano Putrle Srdic in Aljo Adam z naslovom Dva obraza, dve zgodbi. Predstavili so njuno poezijo ter pesniški zbirki, prevedeni v španšcino. Literarno srecanje je odprl predstojnik Oddelka za slovanske jezike dr. Enrique Quero Gervilla. Po kratkem pogovoru in intervjuju se je v dveh vecerih odvilo branje poezije v slovenšcini in španšcini. V drugem semestru je na lektoratu gostovala lektorica Gemma Santiago Alonso s FF UL. Pripravila je didakticne delavnice z naslovom Napaka kot didakticni instrument pri Pahorjevem romanu Nekropola. Na lektoratu v Hamburgu je lektorica Monika Pemic v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Italijanskim kulturnim inštitutom organizirala predvajanje dokumentarnega . lma Trenutek reke, ki so ga v ta namen opremili z nemškimi podnapisi. Sledil je pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušcek, režiserko in scenaristko .lma. V zimskem semestru je lektorica v okviru slovenistike in Oddelka za slavistiko hamburške univerze skupaj z Oddelkom za romanistiko organizirala serijo javnih predavanj z naslovom Poteki meje. Slovenija in Italija v dialogu (Grenzverläufe. Slowenien und Italien im Dialog). Posameznih predavanj se je udeležilo med 30 in 80 poslušalcev. Oktobra sta gostovala dr. Claudio Magris z Univerze v Trstu in dr. Jg Schulte z University College London, novembra dr. Marta Verginella s FF UL, Stephanie Neu z Univerze v Hamburgu, Anja Medved in Nadja Velušcek iz Nove Gorice ter dr. Ursula Doleschal z Univerze Alpen-Adria v Celovcu. Decembra sta gostovala dr. Matteo Colombi iz Leipziga in dr. Sead Porobic z Univerze v Hamburgu, januarja Gabriele Montaldi-Seelhorst in dr. Katarzyna Rzanska z Univerze v Hamburgu, dr. Ivy York Mler-Christensen z Univerze Flensburg, februarja dr. Marija Juric Pahor z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Projekt je podprlo vec institucij iz Slovenije, Nemcije in Italije, spremlja pa ga spletna stran http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/grenzverlaeufe. Aprila je v Hamburgu gostoval nemški pisatelj Veith Heinichen, ki živi v slovenski vasi Sv. Križ pri Trstu in v svoje romane vpleta tržaško veckulturno okolje. Septembra je Inštitut za slavistiko hamburške univerze skupaj z društvom Mladi slavisti organiziral konferenco o nasilju v slovanskih literaturah. Udeležili so se je štirje slovenisti: dr. Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici, dr. Jožica Šega Ceh in dr. Janja Vollmeier Lubej z Univerze v Mariboru ter dr. Erwin Ktler z Dunaja. Lektorica je nadaljevala s projektom Slowenisch lernen – ucenje slovenšcine na daljavo za nemško govorece, ki je dostopen na http://www.slowenisch­lernen.uni-hamburg.de/. Pridobitev zadnjega leta so tonski posnetki štirih novih lekcij, ki jih je prispeval Radio Slovenija, tecaj pa so obogatili tudi z novimi interaktivnimi vajami. Projekt so. nancira vec institucij iz Slovenije. V letu 2012 je projekt prejel Evropsko jezikovno priznanje. V Katovicah, kjer deluje lektorica Tina Jugovic, je oktobra potekala mednarodna konferenca Medkulturna srecanja. Na konferenci so predavali gostje s Poljske, Ceške, Makedonije, Slovaške, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Ukrajine in Slovenije. Dr. Andrej Šurla, sicer lektor slovenšcine v Pragi, je imel predavanje z naslovom (Samo)podoba Slovencev in Slovenije v slovenski zabavni glasbi, ki je pritegnilo vec kot 70 slušateljev. Novembra so gostili polonista, prevajalca in esejista dr. Nikolaja Ježa, ki je pripravil predavanji z naslovoma Poezija Czeslawa Milosza v slovenski recepciji ter Prevajalske poetike: Iz zgodovine slovenskega prevajanja poljske književnosti. Decembra so pripravili Slovanski dan, na katerem so se predstavili tudi slovenisti. Prejeli so nagrado za najlepšo oz. najbolj izvirno pripravljeno stojnico. S študenti 3. letnika so pripravili ekskurzijo v Krakov, s študenti 4. letnika pa so si ogledali Katovice. Lektorica je skupaj s študenti organizirala projekt Slovenska urbana kultura. Kot zakljucek projekta so pripravili razstavo, ki so jo odprli aprila v Šlezijski knjižnici. Svoje izdelke so predstavili Darja Kosi, Ana Hribar, Irena Nose, Nina Holc, ustvarjalna skupina Lunatico, Miricota, *ninaluba*, Dudakunda in Kulturno umetniško društvo Smetumet. Socasno je potekala tudi fotografska razstava ameriškega psihologa Richarda Johnsona. Ljubiteljski fotograf je s slikami sestavil zgodbo o svojem dojemanju slovenske družbe in Slovenije nasploh. Študenti so naredili izbor 60 fotogra.j v 10 kategorijah. Otvoritev razstave se je zacela s krajšim koncertom študentke, prisotne pa sta pozdravila tudi dekan Filološke fakultete dr. Rafal Molencki in Marko Dolžan, predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva Triglav-Rysy. Projekt je omogocilo vec institucij iz Slovenije in Poljske. Maja je na Poljskem potekal 3. festival slovenske kulture Zlati coln. V središcu pozornosti sta bili dve knjižni izdaji slovenske poezije v poljskem prevodu: zbirka Srecka Kosovela z naslovom Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane in zbirka Iztoka Osojnika z naslovom Spodnie na niebie. Vecer v Katovicah je vodila dr. Monika Gawlak, za simultani prevod pa je poskrbela študentka 4. letnika. Med pogovorom so študenti prebirali Osojnikove pesmi, sledil je pogovor dr. Bozene Tokarz in prevajalke Karoline Bucke Kustec. Vecer se je zakljucil s koncertom Janija Kovacica. Študentke so ob tej priložnosti pripravile prevod Kovacicevih pesmi. Projekt je organiziralo in so. nanciralo vec institucij in posameznikov iz Slovenije in Poljske. Študenti lektorata so pripravili slovensko številko casopisa Noviny Slawia s temo Slovenci o Slovencih in drugih narodih, v kateri so objavljeni prevedeni odlomki romanov oz. kolumen Polone Glavan, Miha Mazzinija, Gorana Vojnovica in Sonje Porle. V Kijevu sta dr. Olena Dzjuba in dr. Inga Yarova pripravili . lmske projekcije. V Krakovu je lektorica mag. Bojana Todorovic organizirala gostovanje Borisa Kerna z ZRC SAZU, novembra so imeli projekcijo . lma Osebna prtljaga in srecanje z režiserjem Janezom Lapajnetom, ki je spregovoril o svojih celovecernih . lmih Osebna prtljaga, Kratki stiki in Šelestenje, producentka Aiken Veronika Prosenc pa je predstavila speci. ke slovenske .lmske produkcije. Študentke so pod mentorstvom lektorice sodelovale s prevodi iz slovenske poezije na prevajalskem natecaju Volim puno, ki je bil namenjen študentskim prevodom sodobne ljubezenske poezije iz južnoslovanskih jezikov. Joanna Kwasniewska je na njem zasedla drugo mesto za prevod sonetov Alba, Meje in Neimenljivo Borisa A. Novaka. Marca so organizirali gostovanje pesnice Maje Vidmar, ki je predstavila izbor svoje poezije, študenti pa nekaj prevodov iz avtoricine najnovejše zbirke Kako se zaljubiš. Maja je lektorica sodelovala na prevajalski delavnici v Bielsku-Biali kot mentorica skupine za prevajanje proze in poezije iz slovenšcine. Konec maja je potekal v okviru festivala Zlati coln literarni vecer Iztoka Osojnika in dr. Alenke Jensterle Doležal v krakovskem kulturnem centru. O zbirki Iztoka Osojnika je govoril njen prevajalec, predstavljen pa je bil tudi dvojezicni izbor poezije Srecka Kosovela. Junija je bila na dnevu odprtih vrat oddelka za slavistiko tudi predstavitev slovenskega lektorata. V Lawrenceu je lektorica Marta Pirnat Greenberg decembra organizirala dva vecera slovenskega .lma, februarja so imeli predstavitev ucbenika Colloquial Slovene in aprila so sodelovali pri vkljucitvi slovenskega .lma za predvajanje na . lmskem festivalu Kansas City FilmFest, med drugim tudi s castno konzulko Slovenije v Kansas Cityju Barbaro Nelson ob . lmskem festivalu Kansas City FilmFest. V Lizboni je oktobra lektorica mag. Mateja Rozman v sodelovanju z Muzejem poezije in s podporo slovenskega veleposlaništva organizirala Slovenski pesniški vecer. Kot predstavnica EPK Maribor v Lizboni je sodelovala pri predstavitvi in pri nekaterih projektih, ki so se odvijali v okviru Evropske prestolnice kulture na Portugalskem. Med drugim je koordinirala projekt in prevajala pesmi za antologiji slovenskih in portugalskih pesnikov. V antologijah je predstavljenih osemintrideset slovenskih in osemintrideset portugalskih pesnikov. Februarja je v sodelovanju z veleposlaništvom organizirala koncert glasbenika in igralca Janeza Škofa. Nadaljevala je z gledališkimi delavnicami z naslovom Macek Muri pesnika Kajetana Kovica. Na zacetku maja sta na fakulteti predavala dr. Vojko Gorjanc in Jure Janet, konec maja pa predstojnik Centra za slovenšcino dr. Marko Stabej. Lektorica je maja sodelovala na kolokviju, posvecenemu Juriju Gagarinu, in sicer s predstavitvijo knjige Hermana Potocnika – Noordunga Problem vožnje po vesolju, ter na konferenci Dialogues through translation. V Lodžu sta s predavanji gostovali dr. Blanka Bošnjak s FF UM in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic s FF UL. Lektorica Mateja Gojkošek je novembra priredila Slovenski vecer, posvecen tradiciji martinovanja na Slovenskem. Decembra se je odvil že tradicionalni Božicni vecer slavisticne katedre, ki vsako leto poveže študente in predavatelje vseh treh študijskih smeri: bolgaristike, srbistike in slovenistike. S študenti so zaceli s projektom prevajanja sodobne slovenske poezije; prevodi bodo izšli v knjigi. V sodelovanju z dr. Anetto Buras - Marciniak je marca lektorica na Katedri za polonistiko pripravila predavanje Slovenija, Slovenci, slovenski, med drugim za gimnazijce ob zakljucku srednjega šolanja pred odlocanjem za vpis na fakultete. Maja je na Poljskem potekal 3. festival slovenske kulture Zlati coln, na katerem so svoja dela predstavili slovenski umetniki in njihovi poljski kolegi. Otvoritev festivala je bila v Lodžu, udeležilo se je je veliko pomembnih gostov, med drugim slovenski veleposlanik na Poljskem mag. Marjan Šetinc in podvojvoda Vojvodine Lodž Marcin Mlynarczyk. Glavna organizatorka, koordinatorica in idejna pobudnica festivala je bila Tatjana Jamnik, gostitelj prireditve pa je bil Marko Dolžan, slovenski podjetnik in predsednik društva slovensko-poljskega prijateljstva Triglav-Rysy. Dogajanje je povezovala in izjave gostov simultano prevajala slovenistka Katarzyna Bednarska, študenti slovenšcine pa so pod lektoricinim mentorstvom brali Kosovelovo poezijo in prevajali pesmi Janija Kovacica. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma so študenti dodiplomskega in magistrskega študija pod mentorstvom lektorice od marca do maja iz slovenšcine v poljšcino prevajali podnapise za dva . lma. V Lvovu je lektor Primož Lubej priredil literarni vecer s pesnico Barbaro Korun. Dogodka v knjigarni se je udeležilo vec kot 40 ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi pesnicinega ustvarjanja v kontekstu sodobne slovenske poezije. Vecer so nadaljevali s pesnicino interpretacijo izbranih pesmi in branjem prevodov, ki so jih natisnili v knjižici, za simultani prevod pogovora sta poskrbeli dr. Marijana Klimets in dr. Natalija Khoroz. Slovenšcina na tujih univerzah 14 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah V Moskvi sta v okviru projekta Slovenski glagol s predavanji gostovali dr. Alojzija Zupan Sosic in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic s FF UL. V okviru Kluba Južni Slovani, ki so ga ustanovili študenti katedre zahodnih in južnih Slovanov na Fakulteti za zgodovino, je lektorica s študenti štirikrat organizirala slovenski . lmski vecer s projekcijami novejših slovenskih .lmov. V okviru prireditve Slovanski vecer so študenti slovenistike predstavili Slovenijo, recitirali slovenske pesmi in odigrali prizor iz Županove Micke A. T. Linharta. V aprilu je v organizaciji Vseruske knjižnice potekal Slovenski prevajalski seminar v Rusiji, ki je bil so.nanciran s strani Javne agencije za knjigo RS in programa STU, udeležilo pa se ga je skoraj 30 uciteljev in študentov slovenšcine na ruskih univerzah. Cilj seminarja je bilo usposabljanje prevajalcev iz slovenšcine v rušcino, saj so prevodi sedaj redki, precej pa je tudi zastarelih. Tako je bil v casu seminarja organiziran še natecaj za najboljši prevod kratke zgodbe iz slovenšcine v rušcino, zadnje popoldne pa je potekala tudi znanstvena konferenca. V okviru slovensko-ruskega prevajalskega seminarja so študenti predstavili prevode slovenskih dokumentarnih . lmov Presihajoce jezero, Aleksandrinke, Fabiani : Plecnik. V Mchnu je oktobra potekala okrogla miza Sarajevski zvezki v organizaciji Študentske založbe in generalnega konzulata RS v Mchnu, lektorica Marjanca Jerman je decembra priredila slovenski . lmski vecer Rdeci boogie kot skupni projekt lektorata in generalnega konzulata, nato pa maja prav tako skupni projekt slovenski literarni vecer z branjem Mojce Kumerdej in Evalda Flisarja. V Nottinghamu je na oddelku za ruske in slovanske študije gostoval dr. Mitja Velikonja s FDV UL, lektor Matej Klemen je novembra slovenšcino in Slovenijo predstavljal na Taster Day, informativnem dnevu za bodoce študente. Na spletnem omrežju Facebook je oblikoval skupino Slovene in Nottingham, ki združuje sedanje in nekdanje študente slovenšcine, pridružijo pa se ji lahko vsi, ki jih zanima slovenšcina. V spomladanskem semestru so zaceli s prevajalsko delavnico, ki jo vodi lektor, za anglešcino sodeluje dr. Polly McMichael, namenjena pa je vsem študentom slovenšcine in profesorjem. Prvi prevajalski projekt so bile kratke zgodbe Nejca Gazvode, rezultat pa je brošura s prevodi izbranih kratkih zgodb v anglešcino, ki so jo predstavili na literarno-prevajalskem veceru. Ob slovenskem kulturnem prazniku je lektor organiziral . lmski vecer, v okviru katerega so si ogledali . lm Osebna prtljaga. Marca je organiziral gostovanje pisatelja in režiserja Nejca Gazvode ter prevajalke Olivie Hellewell, nato pa še projekcijo . lma Izlet in po njem pogovor z režiserjem Nejcem Gazvodo. Dan kasneje so v sodelovanju s slovensko ambasado v Londonu pripravili projekcijo . lma Izlet in pogovor z režiserjem Nejcem Gazvodo. Vecerov se je udeležilo skupaj vec kot 120 gostov, projekt pa je so. nanciralo vec institucij iz Slovenije in Anglije. Lektor je organiziral tudi redna družabna srecanja slovenskih študentov, ki študirajo na nottinghamski univerzi. V Padovi je lektorica Polona Liberšar s študenti prevajala . lm za Svetovne dneve slovenskega dokumentarnega . lma. Organizirali so tudi ekskurziji v Slovenijo: v novoletno okrašeno Ljubljano ter spomladi s študenti drugih lektoratov v severni Italiji (Padova, Trst, Videm) v Rezijo in Kanalsko dolino. Udeležili so se srecanja z Borisom Pahorjem, ki ga je organizirala lektorica Urška Kerin na Univerzi v Vidmu. V Pardubicah je dr. Aleš Kozár jeseni organiziral Ciklus slovenskih . lmov, aprila so prišli skupaj z brnskimi študenti na ekskurzijo v Prekmurje in Porabje, sodelovali v projektu Zlatá lod v Cechách/Zlati coln na Ceškem, v okviru katerega so imeli literarni vecer in prevajalsko delavnico, na kateri so sodelovali Tatjana Jamnik, Ksenija Jus, Iztok Osojnik, Tomislav Vrecar, Jirí Studen, Jana Orlová in Aleš Kozár. V Parizu je lektorica Marjeta Klinar pripravila predstavitev slovenskega jezika v okviru Tedna jezikov, oktobra se je udeležila letnega srecanja Mladega Pariza, novembra je potekal vecer s pisateljico Lucijo in ilustratorjem Damjanom Stepancicem, kjer so brali odlomke in študentske prevode delov pisateljicinega romana. Januarja je bil na Inalcu Dan odprtih vrat, februarja so obeležili Prešernov dan v organizaciji in izvedbi Mladega Pariza v rezidenci slovenske veleposlanice in nato še z Društvom Slovencev v Parizu. Marca je bil organiziran Slovenski vecer z Dragom Jancarjem, A. Luck - Gaye, Mitjem Candrom in Zoranom Predinom, potekal je prevajalski festival Fragmenti s študenti FF UL in Inalca v kulturnem centru v Tinqueuxu. Aprila so se srecali z Miho Mazzinijem, si ogledali njegov kratki .lm, brali študentske prevode njegovih kratkih zgodb in sodelovali na . lmskem veceru, kjer so si ogledali . lm Šelestenje Janeza Lapajneta. V okviru tridnevne predstavitve Slovenije je bilo organizirano predavanje o slovenski književnosti v francoskih prevodih, maja pa so se udeležili vecera s pesnico, pisateljico in igralko Majo G. Štromar. Junija je lektorica vodila proslavo Praznovanje 21 let Slovenije v Društvu Slovencev v Parizu in se udeležila nastopa treh slovenskih pesnikov v francoskem PEN clubu (Pintaric, Perat, Šteger) v organizaciji Hiše slovenske poezije v Franciji. V Pekingu si je lektorica Natalija Toplišek skupaj s študenti slovenšcine novembra 2011 v okviru Filmskega festivala EU ogledala . lm Gorana Vojnovica Piran – Pirano. Decembra je lektorat obiskal rektor UL dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Konec februarja in v zacetku marca so na televizijskem programu osrednje kitajske nacionalne televizijske hiše predvajali dokumentarni . lmi Cudovita Slovenija. Lektorica je sodelovala kot prevajalka in organizirala skupinski ogled .lma za študente slovenšcine. Maja je bila otvoritev razstave oblikovanja državnih simbolov Miljenka Licula Identiteta Slovenije. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom so organizirali razstavo in pripravili otvoritveno slovesnost. Otvoritve sta se udeležili podpredsednica partijskega sveta BFSU, Zhong Meisun, in veleposlanica RS Marija Adanja. Besedila ob prikazu Liculovih oblikovanj državnih simbolov je prevedel Bao Jie. V Pragi so gostovali dr. Erika Kržišnik, dr. Andreja Žele in dr. Martina Ožbot s FF UL ter dr. Milena Mileva Blažic s PF UL. Lektor dr. Andrej Šurla je organiziral literarna srecanja z dr. Andrejem E. Skubicem v novembru in dr. Petrom Svetino v februarju. Ob gostovanju dr. Andreja E. Skubica so štiri študentke prevedle tri daljše odlomke romana Popkorn, ki so jih na srecanju tudi prebrale. Ob gostovanju dr. Petra Svetine je sedem študentov prevedlo 16 avtorjevih pesmi, ki so bile na literarnem veceru tudi prebrane. V poletnem semestru so izvedli projekcije slovenskih igranih celovecernih . lmov. Tokratni »festival« je potekal pod naslovom »20 – 10 – 10 (20 let samostojne države, 10 režiserjev, 10 .lmov, ki so polnili slovenske kinodvorane)«, na sporedu pa so bili naslednji . lmi: Outsider, Ekspres ekspres, V leru, Jebiga, Kruh in mleko, Šelestenje, Rezervni deli, Pod njenim oknom in Predmestje. Aprila so organizirali koncert Janija Kovacica. Lektor je s študenti sodeloval pri literarnem veceru slovenske pesniške skupine Zlati coln in gledališkem nastopu Andreja Rozmana Roze ter novembra soorganiziral in moderiral prireditev Strokovno srecanje ceških, slovaških in slovenskih književnih prevajalcev v praški Slovanski knjižnici. V Regensburgu je lektor Slavo Šerc oktobra organiziral gostovanje dr. Matevža Kosa skupaj s pesnikom Gorazdom Kocijancicem. V regensburški knjigarni Dombrowsky, ki je znana po svojih literarnih prireditvah in branjih najvidnejših nemških literatov, so organizirali dvojezicno literarno branje. V Rimu je lektorica Sanja Pirc organizirala Slovensko kulinaricno popoldne, v okviru katerega so na oddelku javno predstavili študentkino diplomsko nalogo o slovenski kulinariki v stiku z Italijo, s študenti so se redno udeleževali številnih dogodkov, ki jih je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Rimu. Aktivno so sodelovali pri njihovem projektu predstavitve slovenskih vin in kulinarike Iz Slovenije z ljubeznijo, za katerega sta lektorica in študentka za obiskovalce pripravili krajši prospekt o zgodovini slovenske kulinarike in njenih stikih z Italijo. Udeležili so se javnega srecanje ob 20. obletnici italijanskega priznanja neodvisnosti Slovenije, na katerem sta sodelovala nekdanji predsednik RS Milan Kucan in Gianni de Michelis, nekdanji italijanski minister za zunanje zadeve. S študenti so se udeležili tudi odprtja razstave Identiteta Slovenije. Oblikovanje za državo. Opus Miljenka Licula za vidno podobo Slovenije, kjer sta bila slavnostna govornika italijanski in slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in Giulio Terzi. V Skopju je dr. Lidija Arizankovska organizirala nastop študentov slovenistov v okviru slovenskega kulturnega praznika. V So. ji je lektorica Eva Šprager v maju soorganizirala predavanji dr. Katje Mihurko Poniž in dr. Danile Zuljan Kumar z UNG. V Tokiu je lektorica mag. Jelisava Dobovšek Sethna s študenti sodelovala pri Prešernovi proslavi na slovenskem veleposlaništvu, na Univerzi v Tokiu je junija sodelovala pri projektu Filmske predstave slovenskih . lmov ter s predavanjem na International Christian University v Tokiu. Decembra je organizirala simpozij Literacy for Dialogue in Multilingual Societies. Študenti slovenšcine na FF v Trstu so se z lektorico mag. Rado Lecic udeležili literarnega vecera poezije in proze slovenskih avtorjev, ki sta ga organizirala Slovenski klub in študenti Oddelka za slovenistiko FF UL z dr. Ireno Novak Popov. Novembra so se v Kopru udeležili literarnega vecera Društva slovenskih književnih prevajalcev z naslovom Pridobljeno s prevodom, kjer so prisluhnili prevajalcema Vasju Bratini in Miranu Košuti. Marca so bili na predstavitvi Pahorjevega zbornika, ki sta jo organizirala Slavisticno društvo Trst–Gorica–Videm in FHŠ UP. Aprila so bili skupaj s študenti z drugih lektoratov na enodnevni ekskurziji v Reziji in Kanalski dolini. Na Visoki šoli za prevajalce in tolmace v Trstu, kjer je lektorica dr. Karin Marc Bratina, sta gostovala dr. Ana Toroš z UNG in dr. Matej Šekli z UL. V zacetku študijskega leta so obiskali slovensko redakcijo RAI ter Narodno in študijsko knjižnico. Oktobra so se udeležili literarnega vecera poezije in proze slovenskih avtorjev v Italiji z naslovom V Trstu prodajajo kavbojke, ki sta ga organizirala Slovenski klub in študenti Oddelka za slovenistiko FF UL z dr. Ireno Novak Popov. Novembra pa so se, tako kot študenti FF v Trstu, udeležili literarnega vecera Društva slovenskih književnih prevajalcev z naslovom Pridobljeno s prevodom, na katerem sta svoje izkušnje iz prevajanja predstavila prevajalca iz italijanšcine prof. Miran Košuta in Vasja Bratina. Januarja so obiskali Založništvo tržaškega tiska, tiskarno Graphart v Dolini in uredništvo Primorskega dnevnika. Marca so se udeležili predstavitve monogra. je (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja, ki sta jo organizirala Slavisticno društvo Trst-Gorica-Videm in FHŠ UP in na kateri je nastopil tudi pisatelj Boris Pahor. Maja so si v Trstu ogledali razstavo Razprta obzorja – umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo. V okviru ekskurzije so skupaj z drugimi lektorati slovenšcine v Italiji obiskali Rezijo in Kanalsko dolino. V Tingenu je lektorica dr. Irma Kern v okviru projekta Slovenski . lm pripravila . lmske vecere s . lmi Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada, V leru, Outsider, Pod njenim oknom in Odgrobadogroba. Lektorica sodeluje v projektu Textabdrke, ki preko procesov prevajanja povezuje jezike velikih in malih narodov. V okviru projekta študenti pod mentorstvom profesorjev prevajajo literarna Slovenšcina na tujih univerzah 16 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah besedila iz nemšcine v posamezne slovanske jezike in obratno. V okviru Svetovnih dnevov so študenti prevedli v nemški jezik podnapise za slovenski dokumentarni . lm o Ivani Kobilci. Decembra so pripravili literarni vecer, posvecen pesniku Francetu Prešernu, januarja je lektorica pripravila predavanje Slovenska literatura v 20. stoletju in organizirala gostovanje dr. Mirana Hladnika s FF UL, ki je imel predavanje France Prešeren: Slowenische und kosmopolitische Dimension seine Dichterischen Werkes. Maja se je lektorica s prispevkom udeležila dvodnevnega Posveta mladih v Stuttgartu, pripravili so literarni vecer z branjem pesmi Toneta Pavcka in junija literarni vecer s pesmimi Ivana Minattija. Julija je bila organizirana ekskurzija Po Trubarjevi poti v mestu Tingen: Mohartova tiskarna, Derendingen, cerkev Sv. Gala v Derendingenu in predavanje mag. Mattiasa Jacoba in dr. Irme Kern z naslovom Slovenska moderna. V Varšavi je lektorica dr. Jasmina Šuler Galos decembra soorganizirala božicno srecanje za študente Inštituta za zahodno in južno slavistiko s kratkim kulturnim programom, junija pa so pod naslovom Slovensko dvorišce izvedli prireditev ob slovenskem državnem prazniku, srecanje z režiserjem Mitjo Okornom, predavanje o NSK, fotografsko razstavo in predstavitev slovenskih otroških iger. Lektorica Urška Kerin v Vidmu je aprila sodelovala pri ekskurziji študentov v Rezijo in Kanalsko dolino. Maja je videmsko univerzo obiskala slovenska pripovedovalka, pisateljica in pesnica Anja Štefan. V predavanju je razkrila, kako morajo biti sestavljene dobre uganke, in predstavila svojo zbirko Sto ugank. Julija so se odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Lektorat je obiskal tudi pisatelj Boris Pahor in v predavanju predstavil nastanek svojih književnih del, govoril o zgodovini Slovencev v Italiji, na koncu pa še izpostavil svoj pogled na sodobne družbene probleme. Študenti slovenšcine so med predavanjem prebrali tri odlomke iz njegovih znanih del Vila ob jezeru in Grmada v pristanu v slovenšcini in italijanšcini. V Vilni se je lektorica Lara Pižent skupaj s študenti udeležila nekaterih tekem v okviru evropskega prvenstva v košarki in koncerta Zorana Predina. Oktobra je na vilenski univerzi potekala mednarodna prevajalska konferenca, ki so se je udeležili nekateri profesorji iz Slovenije – dr. Vojko Gorjanc s FF UL jih je obiskal tudi na katedri in se jim pridružil na vecernem druženju z bivšimi študenti slovenšcine. Oktobra je v Litvi potekal Druskininkai Poetic Fall, mednarodni literarni festival, ki se ga je udeležil slovenski .lozof, pesnik in prevajalec dr. Gorazd Kocijancic. V litovski prestolnici se je udeležil dveh literarnih vecerov in prebiral svoje pesmi, prevode njegovih pesmi v litovšcino pa je pripravila in brala bivša študentka in prevajalka Laima Masyte. Namestnica veleposlanika RS v Kopenhagnu mag. Stanka Tadin je sprožila akcijo zbiranja knjig v slovenšcini za slovenisticno knjižnico v Vilni. Njena pobuda se je razširila preko slovenskih meja, saj so dobili pakete knjig tudi iz drugih držav. Aprila so organizirali osmi Slovenski vikend, ki so ga posvetili pesniku Danetu Zajcu, glavni gost vikenda pa je bil slovenski gledališki in .lmski igralec ter glasbenik Janez Škof. Otvoritve so se udeležili veleposlanik RS v Kopenhagnu Bogdan Benko, dekan Filološke fakultete v Vilni dr. Antanas Smetona in profesorji z vilenske univerze, študenti slovenšcine in mnogi drugi gosti. S študenti so najprej pripravili recital Zajcevih pesmi, v sklopu katerega so predvajali tudi audiovizualno interpretacijo Zajceve poezije. Po zakuski, ki so jo pripravili skupaj s študenti, so si ogledali celovecerni . lm Kruha in iger. Študenti so za Škofa pripravili strokovno ekskurzijo v staro mestno jedro Vilne. Zvecer so se zbrali v Društvu litovskih pisateljev, kjer so pripravili pogovor z umetnikom. Financno je projekt podprlo vec institucij in posameznikov iz Slovenije in Litve. V Zagrebu je lektorica Laura Fekonja decembra v zagrebški knjižnici B. Ogrizovica soorganizirala literarni vecer s slovenskim ustvarjalcem Ferijem Lainšckom. Gostovanje je omogocila Študentska založba Ljubljana. Aprila so se odpravili na 3-dnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo v Maribor, Prekmurje in na Ptuj. Lektorica se je na povabilo slovenskega veleposlaništva udeležila prireditve ob Evropskem dnevu jezikov, ki je bila organizirana v Zadru. Prireditve se je udeležilo 13 veleposlaništev in delegacija EU na Hrvaškem; odpravili so se v osnovne šole, kjer so ucence poskusili nauciti osnov zanje novega jezika in jim razdelili nekaj priložnostnih daril Centra za slovenšcino. Podatki o lektoratih za študijsko leto 2011/2012 Lektorati tipa A Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2012/13 enak/spremenjen Beograd Andreja Ponikvar dipl., izb. 18 D (1) 95 (dipl.), 850 (izb.) enak Bruselj mag. Vesna Bhaktidevi Gros izb. 12 / 17 (izb.) enak Louvain mag. Vesna Bhaktidevi Gros – dodatni lektorat izb. 6 / 6 (izb.) enak Buenos Aires Mojca Jesenovec izb. 13 / 93 (ob vpisu), 52 (ob zakljucku štud. l.) enak La Plata Mojca Jesenovec – dodatni lektorat izb. 2 / 11 enak Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., podipl. 15 D (1) 15 enak Hamburg Monika Pemic obv. izb., izb. 11 D (2) 60 enak Lizbona Mateja Rozman obv. izb. 14 / 35 enak Vilna Lara Pižent dipl., izb. 12 D (1) 17 spremenjen v obv. izbirni predmet Lektorati tipa B Bern Jasmina Lepoša izb. 4 / 6 enak Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac obv. izb., izb. 18 / 222 enak Nitra dr. Saša Vojtech Poklac – dodatni lektorat lektorat ni deloval / / / ni deloval, znova od 2012/13 Brno Mateja Kosi dipl., podipl., izb. 15 D (1) 76 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv. izb., izb. 29 D (2) 29 enak Bukarešta Boštjan Božic izb. obv. 13 / 16 spremenjen v obv. izb. predmet Cleveland Luka Zibelnik izb. 6 / 5 enak Kirtland Luka Zibelnik – dodatni lektorat izb. 6 / 24 enak Gdansk* mag. Maša Guštin obv., obv. izb. 12 / 50 enak Uppsala Morgan Nilsson izb. 0 / 0 ni deloval, znova od štud. l. 2012/13 Gradec Tjaša Alic dipl., obv., obv. izb., izb. 10 D (3) 93 enak Granada Ana Fras izb. 10 / 50 enak Katovice Tina Jugovic dipl., obv. izb. 12 D (4) 42 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 13 / 92 enak Lodž Mateja Gojkošek obv. izb. 12 D (2) 31 dodatno: študijska smer na prevajalstvu Lvov Primož Lubej obv., obv. izb. 21 / 50 enak Moskva Katarina Ogrinc dipl., obv. izb., izb. 20 D (2) 22 enak Mchen Marjanca Jerman obv. izb. 8 / 22 enak Slovenšcina na tujih univerzah 18 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2012/13 enak/spremenjen Nottingham Matej Klemen izb. 9 / 10 enak London Matej Klemen izb. 3 / 0 ni deloval Padova Polona Liberšar dipl., izb. 16 D (1) 7 enak Pariz mag. Meta Klinar dipl. 10 / 5 enak Peking Natalija Toplišek izb. 10 / 25 enak Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 23 D (1) 25 izvajanje novega magistrskega programa za sloveniste Regensburg Slavo Šerc izb. 6 / 11 enak Rim Sanja Pirc dipl., izb. 14 / 17 spremenjen v študij – razpisano mesto habilitiranega ucitelja S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv. izb., izb. 7 D (1) 12 enak So.ja Eva Šprager obv., izb. 14 D (1) 23 enak Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 2 / 15 enak Trst (FF) mag. Rada Lecic dipl. 14 D (1) 31 enak Trst (PI) dr. Karin Marc Bratina obv. izb., izb. 10 D (2) 28 spremenjen – vpis v MA študij Tingen dr. Irma Kern obv. izb., izb. 12 / 17 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 12 D (1) 28 enak Zadar* dr. Klemen Lah izb. 15 D (1) 25 enak Zagreb Laura Fekonja dipl., izb. 12 D (2) 115 enak Lektorati tipa C Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. ni podatka ni podatka Bielsko-Biala dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk dipl. 12 D (1) 18 enak Celovec* Ljubica Crnivec dipl., obv. izb., izb. 12 D (vec), G 40 enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., izb. 13 D (vec), G 66 enak Kansas Marta Pirnat Greenberg izb. 3 / 3 enak Kijev dr. Inga Yarova obv. izb., izb. 8 D (2) 46 enak Neapelj* Saša Žabjek Scutteri dipl. 12 D (1) 14 enak Novi Sad* mag. Željko Markovic izb. ZS 6, LS 7 / 20–30 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 13 D (1) 30 enak Perm* Ekaterina Storoževa obv. izb. 2 D (1) 16 enak Seattle* dr. Michael Biggins izb. 3 D (1) 1–3 enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 15 D (1) 38 enak Videm Urška Kerin dipl., obv., izb. 11 D (2) 24 enak Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; B: lektorat je sistemiziran in .nanciran na slovenski in tuji strani – ucitelja so.nancirata Slovenija in univerza gostiteljica; C: ucitelj na slovenski strani ni . nanciran (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse. dipl. diplomski študij obv. obvezni predmet obv. izb. obvezni izbirni predmet izb. izbirni predmet D domaci ucitelj G gostujoci ucitelj ZS zimski semester PS poletni semester * letnega porocila nismo prejeli, podatki iz preteklih let Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v študijskem letu 2011/2012 Lidija Arizankovska, Skopje Jelisava Dobovšek Sethna, Tokio Laura Fekonja, Brno Ana Fras, Granada Elizabeta Jenko, Dunaj Irma Kern, Tingen Aleš Kozar, Pardubice 2011: ...... ............: .. ........... (... ....... .. ............ . ............ .....). ....... ...... ...... .. .........., 80, ...... ......, .... .... 107–115. (O clenkih (na primerih makedonskega in slovenskega jezika). Zbornik Matice srbske za slavistiko 80. Novi Sad. 107–115). Monogra. je 2011: ...... ............: ............... .. ............ ..... .. .......... (.............. .......). ........... »... ..... . .......«. ....... (Dialektologija slovenskega jezika v makedonšciini, univerzitetni ucbenik, založila Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju). 2011: ...... ............: ..... .. ......... .......... .......... .. ...... .. .......... ....., ........... »... ..... . .......«. ....... (Izbor iz sodobne slovenske literature – prevod v makedonšcino, založila Univerza Sv. Cirila in Metoda v Skopju). Prevodi 2011: Drago Jancar: Posmehljivo poželenje (.......... .. .......). Prevedla Lidija Arizankovska. Edicija sto slovanskih romanov. Skopje: Založba Slovo. 2011: Katarina Marincic: Prevod odlomka romana O treh (.. ...). Prevedla Lidija Arizankovska. Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2011: Suzana Tratnik: Prevod odlomka romana Tretji svet (.... ....). Prevedla Lidija Arizankovska. Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2011: Milan Dekleva: Prevod odlomka romana Zmagoslavje podgan (...... .. .........). Prevedla Lidija Arizankovska. Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2012: Jelisava Dobovsek Sethna (ur.): Literacy for Dialogue in Multilingual Societies, Proceedings. Tokyo: Linguapax Asia. 2012: Jelisava Dobovsek Sethna: Slovene Culture Encounters through Film, from 2003 to 2011. Saburo Aoki (ur.). Interfaculty 3. Graduate School of Humanities and social Sciencies, Tsukuba University, https://journal.hass.tsukuba.ac.jp/interfaculty/article/view/51. 2011: Laura Fekonja: Razvoj skladenjske zmožnosti pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. Vka jihoslovanskh jazyku v dnešní Evrope. Brno: Porta balcanica. 2012: Alja Adam: Por qué mencionar a Aquiles. Málaga: e.d.a. libros (prevod Ana Fras). Elizabeta Jenko: Raziskovalna platforma za specialne didaktike in slovenšcino. Jezik in slovstvo (v tisku). 2011: Irma Kern: Meddisciplinarni elementi v bralnem odzivu na Hemingwayev roman Komu zvoni. Simona Kranjc (ur.): Meddisciplinarnost v slovenistiki. Obdobja 30. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 241–249. 2011: Aleš Kozár: Preklady ze slovinské literatury posledních dvaceti let v ceském kulturním kontextu. Alenka Jensterle Doležal (ur.): Vzájemn pohledem: cesko-slovinské a slovinsko-ceské styky ve 20. století. (V oceh drugega: ceško-slovenski in slovensko-ceški stiki v 20. stoletju.) Praha: Národní knihovna CR-Slovanská knihovna. 189–198. 2011: Aleš Kozár: Reálie v ucebnicích slovinštiny. Vka jihoslovanskh jazyku v dnešní Evrope. Porta Balcanica, Brno. 128–133. 2011: Aleš Kozár: Czech educational system after 1989: Secondary and Tertiary Education System Changes and their Impact on Slavistics. Challenges for Foreign Philologies. Part I.: The Bologna Process and New Curricula. ATH, Bialsko-Biala. 92–98. 2011: Aleš Kozár, Jan Rychlík, Ladislav Hladk, Mária Tonková: Dejiny Slovinska NLN. 2011: Aleš Kozár: Tabu v povídkách Lojze Kovacice. Slavica Litteraria 2011/2. 39–44. 2011: Goran Vojnovic: Cefurji raus! Praha: Dauphin. Prevod Aleš Kozár (recenzija Peter Kuhar: Vojnovic in Mozetic v cešcini. Delo, 26. 10. 2011). 2011: Aleš Kozár, Meta Kušar, Primož Repar: Pesmi. Revue Protimluv 2011/2. Slovenšcina na tujih univerzah 20 Letno porocilo 2012 Slovenšcina na tujih univerzah Rada Lecic, Trst Polona Liberšar, Padova Primož Lubej, Lvov Karin Marc Bratina, Trst Katarina Ogrinc, Moskva Monika Pemic, Hamburg Lara Pižent, Vilna Andreja Ponikvar, Beograd Slavo Šerc, Regensburg Eva Šprager, So. ja 2011: Aleš Kozár: Svetlana Makarovic: Komár Bzz. Iliteratura. (http://www.iliteratura.cz/ Clanek/28653/makarovic-svetlana-komar-bzz) 2011: Aleš Kozár: Jani Kovacic: Kniha. Iliteratura. (Prevod odlomka iz romana) (http://www. iliteratura.cz/Clanek/29053/kovacic-jani-knjiga) 2011: Aleš Kozár: Gorazd Kocjancic: O bytí(ch). Re. exe 2012 (prevod eseja). 2012: Aleš Kozár: Nová média a nekteré formy vlastenectví a nacionalismu v soucasném Slovinsku. Miroslav Kouba, Dagmar Magincová, Ivo Ríha (eds.): Kontexty propagandy Pardubice: Univerzita Pardubice. 152. 2011: Rada Lecic: Slovenski glagol: oblikoslovni prirocnik in slovar slovenskih glagolov / Czasownik slowenski: Podrecznik morfologizny i slownik czasownik slowenskich. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012: Rada Lecic: Basic grammar of the slovene language – language manual. Cerkno: Založba Gaya, Gaya d.o.o. Porocila 2011: Predstavili bodo študijski program in dejavnosti oddelka za slovenistiko. Primorski dnevnik, 9. oktober 2011. Lektoriranje knjig 2011: Nicolai Lilin: Sibirska vzgoja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2011: Mauro Covacich: Trst, obrnjen na glavo. Ljubljana: Literatura. 2012: Umberto Eco: Praško pokopališce. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2012: Maja Đukanovic, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Lara Pižent, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Janja Vollmaier Lubej, Saša Vojtech Poklac, Tatjana Vucajnk: S slovenšcino po svetu. Besedila z nalogami za visoko nadaljevalno in izpopolnjevalno raven znanja slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 95–101. 2009: Primož Lubej: Irena Novak Popov: Izkušnja in pripoved: razprave o slovenski prozi. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2008. 203 str. Jezik in slovstvo. 6. 95–101. 2012: Karin Marc Bratina: Kulturnosemanticna analiza izbrane narecne frazeologije (Zbornik povzetkov Europhras 2012). Maribor: Univerza v Mariboru. 2012: Karin Marc Bratina: Kontrastivna frazeologija na zahodni slovenski etnicni meji (Zbornik povzetkov Europhras 2012). Maribor: Univerza v Mariboru. 2011: Katarina Ogrinc: ......... ........ .......... ............ (......... ........ XVIII ..). SLOVENICA I ....... . ........... .........-.......... .......... ........ 2011: Monika Pemic: Heime der Nation: Die Vereinshäuser in Ljubljana und Maribor. Matthias Krer in Isabella Woldt (ur.): Im Dienst der Nation (Mnemosyne. Schriften des internationalen Warburg-Kollegs). Berlin: Akademie Verlag. 233–260. 2012: Maja Đukanovic, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Lara Pižent, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Saša Vojtech Poklac, Janja Vollmaier Lubej, Tatjana Vucajnk: S slovenšcino po svetu. Besedila z nalogami za visoko nadaljevalno in izpopolnjevalno raven znanja slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2012: Maja Đukanovic, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Lara Pižent, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Janja Vollmaier Lubej, Saša Vojtech Poklac, Tatjana Vucajnk: S slovenšcino po svetu. Besedila z nalogami za visoko nadaljevalno in izpopolnjevalno raven znanja slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2011: Herta Mler: Nižave. Radovljica: Didakta (prevedel Slavo Šerc). 2012: Robert Walser: Jezerska pokrajina. Ljubljana: LUD Šerpa (prevedel Slavo Šerc). Literarni prevod 2011: Tuk glatka, tam glatka (Požirek tu, požirek tam). Savremena slovenska poezija. Sofija: Založba Fakel. Jasmina Šuler Galos, 2011: Jasmina Šuler Galos: Przesuniecia miedzytekstowe i miedzykulturowe w tlumaczeniu. Varšava Wsplczesna proza polska w jezyku slowenskim. Przeklady Literatur Slowianskich 2. Katovice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego. Andrej Šurla, 2011: Andrej Šurla: (Samo)podoba Slovenije in Slovencev v besedilih slovenske zabavne Praga glasbe« – prispevek na konferenci Spotkania miedzykulturowe (Medkulturna srecanja) na Oddelku za slovansko .ologijo Filološke fakultete Šlezijske univerze v Katovicah. 2011: Andrej Šurla: Prepoznavnost slovenšcine v organizacijskih strukturah svetovnih univerz – prispevek na konferenci Vka jihoslovanskh jazyku v dnešní Evrope (Poucevanje južnoslovanskih jezikov v današnji Evropi) na slavistiki Masarikove univerze v Brnu. Saša Vojtech Poklac, Bratislava 2012: Maja Đukanovic, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Lara Pižent, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Janja Vollmaier Lubej, Saša Vojtech Poklac, Tatjana Vucajnk: S slovenšcino po svetu. Besedila z nalogami za visoko nadaljevalno in izpopolnjevalno raven znanja slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2012: Saša Vojtechová Poklac: Dolenjska narecna skupina v jezikoslovni literaturi. Slavica Slovaca 47/1. Bratislava: Slavisticktav Jána Stanislava SAV. 36–49. Slovenšcina na tujih univerzah 22 Letno porocilo 2012 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. 1 Uvod Speci.cni za letošnji seminar sta bili dve veliki spremembi: a) sprememba urnika (gl. tocko 3) in b) krajšanje seminarja zaradi krcenja sredstev s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS (MIZKŠ). Zaradi tega krcenja je bil seminar krajši in manj številcen: trajal je dva tedna (odpadel je predteden, namenjen zacetnikom; zacetniki so zaceli hkrati z nadaljevalci in izpopolnjevalci) in udeležilo se ga je 25 udeležencev manj kot v zadnjih nekaj letih. Zato je bilo skupin manj, 9 (3 zacetne, 4 nadaljevalne in 2 izpopolnjevalni), in bile so vecje. 2 Udeleženke in udeleženci 48. SSJLK sta se udeležila 102 udeleženca iz 26 držav: 79 študentov, 12 asistentov, profesorjev SSJLK in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 11 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Štipendije: zaradi 57-odstotnega krcenja sredstev s strani MIZKŠ je seminarski odbor lahko dodatno podelil le 2 enotedenski štipendiji in 7 dvotedenskih kotizacij (bivanje so si udeleženci placali sami), na podlagi programov sodelovanja in za lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah smo že v zacetku leta podelili 63 celotnih štipendij in 7 kotizacij, zamejskim organizacijam smo podelili 4 štipendije in 8 kotizacij, slavisticnim inštitutom in univerzam v Italiji in Avstriji smo podelili 3 štipendije in 1 kotizacijo, samoplacnikov pa je bilo letos 7 (1 od tega je .nanciralo podjetje Riko). Po dogovoru z MIZKŠ smo že v januarju 2012 vecino štipendij poslali neposredno na lektorate na tujih univerzah (STU). Obvestili smo MZZ, kam smo poslali štipendije, ki so podeljene na podlagi programov sodelovanja, tako da je potem MZZ lahko obvestil ambasade po svetu, kam naj napotijo morebitne prosilce, ki bi se obrnili nanje. Meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška), poslane preko MIZKŠ. MIZKŠ je ambasade obvestil, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino za svoje delo. 31 zacetnikov, 47 nadaljevalcev in 24 izpopolnjevalcev se je pouka redno udeleževalo: lektoratov, foneticnih vaj in konverzacij skoraj stoodstotno, treh jezikovnih izbirnih tecajev se je udeležilo 44 tecajnikov (najmanj 38, v povprecju 40), literarnega pa 47 (najmanj 35, v povprecju 43). Predavanja je v povprecju obiskovalo 71 udeležencev (najvec 88, najmanj 60). 3 Strokovni program Strokovni program smo letos mocno spremenili, da bi upoštevali vecletne želje udeležencev: a) pouk se je zacel ob 9.00 in trajal do 16.00 (doslej od 8.15 do 14.15); b) foneticne vaje smo razširili na nadaljevalne in izpopolnjevalni skupini, po dve uri na skupino; c) dve uri od štirih ur vsakodnevnega lektorata sta bili namenjeni konverzaciji (pri istem lektorju kot lektorske vaje), s cimer so do konverzacije prišli tudi višji nadaljevalci in izpopolnjevalci (konverzacija s študenti je ostala omejena na zacetnike); c) odmor za kosilo se je podaljšal na uro in cetrt; d) jutranje foneticne vaje in izbirne tecaje smo prestavili na popoldne po 14.30; e) zmanjšali smo število predavanj na 11 (zaradi ene odpovedi jih je bilo 10), zacenjala pa so se po kosilu ob 13.30; f) parada mladih je bila, kot lani, v casu predavanj, vendar reducirana na 1 uro oz. 3 predavatelje. – Novi urnik so udeleženci ocenili zelo pozitivno: zdel se jim je odlicen, ceprav nekoliko naporen; ponavljajoca se želja pa je še vec fonetike in konverzacije, lahko na racun predavanj. 3.1 Lektorati in Triurni lektorati in dveurne konverzacije za zacetnike in nižje nadaljevalce iz preteklih let konverzacija so se pretvorili v štiriurne lektorate s konverzacijo za vse udeležence pri istem lektorju. Razmerje med urami za lektorske vaje (2–3 šolske ure dnevno) in vaje iz konverzacije (1–2 šolski uri dnevno) so usklajevali lektorji glede na potrebe in želje udeležencev v posameznih skupinah. Vodja lektorjev je bil dr. Hotimir Tivadar, lektorati in konverzacije so bili kljub krajšemu programu še vedno treh zahtevnostnih stopenj in so jih izvajali naslednji lektorji: 1) tri zacetne mag. Pavel Ocepek, Andreja Ponikvar, Ana Fras; 2) štiri nadaljevalne dr. Saša Vojtech Poklac, Polona Liberšar, Laura Fekonja, dr. Andrej Šurla; 3) dve izpopolnjevalni dr. Mojca Stritar (jezikoslovno) in dr. Urška Perenic (literarno). Konverzacijo s študenti ljubljanske slovenistike so izvajale Nina Beguš, Petra Juric, Anita Marenk, Nataša Medvešek, Katja Piuzi, Maja Rancigaj in Martina Toplišek. Splošna ocena lektoratov je bila podobna kot prejšnja leta (4,76), zaradi združevanja skupin je padla ocena pri uvrstitvi v pravo skupino na 4,39, ocene metod poucevanja, vkljucevanja ustreznih tem in ocena lektorjevega spodbujanja pa so bile v splošnem nadpovprecne glede na zadnja štiri leta (posamezne ocene gl. v prilogi). 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (2.–13. julij 2012) doc. dr. Aleksander Bjelcevic 3.1.1 Foneticne vaje Foneticne vaje smo razširili na vse skupine (nadaljevalci in izpopolnjevalci so dobili po 2 uri fonetike), izvajal jih je dr. Hotimir Tivadar, ocena je enako dobra kot lani (primerjavo ocen gl. v prilogi). Seminaristi pa si, kot vedno, želijo še vec foneticnih vaj. 3.2 Predavanja in parada Predavanj je bilo 10, poleg teh pa še Parada mladih, ki je potekala v istem terminu. Tema mladih seminarja, ideologije, je bila ocenjena slabše kot zadnja štiri leta, predavanja sama pa najbolje v zadnjih letih (ocene gl. v prilogi). Pripombe seminaristov nadaljevalcev so letele na razumljivost oz. težavnost, izpopolnjevalci pripomb niso imeli. V anketah se je nekajkrat pojavila želja, da bi bilo predavanj manj, vec pa npr. foneticnih vaj. Z domacega oddelka za slovenistiko so predavali dr. Miran Hladnik, dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Marko Stabej, tudi dr. Mojca Stritar je bila do nedavna zaposlena pri nas; z drugih oddelkov ljubljanske Filozofske fakultete so predavali dr. Mladen Dolar, dr. Vojko Gorjanc, dr. Nike Kocijancic Pokorn, dr. Roman Kuhar in dr. Gregor Pompe, iz Mestne galerije Ljubljana pa dr. Sarival Sosic. Parado mladih smo, ker je pouk trajal do 16.00, imeli v istem casu, skrcili pa smo jo na tri predavatelje, ki smo jih mdr. izbrali tudi po »državnem« kljucu: doktorandka iz Poljske Marta Cmiel, Nikola Bajic iz Srbije (ki je dva dni pred nastopom odpovedal predavanje) in Jurij Verc iz Trsta. Predavanja so objavljena v seminarskem zborniku, na spletni strani, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem naslovu http://videolectures.net/ssjlk2012_ ljubljana/. 3.3 Izbirni tecaji Udeleženci so imeli na voljo štiri izbirne tecaje, z jutranjega termina v preteklih letih so bili prestavljeni na popoldne ob 14.30 oz. 15.15. Trije so bili zaradi želje tecajnikov iz prejšnjih let prevajalski: dr. Silvana Orel Kos (anglešcina, 19 tecajnikov), dr. Martina Ožbot (italijanšcina, 9 tecajnikov), dr. Irena Samide (nemšcina, 16 tecajnikov) so vodile prevajanje iz anglešcine/italijanšcine/nemšcine v slovenšcino. Jezikoslovni tecaj je vodil dr. Rastko Mocnik (47 tecajnikov). Tecaji so bili v povprecju ocenjeni zelo dobro (4,59). 3.4 Zbornik in druge Zbornik je bil natisnjen kot prejšnja leta tudi letos ob zacetku prireditve, polega tega pa še publikacije ter majica predstavitvena brošura s prijavnico, plakat, zbornik ter vodnik po programu. Manj predavanj je pomenilo tanjši zbornik. Majica je bila bela in rdeca. 3.5 Program ob otvoritvi Delovni zacetek seminarja je bil kot vedno v ponedeljek opoldne. Slovesni zacetek seminarja seminarja je bil v Mestnem muzeju, najslovesnejši v zadnjih letih. Pozdravili so nas predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tk, rektor Univerze v Ljubljani dr. Radovan Stanislav Pejovnik, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS Aleksander Zorn, dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Cerne, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Erika Kržišnik, predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik dr. Marko Stabej. Gostitelj župan Zoran Jankovic se je za kratek cas oglasil pred zacetkom prireditve. Pel in igral nam je Jani Kovacic. 3.6 Popoldansko-vecerni V okviru popoldansko-vecernega programa smo organizirali spoznavno popoldne, program literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodila ga je Katra Jerman) sprehod po Ljubljani, literarni vecer z Barbaro Korun, gledališko predstavo kolektiva Narobov, ogled . lma Stanje šoka, okroglo mizo na temo Jezik, umetnost, znanost in ideologija (sodelovali so dr. Miran Hladnik in dr. Marko Stabej s Filozofske fakultete, direktor Kina Šiška Simon Kardum in kulturolog dr. Peter Stankovic s Fakultete za družbene vede), pohod na Šmarno goro, plesni vecer z Akademsko folklorno skupino France Marolt, zakljucni vecer je potekal v Klubu TOP ob koncertu skupine Melanholiki. – Ocena popoldansko-vecernega programa je nadpovprecna (gl. prilogo). 3.7 Celodnevna ekskurzija Odpravili smo se na Gorenjsko, najprej v Kranj (Prešernov gaj, podzemni tuneli, Prešernova hiša), nato Žirovnico (Copova hiša) in Doslovce (Finžgarjeva hiša), popoldne v Mojstrano (Planinski muzej) in Vrata (ogled Stene in plezanje po Malem Triglavu), koncali pa smo na Bledu (jezero in kremšnite). Vecina udeležencev je bila nad ekskurzijo navdušena, nekaterim se je zdela tudi prenaporna (ocene gl. v prilogi). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. 24 Letno porocilo 2012 3.8 Razstava knjižnih Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot novosti leposlovnih) je pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v sklopu lektorskih skupin. 4 Organizacija in . nanciranje 4.1 Bivanje Udeleženci so bivali v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja je podobna lanski, kar je malenkost slabša kot dve leti pred tem: tu in tam se v anketah najde kaka pripomba glede cišcenja sob, v letošnji vrocini pa so pogrešali tudi klimo (ocene gl. v prilogi). 4.2 Organizacija seminarske Glavnino organizacije je nosil Damjan Huber s pomocjo dr. Mojce Nidorfer Šiškovic in prireditve asistentk Nine Beguš, Petre Juric, Anite Marenk in Nataše Medvešek. Seminaristi so organizacijo ocenili enako dobro kot leta prej (ocene gl. v prilogi). 4.3 Medijska pozornost Mediji so se seminarju posvecali najvec doslej. Verjetno jih je privabila seminarska tema, usmerjena na ideologije. Objav je bilo 29 (12 na radiih, 2 na televiziji, 12 v tiskanih in spletnih casopisih, dve na spletni strani Urada predsednika RS in ena na spletni strani MIZKŠ), vse so dostopne na spletni strani 48. seminarja www.centerslo.net/seminar v rubriki Odmevi v medijih. 4.4 Financiranje Seminar je v veliki vecini .nanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS v okviru Uredbe o .nanciranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji (2004–2012) preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino. Zaradi vladnih varcevalnih ukrepov so bila . nancna sredstva osrednji seminarski problem. Meseca maja smo bili neuradno obvešceni, da bo denarja precej manj. Nekaj dni pred zacetkom seminarja smo dobili uradno obvestilo, da bo denarja manj za kar 57 %. Zaradi pomanjkanja sredstev smo bili tudi ob . nancno podporo Društva slovenskih pisateljev, ki je vsako leto .nanciralo nekaj štipendij obetavnim prevajalcem iz tujine. Ker s tako znižanimi sredstvi prireditve v nacrtovani obliki ni bilo mogoce izpeljati, smo seminar v zadnjem trenutku skrajšali na dva tedna, zmanjšali smo število udeležencev za 25, razen izjem nismo podelili štipendij Sveta 48. SSJLK, lektorske skupine so bile številcnejše in so se številcno s 13 skrcile na 9, v njih so po vecini poucevali lektorji slovenšcine na tujih univerzah v okviru svojih delovnih obveznosti. Udeleženci, ki so zaposleni, in tisti, ki so štipendije dobili od zamejskih ustanov, so si bivanje placali sami, imeli smo manj obsežen zbornik prispevkov z nižjo naklado, prepolovili smo honorarje za predavatelje in izvajalce izbirnih tecajev z objavo prispevka v zborniku, Parada mladih ni bila honorirana, skrajšali smo popoldansko­vecerni program. Pri zniževanju primanjkljaja so nam priskocili na pomoc tudi na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna obcina Ljubljana je so. nancirala najem dvorane za otvoritev seminarja, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence seminarja pošiljali po petnajst brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, Založba Izolit je udeležencem podarila mape z zvezki in s svincniki, nekaj sredstev pa se je nabralo še od kotizacij udeležencev samoplacnikov. 5 Sklep 48. SSJLK je bil kljub velikim »rezom«, da uporabim letošnjo politicno terminologijo, uspešen. Ni pa bil poln oz. popoln. O enem in drugem govorijo neposredne izjave udeležencev, ki so v anketah komentirali spremembe oz. krajšanje seminarja: skupna ocena je, da je seminar kljub krajšanjem odlicen in da je treba organizatorjem cestitati. Prav to kaže, da je seminar potreben in smiseln še v prihodnosti, saj je prva, najstarejša in najštevilcnejša prireditev te vrste v Sloveniji. Njegovo potrebnost so v 48 letih prepoznali razlicni politicni sistemi in razlicne vlade ter mu namenile potreben denar. Racunam, da bo tako tudi v prihodnje, in upam, da so ukrepi, ki so privedli do casovnega krajšanja in do zmanjševanja števila udeležencev, zacasni. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 48. SSJLK Damjan Huber Lektorati uvrstitev v pravo skupino splošna ocena lektoratov . Ź lektorjevo spodbujanje, stik 4,2 4,3 4,4 lektorjevo spodbujanje, stik Ź 48. SSJLK 4,86 4,78 47. SSJLK 4,74 4,75 46. SSJLK 4,89 4,73 45. SSJLK 4,7 4,61 44. SSJLK 4,65 4,68 4,5 4,6 4,7 4,8 . splošna ocena lektoratov uvrstitev v pravo skupino 4,76 4,76 4,39 4,66 4,78 4,62 4,81 4,76 4,27 4,59 4,66 4,27 4,61 4,74 4,56 4,9 Predavanja, tecaji  predavanja . . 3,1 3,3 3,5 3,7 . . 48. SSJLK 3,34 4,59 47. SSJLK 4,33 4,56 46. SSJLK 4,69 4,83 45. SSJLK 4,23 4,4 44. SSJLK 4,29 4,59 3,9 4,1 4,3 4,5 4,7 predavanja  4,53 3,87 4,52 4,31 4,44 4,3 4,03 4,39 4,13 4,24 4,9 Foneticne vaje, konverzacija . . . 3,8 4 4,2 . 48. SSJLK 4,68 47. SSJLK 4,71 46. SSJLK 4,4 45. SSJLK 4,69 44. SSJLK 4,6 4,4 4,6 4,8 . . 4,68 4,4 4,46 4,86 4,5 4,95 4,28 4,63 4,44 4,68 5 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. 26 Letno porocilo 2012 Organizacija in popoldansko-vecerni program Koliko ste izboljšali svoje znanje na SSJLK? Kolikokrat ste že bili na SSJLK? Porocilo o delovanju lektoratov na 48. SSJLK doc. dr. Hotimir Tivadar 1 Uvrstitveni test in Uvrstitveni test so pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in ga razposlali v razvršcanje v skupine sredini februarja. Vecina rešenih testov se je vrnila na Center do zacetka maja, zadnje teste pa smo prejeli proti koncu junija. Teste sem kot vodja lektorjev pregledal v enem vecjem sklopu v zacetku maja, »zamudnike« pa potem sproti. Okvirno razvrstitev udeležencev sva opravila skupaj z Damjanom Huberjem, strokovnim sodelavcem seminarja. Letos je bilo treba zaradi zmanjšanja .nanciranja in ukinitve predtedna, ki je namenjen popolnim zacetnikom, zacetnike razporediti v dvotedenske tecaje. Število udeležencev je bilo okrnjeno oz. delno spremenjeno glede na poslane teste, zato tudi ne preseneca malenkost slabša ocena udeležencev glede ustreznosti razvrstitve, kjer smo lansko leto imeli res dobro oceno (4,62), medtem ko se je ta ocena letos malenkost pokvarila na 4,39, ceprav je še vedno visoka, višja kot na 45. in 46. seminarju (4,27). Poleg uvrstitvenega testa so bile pri razvršcanju udeležencev v skupine koristne tudi informacije o tem, ali in kdaj so že bili na seminarju (in v kateri skupini), kateri ucbenik so že uporabljali na SSJLK ali na svojih lektoratih, koliko casa in zakaj se ucijo slovenšcine, ter njihove želje – našteto je bilo v posameznih tockah zajeto na koncu uvrstitvenega testa, kar je postalo že stalnica v uvrstitvenem testu. Udeležence smo prvi dan seminarja še dodatno ustno testirali. Kriteriji posameznih spraševalcev in nacin testiranja so bili poenoteni in zelo usklajeni, sproti pa smo tudi rešili nekaj težavnejših primerov. Pri tem bi rad poudaril, da je celotna ekipa lektorjev dobro sodelovala in so tudi lektorji, ki so morebiti že poznali kakšnega udeleženca, pomagali pri udeležencevi razvrstitvi; sodelovanje lektorjev z lektoratov po svetu je torej koristno. 2 Nabor lektorjev Letos so bili k sodelovanju povabljeni lektorji, ki poucujejo slovenšcino na tujih univerzah, vecina je na seminarju sodelovala že prejšnja leta, tako da je šlo za preizkušeno ekipo in zato, kljub napornemu urniku – to velja predvsem za zacetnike, kjer se za tretjino manj pouka še najbolj pozna –, ni bilo vecjih težav pri izvedbi in vodenju lektorske skupine. Vsi lektorji so svoje delo opravljali zavzeto, vkljucno s spoznavnim vecerom in popoldanskimi aktivnostmi, ki sicer niso obvezne. Lektorje smo v skupine razporedili povecini v skladu z željami in strokovnimi interesi. Lektorji so letos v svojih skupinah izvajali tudi konverzacijo, ki je bila zelo dobro ocenjena. Za izpopolnjevalni skupini smo kot prejšnja leta obdržali predavatelja z ljubljanske slovenistike, ki imata tudi izkušnje s poucevanjem slovenšcine kot drugega/tujega jezika. S tem se ohranja sodelovanje z Oddelkom za slovenistiko, kar bi bilo v prihodnje dobro ohraniti in mogoce še nadgraditi. Glede na prejšnja leta nismo imeli dveh lektorjev pri jezikoslovni skupini, kar pa se je glede na ocene udeležencev tudi dobro obneslo. Treba je izpostaviti tudi to, da so lektorji pravocasno oddajali projekcije. Oddaja projekcije že na zacetku dela v lektorskih skupinah mora biti stalna praksa tudi v prihodnje, saj le tako ne prihaja do zapletov; s prilagodljivostjo in usposobljenostjo lektorske ekipe je možno nadomestiti tudi kakšen nenacrtovan izpad. Dobro bi bilo razmisliti tudi o »rezervnem« lektorju, saj letos v primerjavi s preteklimi leti zaradi spremembe urnika nismo imeli »samo« konverzacijskih lektorjev. Na sreco nismo imeli nobenih zdravstvenih težav. 2.1 Lektorske skupine 2.1.1 Razpored lektorjev po Zacetna 1: Pavel Ocepek skupinah Zacetna 2: Andreja Ponikvar Zacetna 3: Ana Fras Nadaljevalna 1: Saša Vojtech Poklac Nadaljevalna 2: Polona Liberšar Nadaljevalna 3: Laura Fekonja Nadaljevalno-izpopolnjevalna: Andrej Šurla Izpopolnjevalna literarna: Urška Perenic Izpopolnjevalna jezikoslovna: Mojca Stritar Foneticne vaje: Hotimir Tivadar Konverzacija s študenti: Nina Beguš, Petra Juric, Anita Marenk, Nataša Medvešek, Katja Piuzi, Maja Rancigaj, Martina Toplišek seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. 28 Letno porocilo 2012 2.1.2 Zacetniki Letos smo imeli tri zacetniške skupine, saj je bilo manj udeležencev. Po skupinah smo imeli uravnoteženo število študentov (10 oz. 11). Poznalo se je tretjinsko zmanjšanje pouka za zacetnike (ukinitev predtedna), vendar so bile ocene za naše delo kljub vsemu zelo visoke. 2.1.3 Nadaljevalci Pri nadaljevalnih skupinah smo tako kot pri drugih skupinah udeležence ustrezno razvrstili; kljub manjšemu številu nadaljevalnih skupin je delo potekalo nemoteno, tudi skupine smo lahko dokaj homogeno uredili. Delo je bilo zelo kakovostno. Lektorji so bili tako pri klasicnem lektorskem delu v skupini kot pri konverzaciji zelo visoko ocenjeni. 2.1.4 Izpopolnjevalci Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v zacetnem tednu seminarja. Letos smo imeli le dve izpopolnjevalni skupini: Literarno in Jezikoslovno izpopolnjevalno skupino. Ker je bilo veliko udeležencev z visokim znanjem slovenšcine, smo najvišjo nadaljevalno skupino preimenovali v nadaljevalno-izpopolnjevalno. Vecjih težav ni bilo; morebitne kon. ikte smo pravocasno preprecili. Žal je prav zmanjšanje izpopolnjevalnih skupin povzrocilo manjše težave, ki smo jih s požrtvovalnostjo in izkušenostjo lektorjev, še posebej lektorja nadaljevalno-izpopolnjevalne skupine, hitro odpravili. Ceprav je bila nadaljevalno­izpopolnjevalna skupina dokaj heterogena, je bilo lektorjevo delo zelo dobro ocenjeno (4,64). Še višje, odlicno, je bila ocenjena konverzacija, ki smo jo letos uvedli tudi pri izpopolnjevalnih skupinah. To potrjuje, da je uvedba konverzacije tudi za najvišje skupine ustrezna (prav tako so bile zelo dobro ocenjene foneticne vaje). Seminar tudi na podrocju izpopolnjevanja znanja in konkretnega pouka o jeziku, literaturi in kulturi v polnosti izpolnjuje svoje poslanstvo ter zahteve tudi najboljših udeležencev. 2.1.5 Foneticne vaje Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju in so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko ter vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike in izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin, potekale so 120 minut, po potrebi kakšno minuto vec. Letos smo, tudi na priporocilo prejšnje vodje lektorjev, uvedli obvezne foneticne vaje tudi za nadaljevalce in izpopolnjevalce, kar se je glede na oceno (4,75 in 4,86) pokazalo za ustrezno. Za zacetnike bi bilo dobro uvesti še kakšno dodatno uro foneticnih vaj, kar je povezano tudi s . nancnimi zmožnostmi in kadrovsko zasedbo. O tem bo treba v prihodnje razmisliti, še posebej za leti 2014 in 2015, ko bo sedanji fonetik in pisec tega porocila tudi predsednik seminarja. Dobro bi bilo, da realiziram(o) izdajo foneticnega prirocnika (ucbenika) za tujce. 2.1.6 Konverzacija s študenti Za študentsko konverzacijo so poskrbele študentke slovenistike, nekatere so bile tudi seminarske asistentke. V anketah so dobile praviloma visoke ocene (nad 4,6). 3 Predavalnice, pripomocki, Lektorati in konverzacija so potekali v ustrezno velikih in nehrupnih predavalnicah ucbeniki Filozofske fakultete. Lektorjem so bili na voljo razlicni pripomocki: TV + video in/ali DVD, radio, racunalnik, videokamera, projektor, grafoskop, racunalniška predavalnica, plakati, barvni .omastri ipd. Na voljo so imeli tudi ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega (pri izbiri ucbenika je bila v pomoc tudi informacija iz testa o tem, kateri ucbenik je udeleženec že uporabljal, bodisi na seminarju bodisi na lektoratu na svoji fakulteti). Poleg ucbenika so lektorji uporabljali tudi lastno gradivo. V celoti so svoje gradivo uporabljali (brez ucbenika) lektorji izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorji nadaljevalnih in zacetnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Lektorje bi pohvalil, da so poleg pripravljenega gradiva uporabljali tudi sodobne avdio-video naprave in v veliki meri vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, gledanja .lmov ter diskusije o .lmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili udeleženci deležni med seminarjem). 4 Lektorski sestanki Lektorska ekipa je bila dokoncno oblikovana v zacetku junija. Lektorji s tujih univerz so vodili zacetne in nadaljevalne skupine, prav tako pa tudi nadaljevalno-izpopolnjevalno skupino. Z lektorji smo imeli skupaj s strokovnima sodelavcema Damjanom Huberjem in Mojco Nidorfer Šiškovic še pred zacetkom seminarja skupni sestanek, na katerem smo dali lektorjem konkretne napotke za delo in predstavili temo seminarja. Lektorje smo kot vsako leto pozvali, naj – kolikor se le da – vkljucujejo temo seminarja v svoje delo po skupinah. Na sestanku smo se z lektorji dogovorili glede ustnega testiranja in razvršcanja v skupine. Lektorje smo na prvem sestanku pred zacetkom seminarja seznanili tudi s potekom foneticnih vaj – letos obvezne tudi za nadaljevalne in izpopolnjevalne skupine –, ekskurzijo, konverzacijo s študenti, z delom asistentk, obveznostmi in placilom, dobili so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Z lektorji smo imeli kratke individualne 5 Obveznosti lektorjev in njihovi komentarji 6 Nekaj poudarkov iz ankete udeležencev seminarja Letno porocilo 2012 29 sestanke pred samo uro. Prvi skupni delovni sestanek smo imeli v sredo, 4. 7. 2012, ko smo tudi zakljucili s prehajanji med skupinami. Delovni sestanek z vsemi lektorji in asistentkami, t. i. delovno kosilo, je bil v torek, 10. 7. 2012. Kot vodja lektorjev sem bil v seminarski pisarni vsak dan od 8.15 naprej, vodil pa sem tudi foneticne vaje, kar mi je žal onemogocilo odhod na prenekatero predavanje, vendar je zanimivo delo z udeleženci odtehtalo tudi to žrtev. Lektorji so bili preko informacijskih listkov, ki jih je pripravljal strokovni sodelavec, seznanjeni s popoldanskim dogajanjem in drugimi pomembnimi informacijami, sam pa sem poudaril dolocene pomembne informacije (v zvezi s spoznavnim popoldnevom, obisko(vanje)m knjižnicne razstave, uporabo ucbenikov in drugimi aktivnostmi, tudi z dolocenimi zanimivimi predavanji). Z lektorji smo se v casu odmorov ter po lektoratih oziroma konverzaciji/predavanjih sproti pogovorili o morebitnih težavah. S stalno prisotnostjo in komunikacijo smo hitro razrešili nekaj zapletov, naceloma pa je bilo med udeleženci in lektorji vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, še boljše kot pretekla leta, kar poudarjajo tudi nekateri lektorji v svojih porocilih. Pri vseh dodatnih aktivnostih in organizaciji seminarja je bil prisoten kolega Damjan Huber, ki je tudi najbolj zaslužen za nemoten potek lektorskih seminarskih dejavnosti. Sodelovanje je bilo maksimalno ucinkovito in zelo prijetno. Izbor lektorjev je bil ustrezen, kar dokazujejo tudi visoke ocene njihovega dela – gl. rezultate ankete. Ocene iz anket bodo tudi osnova za izbiro lektorjev v prihodnosti, ceprav je zdaj poucevanje na seminarju vkljuceno v redno delovno obveznost lektorjev na tujih univerzah. Poudariti je treba, da smo ohranili zelo visoko oceno ustrezne razvrstitve v skupino, kar dokazuje ustreznost testiranja (tako pisnega kot ustnega), k temu pa je gotovo pripomoglo tudi ustrezno komuniciranje z udeleženci in poznavanje njihovih želja ter sposobnosti. Projekcije in porocila so lektorji oddali v dogovorjenem roku (projekcije do srede prvega tedna seminarja, lektorska porocila pa vecinoma do 1. 9. 2012). Vecina se jih je dejavno udeležila spoznavnega športno-kulturnega popoldneva, prav tako tudi zakljucne prireditve seminarja. Lektorji so bili kot v preteklih letih v razredih tocno in na uro dobro pripravljeni, gradiva so dali v kopiranje pravocasno, vzdušje v lektorski zbornici je bilo odlicno. Kolegom se za sodelovanje tudi po tej poti zahvaljujem, saj so se kljub neobveznemu popoldanskemu dežurstvu udeleževali tudi popoldanskih aktivnosti, ohranili pa so tudi pravšnjo mero avtoritete, da je bilo delo v lektoratih resno in kakovostno. Vsi lektorji so pohvalili odlicno organizacijo in delo asistentk, neposrednega organizatorja ter »dušo in telo« seminarskega dogajanja Damjana Huberja, kar so lektorji poudarili tudi v letošnjih porocilih. Pohvalili so tudi letošnji prenovljeni urnik in drugacen, boljši razpored obveznosti, kar se je tudi po mojem mnenju pokazalo kot ustrezno. Edino lektor prve zacetne skupine je izpostavil, da bi bilo dobro konverzacijo prestaviti v drugi teden, foneticne vaje pa v prvi teden. Vec lektorjev je izpostavilo, da bi bil uradni zakljucek seminarja v petek neposredno po koncu dopoldanskega lektorata (brez odmora oz. predavanja zadnji dan). Prav tako so predlagali, da bi se zakljucni koncert, ki je bil vsa leta do zdaj tradicionalno v petek zvecer, prestavil na cetrtek ali sredo, saj veliko udeležencev v petek popoldne že odpotuje iz Ljubljane, poleg tega pa je to bolj koncert in druženje, ne pa zakljucek, torej ga je možno izpeljati dan prej. Letošnji lektorji so soglasno izpostavili, da radi sodelujejo na seminarju in da jim je v cast biti del seminarskega dogajanja. Zaradi obveznega sodelovanja vseh lektorjev, ki poucujejo slovenšcino na tujih univerzah, in izmenicnega sodelovanja na seminarju se bo prihodnje leto skoraj v celoti zamenjala lektorska ekipa, kar je po eni strani zelo tvegano, po drugi strani pa smo s to odlocitvijo vsem lektorjem omogocili neposreden stik s fakulteto (Oddelkom za slovenistiko) in Centrom za slovenšcino, kar je koristno tako za pedagoški kot siceršnji napredek lektorjev. Razvrstitev v skupino je bila v anketah ocenjena s skupno splošno oceno 4,39 (lani 4,62, predlani 4,27). Letošnje redke dodatne zamenjave smo na (utemeljeno in upraviceno) željo udeležencev opravili v prvih treh dneh seminarja. Lektorati so bili tudi letos ocenjeni zelo dobro: skupna splošna ocena lektoratov je 4,76 (lani 4,78), kar je kljub težavam in krcenju seminarskih vsebin zelo dobro, za kar pa gre zasluga predvsem programskim izboljšavam. Noben lektor ni dobil nižje splošne ocene kot 4,4 (lani 4,22, prevladujejo ocene nad 4,6, torej blizu 5). Glede izboljšanja znanja je odstotek ostal na lanski ravni, z veliko je svoj napredek ocenilo celo 30 % udeležencev, kar prica o tem, da smo na dobri poti. Za naslednje leto nam mora biti cilj, da bi še povecali najvišji kriterij izboljšanja znanja. Slabše je bila ocenjena Parada mladih (3,39), prav tako je bila tema seminarja ocenjena dokaj nizko, ceprav so bila predavanja ocenjena zelo visoko, nad 4,5. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48. 30 Letno porocilo 2012 7 Drugo Kot vsako leto je bilo tudi letos zelo dobro sprejeto spoznavno popoldne. Znova sta bili polni pevska in gledališka delavnica, malo bomo morali okrepiti športno aktivnost, kar pa je letos nadomestila ekskurzija na Gorenjsko. Poleg tega je bil letos (v primerjavi s prejšnjimi leti), kljub nenagovarjanju lektorjev in tudi vodje lektorjev, velik odziv udeležencev za tocko ob zakljucku seminarja, kar kaže na veliko samoiniciativnost in dobro vzdušje ter dobro delo lektorjev. Konverzacija je bila zelo dobro sprejeta, prav tako tudi razširitev foneticnih vaj, ki pa so vsaj pri zacetnikih bile malo manj ucinkovite. Ukinitev predtedna za zacetnike nikakor ni dobra – pri organiziranju lektoratov se kakšna stvar sicer tudi poenostavi, vendar se kakovost zato manjša. Za kakovostno sodelovanje se zahvaljujem vsem lektorjem, od prvega do zadnjega, ki so sodelovali na letošnjem seminarju, asistentkam Nini Beguš, Petri Juric, Aniti Marenk in Nataši Medvešek, tudi za lep zakljucek, strokovnima sodelavcema Damjanu Huberju in Mojci Nidorfer Šiškovic ter predsedniku seminarja Alešu Bjelcevicu. 1 Organizacijsko porocilo 31. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Slovenska dramatika je potekal od 15. do 17. novembra v prostorih Univerze v Ljubljani. Za programsko zasnovo in vsebinsko izpeljavo je poleg podpisane predsednice simpozija skrbel mednarodni programski odbor v sestavi: red. prof. dr. Silvija Borovnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Ljudmil Dimitrov, So.jski universitet »Sv. Kliment Ohridski«, Slavjanski fakultet, So.ja, Bolgarija; doc. dr. Alenka Jensterle Doležal, Univerzita Karlova v Praze, Filozo.cká fakulta, Praga; Masaryková univerzita v Brne, Filozo. cká fakulta, Brno, Ceška; red. prof. dr. Zvonko Kovac, Sveucilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Zagreb, Hrvaška; izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Koper; red. prof. dr. Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Andreas Leben, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut f Slawistik, Gradec, Avstrija; doc. dr. Blaž Lukan, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališce, radio, .lm in televizijo; doc. dr. Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko; red. prof. dr. Nada Petkovska, Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«, Fakultet za dramski umetnost, Skopje, Makedonija; izr. prof. dr. Tone Smolej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; red. prof. dr. Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; doc. dr. Nadežda Starikova, RAN, Institut slavjanovedenija, Moskva, Rusija; doc. dr. Đurda Strsoglavec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; red. prof. dr. Bozena Tokarz, Uniwersytet Slaski, Wydzial Filologiczny, Instytut Filologii Slowianskiej, Katovice, Poljska; doc. dr. Tomaž Toporišic, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticne študije, Koper; Slovensko mladinsko gledališce, Ljubljana; doc. dr. Gašper Troha, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vecji del organizacijskih zadolžitev je prevzel Damjan Huber ob sodelovanju dr. Mojce Nidorfer Šiškovic, za simpozijske tiskovine pa je poskrbela Mateja Lutar (vsi trije so sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik). Po vsebinski usmeritvi je 31. simpozij sledil tistim predhodnim simpozijem, ki so si za izhodišce izbrali raziskovanje zvrsti, vrst, žanrov in drugih pomembnih literarnih oblik, to so bili Sonet in sonetni venec (1995), Romanticna pesnitev (2000), Slovenski roman (2002) in Slovenska kratka pripovedna proza (2004). V organizacijskih vidikih pa je sledil zasnovi, ki je bila sprejeta in uveljavljena z 28. simpozijem Obdobja (2009). Ostali smo pri odlocitvi, da zbornik prispevkov z referati izide že pred simpozijem. Dolžina prispevkov je bila omejena na 8 do 10 strani, ohranili pa smo tudi postopek recenzije, ki je bil uporabljen na 29. simpoziju, in sicer slepo recenzijo enega recenzenta, ki je bila ob negativni prvi recenziji dopolnjena še z eno recenzijo. Glede na zelo razlicna merila recenzentov bi morda kazalo v prihodnosti razmišljati o izdelavi natancnejših meril za sprejem in objavo besedil. Poleg clanov in clanic programskega odbora so prispevke recenzirali še red. prof. dr. Simona Kranjc, izr. prof. dr. Irena Novak Popov, doc. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Hotimir Tivadar, vsi s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Novosti v organizaciji pa so zadevale samo prireditev, saj referati niso potekali v sekcijah, kot je bila predhodna praksa, ampak plenarno, kar je omogocalo lažjo casovno organizacijo, poslušalci pa so tako imeli možnost poslušati vse prispevke. Novost je bila tudi prostorske narave, vsi referati so letos potekali v Zbornicni dvorani Univerze v Ljubljani. Kotizacija, ki jo placajo vsi udeleženci, razen clanov organizacijskega odbora in Oddelka za slovenistiko ter Oddelka za slavistiko, je zdaj že nekaj samo po sebi umevnega in je znašala 70 evrov. Tudi elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov je potekalo ucinkovito in brez zapletov. 2 Financiranje Simpozij je bil v letu 2012 .nanciran iz sredstev, ki smo jih pridobili na razpisu za organizacijo znanstvenih sestankov ARRS, v manjši meri kot v preteklih letih s strani MIZKŠ po Uredbi o .nanciranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, iz sredstev Znanstvene založbe Filozofske fakultete in kotizacij referentov. MIZKŠ letos višine sredstev za simpozij Obdobja ni posebej dolocilo, tako kot prejšnja leta, ampak je odobrilo skupni in obenem zmanjšani znesek, namenjen dvema programoma, to je .nanciranju delovanja lektoratov slovenšcine na tujih univerzah in simpoziju Obdobja. 3 Udeležba V zborniku je objavljenih 47 razprav 53 referentov (šest referatov ima po dva avtorja), od katerih je 30 domacih in kar 23 tujih strokovnjakov, ti prihajajo iz Hrvaške, Ceške, Rusije, Bolgarije, Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Poljske in Srbije. Na simpozij 31. simpozij Obdobja – Slovenska dramatika (15.–17. 11. 2012) izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol simpozij Obdobja 31. 32 Letno porocilo 2012 simpozij Obdobja 31. 4 Spremljevalne prireditve 5 Odzivi v javnosti 6 Vsebinska zasnova in tematika simpozija se je prijavilo vec udeležencev, vendar je bilo nekaj referatov zavrnjenih v recenzentskem postopku, nekaj avtorjev pa se je objavi in sodelovanju odpovedalo zaradi prevelike kolicine popravkov. Dejanska udeležba na simpoziju je bila vec kot razveseljiva, saj so zaradi bolezni ali drugih vzrokov nastop odpovedali le 4 referenti oziroma referentke, katerih prispevki so objavljeni v zborniku. Udeleženci simpozija so bili vecinoma uveljavljeni raziskovalci, zaslediti pa je tudi mlajše, ki šele zacenjajo svojo raziskovalno pot. Strokovnjaki prihajajo tako rekoc z vseh ustanov, ki se ukvarjajo s slovenisticnimi vsebinami – tako iz univerzitetnega kot iz javnega in zasebnega raziskovalnega okolja. Tokrat so se jim glede na krovno temo v vecji meri pridružili še teatrologi in drugi, ki se ukvarjajo z uprizoritvenimi študiji. Presenetljivo velik pa je bil letos delež raziskovalcev iz tujine. Prav ta preplet razlicnih generacij ter razlicnih institucij doma in po svetu zagotavlja simpoziju široko in raznoliko perspektivo, kar se posledicno odslikava tudi v samih razpravah, ki jih odlikuje metodološka pestrost, saj analize izhajajo iz literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, interpretativnih, komparativnih, jezikoslovnih, uprizoritvenih, didakticnih, prevodoslovnih, kulturoloških in širših družboslovnih vidikov. Simpozij je zanimal širše strokovno obcinstvo, saj so bili prostori v treh simpozijskih dneh, tudi v soboto, precej obiskani, med poslušalci pa so se poleg kolegov strokovnjakov in znanstvenikov znašli tudi študentje in drugi zainteresirani za slovensko dramatiko in gledališce. Referate so vse tri dni spremljale živahne in tehtne diskusije, ki jih je bilo treba vcasih zaradi nemotenega casovnega poteka prireditve celo prekiniti, kar kaže na dejstvo, da je cas za diskusije izjemno pomemben in da je treba izvajanje referatov odlocno zamejiti na 15 minut, saj drugace zmanjka casa za diskusije. Predavatelje pa bi bilo treba še bolj motivirati, da svoje nastope prilagodijo ustnemu izvajanju in predstavijo le najpomembnejše vidike svojih raziskav. Udeleženci so bili s simpozijem zadovoljni, kar kažejo rezultati ankete (v prilogi). Na slovesni otvoritvi so nas pozdravili prorektorica Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Julijana Kristl, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti red. prof. dr. Tadej Bajd, prodekan Filozofske fakultete izr. prof. dr. Tone Smolej, predstojnica Oddelka za slovenistiko izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej. Za umetniško vzdušje na otvoritvi simpozija sta poskrbela harmonikar Janez Dovc in tubist Goran Krmac. V cetrtek smo si v Slovenskem mladinskem gledališcu ogledali predstavo Pohujšanje v dolini šent. orjanski, ki ji je sledil pogovor z ustvarjalci (vodila ga je direktorica gledališca Uršula Cetinski). V petek smo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem pripravili okroglo mizo Ali je zgodovina slovenske dramatike tudi zgodovina slovenskega gledališca? Hommage Jožetu Koruzi in Tarasu Kermaunerju. Moderatorja sva bila podpisana predsednica in doc. dr. Tomaž Toporišic, z uvodnimi prispevki pa so sodelovali Ivo Svetina, Veno Taufer, doc. dr. Blaž Lukan, doc. dr. Alenka Jensterle Doležal in izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak. Po koncu okrogle mize je sledilo druženje in vecerja v restavraciji Alegria. Na Univerzi je bila vse tri dni na ogled razstava, posvecena delu Tarasa Kermaunerja, Jožeta Koruze in predstavitvi pomembnejših monogra.j in drugih študij s podrocja slovenske dramatike in gledališca, ki jo je pripravila vodja Knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih. O simpoziju so precej izdatno porocali slovenski mediji, pri cemer so nam veliko prostora namenili na Radiu Slovenija in na straneh spletnega portala www.sigledal.org, medtem ko je bilo zanimanje za tako velik mednarodni simpozij povsem prezrto s strani televizije in zelo pomanjkljivo predstavljeno na casopisnih straneh. Vsi odzivi so zbrani in dokumentirani na spletni strani 31. simpozija www.centerslo.net/simpozij v rubriki Obdobja 31 v medijih. Tam je na voljo tudi drugo slikovno in besedilno dokumentarno gradivo s simpozija. Vsebinska zasnova je na voljo v spletnem arhivu Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (www.centerslo.net/simpozij). Vsekakor smo lahko ponosni na vsebinske vidike tako simpozija, spremljevalnih prireditev kot na simpozijski zbornik. Ta je prvi tako obsežen zbornik v slovenskem in svetovnem prostoru, v celoti posvecen raziskovanju slovenske dramatike. Ker je dramatika tista literarna zvrst, ki se realizira v jezikovnem mediju in živi kot literatura, a hkrati omogoca ali celo zahteva uresnicitev na odru, je bila prav zaradi svojega dvojnega eksistencnega statusa znotraj literarnovednega raziskovalnega polja veckrat prezrta oziroma potisnjena na rob, zato je simpozij, kjer ima centralno vlogo, še toliko bolj pomemben in dragocen tako za slovenisticno literarno vedo kot tudi za širšo javnost. Pomemben del simpozija pripada tudi okrogli mizi, ki smo jo posvetili dvema vrhunskima raziskovalcema in predavateljema slovenske dramatike, to sta Jože Koruza in Taras Kermauner. Oba sta v svojem delu povezovala dramatiko in gledališce, teorijo in prakso. Razpisani cilji so bili v celoti doseženi. Razprave prinašajo razlicne teme in podrocja raziskovanja, saj osvetljujejo vlogo slovenske dramatike v zgodovinskih obdobjih, smereh, tokovih slovenske književnosti ter širšem družbenem in kulturnem kontekstu; analizirajo razmerja med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališcu; primerjajo slovenska dramska besedila z deli slovanske, evropske in svetovne dramatike; interpretirajo slovenska dramska besedila z jezikovno-slogovnega vidika, poetike obdobja ali avtorja, motivno­tematskih znacilnosti besedila, dramskih vrst in žanrov; preucujejo vlogo in pomen prevodov slovenske dramatike v tuje jezike in uprizoritev na tujih odrih; manjši del razprav pa je posvecen analizi odrskega govora in spreminjanju govorne estetike v slovenskem gledališcu, slovenski dramatiki in drugim medijem, mladinski dramatiki, didaktiki in metodiki poucevanja slovenske dramatike ter založništvu in promociji slovenske dramatike. Glede izbora dramatikov in dramskih besedil lahko opazimo, da sta raziskovalno še vedno zanimiva tako Linhart kot Cankar, med analiziranimi besedili najdemo tako kanonska dela, na primer Smoletovo Antigono, Jancarjev Veliki briljantni valcek, Jovanovicevo Osvoboditev Skopja, kot najnovejša dramska dela, nastala v zadnjih letih, med mlajšimi avtorji je pogosto omenjena Simona Semenic. Zelo zanimive so interpretacije mednarodnih strokovnjakov, ki prinašajo pogled od zunaj, pogosto drugacen od uveljavljenega v domacem prostoru, njihova branja in razumevanja pa tako bogatijo medkulturne povezave. V tem pogledu je izvedeni simpozij spodbuda in temelj za nastanek prispevkov, ki se bodo podrocja lotili z vidika sinteze ter pregledno povezali na simpoziju obravnavane vidike analize slovenske dramatike v teoriji in zgodovini. Po koncanem 31. simpoziju Obdobja lahko pritrdim programskim izhodišcem simpozija, da gre za najpomembnejše slovenisticno znanstveno srecanje, ki privablja domace in tuje raziskovalce in tako omogoca uvid v stanje stroke kot tudi povezave s sorodnimi disciplinami. Glede na objavljene in prikazane prispevke, živahne debate, udeležbo na spremljevalnih prireditvah in rezultate anket ocenjujem, da je bil 31. simpozij Obdobja uspešno izpeljana prireditev. Na koncu se zahvaljujem organizacijskemu in programskemu odboru, recenzentom, Slovenskemu mladinskemu gledališcu, Slovenskemu gledališkemu muzeju in vsem ostalim, ki so tako ali drugace sooblikovali 31. simpozij Obdobja in s svojim sodelovanjem omogocili, da je simpozij kljub zaostrenim . nancnim razmeram potekal na visoki strokovni in organizacijski ravni. simpozij Obdobja 31. 34 Letno porocilo 2012 Priloga: Povzetek rezultatov ankete 31. simpozija Obdobja Damjan Huber Tecaji slovenšcine Branka Gradišar Izvedba tecajev slovenšcine V letu 2012 smo izvedli 22 tecajev slovenšcine za odrasle. Slika 1: Razpored tecajev leta 2012 Tecaji slovenšcine ZŠ = Zimska šola, EILC = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus, EILC+ = nadaljevalni tecaj za študente Erasmus, Int jut = Intenzivni jutranji tecaj, Intenz = Intenzivni tecaj, Prip = Priprava na izpit, PŠ = Poletna šola 1.1 Tecaji za odrasle Leto 2012 smo zaceli z novim 80-urnim Specializiranim intenzivnim tecajem slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnike. Program sta v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije pripravili doc. dr. Nataša Pirih Svetina in Tanja Jerman, temelji pa na spoznavanju slovenskega jezika za vsakdanje sporazumevanje in sporazumevanje na delovnem mestu zdravnika ali zobozdravnika z razlicnimi naslovniki: bolniki, sodelavci, nadrejenimi, usvajanju besedišca s podrocja medicine in (zobo)zdravstvene dejavnosti, razumevanju ter govorni in pisni produkciji besedil (diagnoze, izvidi, porocila, recepti, napotnice, delovni nalogi, potrdila, nasveti …). V treh terminih se je tecaja udeležilo 48 zdravnikov. Poletno šolo slovenskega jezika smo po 30 letih prvic izvedli v prostorih Filozofske fakultete. Spremenili smo urnik Jesenske in Spomladanske šole, saj je bil premor med obema šolama po mnenju mnogih udeležencev predlog – trajal je dva meseca in pol. Šoli tako ne potekala vec vsak dan v tednu, ampak od ponedeljka do cetrtka, vsak drugi petek pa ohranjata spremljevalni program. Kot v prejšnjih letih so imele tudi v letu 2012 Zimska, Spomladanska, Poletna in Jesenska šola ter EILC poleg jezikovnega pouka tudi pester spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, v okviru teh tecajev so nastali tudi casopisi s prispevki udeležencev: ZimoPis, Dobesednik, Pošopis in Prevodi. 36 Letno porocilo 2012 Julija smo se prijavili na razpis Ministrstva za notranje zadeve za izvajanje programa Zacetna integracija priseljencev – enotni program ucenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v Ljubljani in okolici. Na razpisu smo bili uspešni in od decembra 2012 izvajamo tecaje slovenskega jezika za državljane tretjih držav, ki jih so.nancira Evropska unija iz Evropskega sklada za vkljucevanje državljanov tretjih držav. Tecaji so za udeležence brezplacni, in ce so na tecaju prisotni vsaj 80 % casa, so po zakljucenem 180-urnem programu upraviceni tudi do brezplacnega prvega preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni. Udeleženci V letu 2012 je bilo na tecajih skupno 864 udeležencev. Najvec jih je bilo na Žepnem tecaju (181), Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus (159) in Poletni šoli (125). Slika 2: Število udeležencev po posameznih tecajih Žepni = Žepni tecaj, EILC = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus, PŠ = Poletna šola, POP = Popoldanski tecaj, JŠ = Jesenska šola, JUT = Jutranji tecaj, ZŠ = Zimska šola, SŠ = Spomladanska šola, Intenz = Intenzivni tecaj, Ind = Individualni pouk, Prip = Priprava na izpit, Okusimo = Okusimo slovenšcino, EILC+ = nadaljevalni tecaj za študente Erasmus, Int jut = Intenzivni jutranji tecaj Slika 3: Narodnost udeležencev Glede na prejšnja leta je bilo v letu 2012 vec udeležencev zlasti zaradi novih tecajev (Zdravniki: 48, ZIP: 45), vecja udeležba kot leto prej je bila tudi na Žepnem tecaju slovenšcine (2011: 169, 2012: 181) in Jesenski šoli (2011: 31, 2012: 47). Najvecji padec udeležbe glede na leto 2011 pa so imeli Poletna šola (2011: 149, 2012: 125), posebni tecaji (2011: 13, 2012: 0), nadaljevalni tecaj za študente Erasmus (2011: 21, 2012: 8), Priprava na izpit (2011: 32, 2012: 18) in Jutranji tecaj (2011: 46, 2012: 35). Tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 62 razlicnih narodnosti. Tecaji slovenšcine Slika 4: Poklic udeležencev Opravljali so 105 razlicnih poklicev. Slika 5: Spol udeležencev Po spolu so prevladovale ženske. 38 Letno porocilo 2012 3 Ucitelji Leta 2012 je v programu Tecaji slovenšcine ucilo 29 uciteljev, od tega 25 profesorjev slovenskega jezika in 4 študenti. Tecaji slovenšcine 3.1 Sodelavci Tecajev slovenšcine 2012 4 Spletni tecaj Slovene.si 5 Financiranje programa Janja Ban Tanja Jerman Petra Pucnik Beti Boškovic Mojca Jesenovec Nina Skubic Anja Butala Boris Kern Anja Strajnar Maja Bracika Pišcanc Tanja Kotnik Mojca Stritar Boris Cesar Katja Kralj Maja Šorli Jakin Laura Fekonja Alenka Licen Melita Vešner Anja Figelj Andreja Markovic Magda Volk Nataša Hribar Nataša Medvešek Barbara Vojsk Svetlana Jandric Helena Nadižar Gita Vuga Nina Javoršek Staša Pisek Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena teh dejavnosti pri vseh uciteljih je bila 4,81 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2012 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Branka Gradišar (vodja programa), Jana Kete Maticic in Tanja Jerman (vodja uciteljev). Marca smo v sodelovanju s podjetjem Spinaker proizvodnja, trgovina in trženje, d. o. o., zaceli razvijati prosto dostopni spletni tecaj za samostojno ucenje slovenšcine Slovene.si. Vsebine tecaja temeljijo na projektu Slovenšcina na daljavo (2004–2006), a so bile posodobljene in omejene na raven A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Tecaj poteka v spletnem ucnem okolju Moodle 2.2. Spletna stran, ki ponuja informacije o slovenšcini, Sloveniji in možnostih ucenja slovenšcine, je trenutno na voljo v štirih jezikih: slovenšcini, anglešcini, nemšcini in rušcini, prevedena pa bo še v francošcino, italijanšcino in španšcino, tako da bo nagovarjala cim širši krog ljudi, ki se zanimajo za ucenje slovenšcine. Spletno postavitev tecaja sta izdelala mag. Antonio Castino in mag. Tomaž Gregoric iz podjetja Spinaker, za uporabo pa bo na voljo predvidoma maja 2013. Intenzivne tecaje slovenšcine za študente Erasmus (EILC) so.nancira Evropska unija (program Vseživljenjsko ucenje), v letu 2012 v višini 36.000 EUR za 9 tecajev, Evropska unija (iz Evropskega sklada za vkljucevanje državljanov tretjih držav) so. nancira tudi tecaje za državljane tretjih držav po programu Zacetna integracija priseljencev – enotni program ucenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v Ljubljani in okolici, in sicer 3,18 EUR na uro na udeleženca (predvideni sklad za tecaje do 31. 8. 2013 je 360.057,82 EUR). Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2012 je bilo podeljenih 6 štipendij za Zimsko šolo (MIZKŠ – nekdanje MŠŠ: 2.400 EUR), 6 za Spomladansko (MIZKŠ – nekdanje MŠŠ: 7.800 EUR), 42 za Poletno šolo (MIZKŠ – nekdanje MVZT: 9.734,25 EUR, MIZKŠ – nekdanje MŠŠ: 7.828,50 EUR, Urad: 12.380,25 EUR) in 8 za Jesensko šolo (MIZKŠ – nekdanje MŠŠ: 10.400 EUR). Slovenšcina za otroke in mladostnike Mihaela Knez, Damjana Kern Mladinska poletna šola Od 2. do 13. julija smo v Ljubljani organizirali 7. Mladinsko poletno šolo. Udeležilo se je je 167 mladostnikov iz 13 držav (Argentine, Italije, Kanade, Avstrije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Francije, Poljske, Nemcije, Nizozemske, Rusije). Slika 1: Udeleženci 7. Mladinske poletne šole po državah Mladinska poletna šola slovenšcine je prvic potekala na novi lokaciji, ki se je izkazala za zelo dobro izbrano. Udeleženci so bili nastanjeni v Dijaškem domu Bežigrad, pouk pa je potekal na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Ob dopoldanskem pouku (od 9.00 do 12.30) je popoldne in zvecer potekal pester spremljevalni program, v okviru katerega so se udeleženci seznanjali s slovenskimi naravnimi znamenitostmi, kulturo in stvarnostjo (ogled Ljubljane, pohod na Rožnik, obisk samostana Sticna, Bohinja, Škocjanskih jam in Pirana, koncert skupine Pushluschtae, ogled gledališce predstave Med dvema stoloma, ogled . lma Pisma sv. Nikolaju slovenskega režiserja Mitja Okorna), del dejavnosti pa je bil namenjen tudi druženju in športu (obisk srecanja Dobrodošli doma, ki ga pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, veslanje po Ljubljanici, kopanje v kopališcih Laguna in Atlantis, turnir v odbojki in nogometu). Kot vsako leto so se nam s kratko predstavo predstavili tudi dijaki iz Argentine in Kanade, ki se MPŠ vsako leto udeležujejo kot zakljucena (maturantska) skupina. Izpeljali smo tudi natecaj za najboljšo fotogra.jo Mladinske poletne šole. Naše udeležence smo najprej seznanili s pravili fotogra.ranja (predavanje je izvedel fotograf Janez Kotar), na koncu poletne šole pa smo izbrali najboljše fotogra.je MPŠ in fotografe nagradili s knjižnimi nagradami. Na natecaj se je odzvalo vec kot 20 tecajnikov, zmagala je dijakinja Cecilija Urbancic iz Argentine. Ustvarjanje pri pouku in vtise o poletni šoli smo zbrali v Poletniku, casopisu MPŠ (www.centerslo.net/. les/. le/Mladinska%20poletna%20%C5%A1ola/ poletnik%202012%20komplet.pdf). Ob koncu tecaja so imeli ucenci možnost oceniti uspešnost tecaja oziroma delo lektorjev. Oboje je bilo ocenjeno kot zelo dobro (povprecna ocena je bila 4,74, najvišja možna ocena je bila 5), vecinoma ugotavljajo, da so se v obeh tednih ogromno naucili, zelo pomembno se jim zdi tudi to, da imajo možnost spoznati slovenske vrstnike iz drugih držav. Slika 2: Ocene lektorjev, ki so poucevali na MPŠ 40 Letno porocilo 2012 Tecaji za dijake v zamejstvu Slovenšcina za otroke in mladostnike Slika 3: Število udeležencev na tecajih slovenšcine za otroke in mladostnike v obdobju od 2006 do 2012 Tecaji za ucence priseljence Sodelovanje z MIZKŠ Sodelovanje na konferencah, simpozijih in izobraževanju Izvedli smo 5 intenzivnih tecajev za 143 ucencev, ki obiskujejo slovenske in dvojezicne šole v zamejstvu: - od 23. do 27. januarja za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu (23 dijakov), - od 30. januarja do 3. februarja za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence (38 dijakov), - od 16. do 20. aprila za dijake iz gimnazije in srednje strokovne šole Bela III. v Monoštru (22 dijakov), - od 6. do 10. junija za dijake iz Višje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (34 dijakov), - od 26. do 30. septembra za dijake iz Gimnazije Alpe Jadran, Trgovske akademije iz Velikovca in dijake iz Št. Andraža (26 dijakov). 350 300 250 200 150 100 50 0 Po izteku projekta Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje, v okviru katerega smo izvajali brezplacne tecaje za ucence migrante, se je s strani šol pokazala velika potreba po nadaljevanju tecajev. Ker na razpisih, ki so razpisovali projekte, ki bi nam omogocili brezplacno izvedbo tecajev, nismo bili uspešni, smo se odlocili, da ucencem priseljencem ponudimo placljivo obliko tecajev. Povpraševanje po tecajih je bilo kar veliko, vendar se je izkazalo, da starši ali šole kljub prijazno oblikovani ceni stroškov tecaja niso mogli pokriti, zato je bilo število prijavljenih ucencev tako majhno, da tecajev nismo mogli izvesti. V šolskem letu 2011/12 je CSDTJ na prošnjo MIZKŠ pomagal pri vzpostavitvi pouka slovenšcine na trbiški gimnaziji v Kanalski dolini. Slovenšcina se je poucevala kot obvezni predmet za vse razrede po eno uro na teden. Pouk je v celoti .nanciral MIZKŠ oziroma ZRSŠ, izpeljala pa ga je nekdanja sodelavka Centra Barbara Upale. Sodelavki programa sva clanici razlicnih komisij in delovnih skupin. Damjana Kern je clanica Mešane komisije za sodelovanje na podrocju šolstva med Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Deželnim šolskim svetom za Koroško in zunanja opazovalka Komisije za pripravo avstrijske standardizirane mature iz maternega jezika, Mihaela Knez pa clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini in Delovne skupine za jezikovno politiko v VIZ. Sodelavki programa Mihaela Knez (kot vodja okrogle mize) in Damjana Kern sta sodelovali pri okrogli mizi z naslovom Slovenšcina in ucenci priseljenci, ki je v organizaciji MIZKŠ in Šole za ravnatelje potekala v okviru strokovnega posveta Vecjezicnost za danes in jutri: novosti in razvojne zamisli (Brdo pri Kranju, 18. 10. 2012), Mihaela Knez je novembra nastopila tudi na mednarodnem seminarju Sveta Evrope Od asimilacije in izolacije k integraciji, ki ga je v okviru programa Pestalozzi organiziral ZRSŠ, Damjana Kern pa je v okviru Centrovega junijskega izobraževanja vodila okroglo mizo o dvojezicnem šolstvu in ucenju slovenšcine v Avstriji. Novembra sta se obe udeležili dvodnevnega izobraževalnega seminarja na temo priprave testov za otroke in mladostnike, ki je potekal v okviru organizacije ALTE v Mchnu. Sodelavki Mladinskega programa sa vpeti tudi v delo drugih Centrovih programov, v Izobraževanje in Izpitni center. Sodelavci programa Dejavnosti v programu smo izvedli s pomocjo naših zunanjih sodelavcev. Lektorji Katja Kralj Matej Klemen Tanja Kotnik Alenka Licen Nuša Delo Lale Zorka Herman Jasna Macek Mateja Mivšek Lara Pižent Asistenti Mateja Rakovec Marta Marinko Martin Lissiach Urška Spitzer Petra Rajk Maja Rancigaj Ema Golob Maja Đevic Jasna Zupan Maja Bracika Pišcanc Ana Brejc Mateja Ban Špela Zupan Helena Nadižar Tina Jugovic Irena Jerovšek Vogrinc Miša Bitenc Herncic Urška Vranjek Tjaša Kocjan Irina Lešnik Jerneja Batista Nika Merljak Živa Cebulj Slovenšcina za otroke in mladostnike 42 Letno porocilo 2012 Izpitni center Izpitni center dr. Ina Ferbežar Kandidati Slika 1: Kandidati za izpite iz znanja slovenšcine v letu 2012 po ravneh Slika 2: Kandidati na osnovni ravni po J1 V letu 2012 se je izpita iz znanja slovenšcine na vseh treh ravneh udeležilo skupno 1529 kandidatov, kar je 288 manj kot v letu 2011. Razmerja med udeležbo na izpitih na posameznih ravneh kaže slika 1. visoka; 194 srednja; 114 govorno; 11 snovna; 1210 To pomeni prvi vecji upad števila kandidatov po letu 2008, in to zaradi obcutnega zmanjšanja števila kandidatov na osnovni ravni (277 ali 23 % manj kot leta 2011), število kandidatov na preostalih ravneh ostaja približno enako. Eden od razlogov za takšno zmanjšanje morda lahko išcemo v dejstvu, da se je v prvi polovici leta 2012 iztekla serija brezplacnih tecajev po Uredbi o integraciji tujcev, ki se je zacela v šolskem letu 2010/11. Udeležba na tecajih je namrec po Uredbi odpirala tudi možnost brezplacne udeležbe na izpitu (ob 80-odstotnem obisku tecaja). Leta 2012 se je izpitov po Uredbi udeležila le slaba tretjina (31 %) kandidatov na osnovni ravni (leta 2011 polovica, leta 2010, ob zacetku izvajanja brezplacnih tecajev, pa tri cetrtine). Kar zadeva prvi jezik udeležencev izpitov se razmerje med jeziki v primerjavi z letom 2011 ni bistveno spremenilo: prevladujejo govorci (južno)slovanskih jezikov, na osnovni ravni bosanskega (30 %) in srbskega (19 %), na srednji hrvaškega (33 %) in makedonskega (20 %), na visoki srbskega (53 %) in makedonskega jezika (27 %). Primerjava s prejšnjimi leti je pokazala, da se je precej povecalo le število makedonsko govorecih kandidatov, ki se udeležujejo izpita na visoki ravni (teh je bilo lani približno dvakrat vec kot leta 2011). Naslednja slika (2) prikazuje deleže govorcev posameznih jezikov na osnovni ravni v letu 2012: drugi albanski ruski 3% srbohrvaški 6% bosanski 30 % Primerjava jezikovnih pro.lov kandidatov iz preteklih let je pokazala, da se je mocno zmanjšal delež albansko govorecih (pred tremi leti je bilo teh npr. kar cetrtina), povecala pa se je pestrost prvih jezikov, ki jih navajajo kandidati ob prijavi (npr. angleški, arabski, crnogorski, francoski, italijanski, kitajski, madžarski, moldavski, nemški, nizozemski, perzijski, španski, turški, nekaj afriških jezikov …). Med kandidati na osnovni ravni nekoliko prevladujejo moški (57 %), izpitov na obeh višjih ravneh pa se udeleži vecji delež žensk (na srednji 62 %, na visoki 67 %), kar je podobno razmerje kot prejšnja leta. Izobrazbena struktura kandidatov je od ravni do ravni razlicna: na srednji prevladujejo kandidati s srednješolsko izobrazbo, na visoki imajo vsi kandidati visokošolsko izobrazbo, na osnovni pa kandidati navajajo tako rekoc vse stopnje izobrazbe. Pri tem je treba poudariti, da se je izobrazbena struktura na osnovni ravni v zadnjih treh letih mocno spremenila, kot kaže tudi slika 3: 40 35 30 25 20 35 33 36 18 20 17 17 8 12 3 2009 2012 15 10 5 0 osnovna poklicna srednja visoka ni podatka Izpitni center Slika 3: Izobrazbena struktura kandidatov na osnovni ravni: primerjava med letoma 2009 in 2012 v % Kot je razvidno iz slike 3, je na osnovni ravni – za razliko od preteklih let – najvecji delež kandidatov (vec kot ena tretjina) s srednjo izobrazbo, približno enak delež pa je kandidatov z osnovno, visoko in poklicno izobrazbo (17 oz. 18 %). Kandidatov, ki ne bi zakljucili niti osnovnega izobraževanja, tako rekoc ni (poleg tistih, ki so se udeležili izpita iz samo govornega sporazumevanja, so se izpita na osnovni ravni leta 2012 udeležili le trije takšni kandidati). V primerjavi s preteklimi leti se je leta 2012 mocno povecal delež srednje izobraženih in se zmanjšal delež poklicno izobraženih: leta 2009 in 2011 je bilo to razmerje 33 % oz. 27 % za poklicno in 20 % oz. 19 % za srednjo izobrazbo, leta 2012 pa je bilo ravno obratno oz. se je število srednje izobraženih še povecalo, kot je razvidno tudi iz slike 3. Res pa je, da morda kandidati ne locijo povsem natancno med posameznimi stopnjami izobrazbe in v prijavnico zapišejo srednjo tudi tisti s poklicno izobrazbo. Prav tako vse vec kandidatov ta podatek (tako kot tudi druge neobvezne podatke) ob prijavi na izpit opušca. Med visoko izobraženimi na osnovni ravni prevladujejo ženske (med 204 kandidati je bilo kar 125 ali dve tretjini žensk), najvec med njimi je govork srbšcine kot J1 (cetrtina kandidatk z visoko izobrazbo), sledijo govorke rušcine in bosanšcine kot J1 (15 % oz. 12 %), približno enak delež je makedonsko, hrvaško in ukrajinsko govorecih žensk z visoko izobrazbo (10 % makedonsko govorecih in dobrih 7 % hrvaško in ukrajinsko govorecih). Na visoki ravni je, kot to velja za vsa zadnja leta, vecina kandidatov zdravnikov (kar 144 med 194 kandidati). Glede na podatke bi bil tipicni »pro.l« kandidata na visoki ravni zadnjih nekaj let takle: srbsko govoreca zdravnica, ki izpit opravlja zaradi zaposlitve. Smo pa med zdravniki, ki se udeležujejo izpita na visoki ravni, zadnje leto opazili precejšen porast makedonsko govorecih (30 %, leta 2011 14 %). Od januarja 2011 lahko zdravniki po Zakonu o priznavanju poklicnih kvali. kacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (ZPPKZ, Ur. l. RS, št. 107/2010) za zaposlitev na svojem podrocju znanje slovenšcine dokazujejo tudi samo na osnovni ravni. Posledicno se zadnja leta izpita iz znanja slovenšcine na osnovni ravni udeležuje vedno vec zdravnikov: leta 2012 jih je bilo 52 ali dobre 4 % vseh kandidatov na osnovni ravni, kar pomeni dober odstotek vec kot leta 2011 (46 oz. 3 % vseh kandidatov na osnovni ravni). 44 Letno porocilo 2012 Izpitni center 1.1 Razlogi za opravljanje izpita 1.2 Uspeh kandidatov Slika 4: Uspeh kandidatov za izpite po ravneh v % Med razlogi za opravljanje izpita, ki jih kandidati navajajo ob prijavi, prevladuje pridobitev slovenskega državljanstva na osnovni ravni (polovica kandidatov), šolanje na srednji ravni (vec kot dve tretjini kandidatov) in zaposlitev na visoki ravni (dobre tri cetrtine kandidatov). Med kandidati na osnovni ravni se zadnja tri leta precej povecuje delež tistih, ki potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo zaradi zaposlitve (15 % leta 2012; za primerjavo: leta 2010 je bilo takšnih kandidatov le 4 %). Ni povsem jasno, zakaj veliko število kandidatov (skoraj cetrtina na osnovni ravni, nekaj manj na obeh višjih ravneh) ob prijavi na izpit ne navaja (vec), zakaj želijo oz. morajo opravljati izpit. Glede razlogov za opravljanje izpita na osnovni ravni ni bistvenih razlik med spoloma: zaradi pridobitve slovenskega državljanstva izpit opravlja nekoliko vecji delež moških kot žensk (60 % : 40 %), nekoliko vecji delež žensk pa kot razlog za opravljanje izpita navaja lastni interes (64 %). Zdravniki, ki se udeležujejo izpitov iz znanja slovenšcine, kot receno, vecinoma potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo zaradi zaposlitve. In ceprav jih je med njimi precej, ki razloga za udeležbo na izpitu niso navedli, domnevamo, da gre tudi med njimi za potencialne iskalce zaposlitve. Uspeh kandidatov po ravneh kaže slika 4: Krivulje, ki na sliki 4 kažejo, kako uspešni so kandidati na posameznih ravneh, so vsa leta približno enake: vecina kandidatov izpit uspešno opravi, med njimi jih najvec doseže dober ali zelo dober rezultat, najmanj pa je tistih, ki so na izpitu na katerikoli izmed ravni ocenjeni s skupno oceno zadovoljivo. Razmeroma visoke ocene pri uspešnih kandidatih pripisujemo dejstvu, da je vecina kandidatov govorcev katerega od južnoslovanskih jezikov (gl. zgoraj) in da jim predvsem deli testa, ki merijo receptivno znanje, zaradi pozitivnega prenosa ne delajo težav. Delež negativno ocenjenih je bil leta 2012 na osnovni in visoki ravni nekoliko vecji kot leta 2011: na osnovni je bila negativno ocenjenih skoraj tretjina (32 %) kandidatov (leta 2011 28 %), na visoki je bila lani neuspešna vec kot polovica (54 %) kandidatov (leta 2011 38 % kandidatov). Na srednji ravni so bili rezultati podobni predlanskim (neuspešnih 39 % kandidatov, leta 2011 40 %). Predvsem zbuja skrb velik delež negativnih rezultatov na visoki ravni. Dejstvo je namrec, da se na posameznih rokih uporabljajo isti izpiti kot vsa zadnja leta, torej bi vecji neuspeh težko pripisovali izpitni metodi in/ali ocenjevalnim merilom. Na osnovni ravni deleži negativno ocenjenih iz leta v leto nihajo le za nekaj odstotkov, pogosto so ta nihanja povezana z izvajanjem brezplacnih tecajev po Uredbi o integraciji tujcev. Na visoki ravni pa se v zadnjih letih deleži negativno ocenjenih v povprecju precej povecujejo: s 35 % leta 2009 na 54 % leta 2012. Enega od razlogov za takšno stanje gre zagotovo iskati v dejstvu, da številni kandidati prihajajo v Slovenijo zgolj na izpite in so s slovenšcino v stiku le na najrazlicnejših tecajih v svoji državi. Vprašanje je, ali število tecajnih ur zadostuje in ali ti tecaji sploh ustrezno pripravljajo na izpit na visoki ravni. Zdi se, da se kandidati za izpite odlocajo po razmeroma kratkem casu ucenja slovenšcine, saj jim pozitivni prenos omogoca razmeroma visoko raven razumevanja – ne pa tudi ustrezno produkcijo. Deleže negativno ocenjenih podtestov na visoki ravni kaže slika 5. Slika 5: Deleži negativno ocenjenih podtestov na visoki ravni Slika 6: Uspeh kandidatov na osnovni ravni – primerjava med udeleženci tecajev po Uredbi in ostalimi poslušanje branje slovnica 2%1% 1% « 30 % govorjenje 22 % 2 recept.. 8% 23 % Iz slike 5 je razvidno, da skoraj 40 % negativno ocenjenih kandidatov na visoki ravni negativno oceno dobi pri enem delu izpita, od tega najvec pri govorjenju (60 % kandidatov z eno negativno). Pri tem je treba poudariti, da kandidati temo za ustni del izpita dobijo vnaprej in se imajo možnost nanjo pripraviti. Vec kot petina (23 % kandidatov) je negativno ocenjena pri obeh produktivnih delih (govorjenju in pisanju), pri dveh receptivnih delih (kombinacije branja, poslušanja in slovnice) je negativno ocenjenih 8 % kandidatov. Kar 30 % kandidatov pa negativno oceno dobi pri treh delih izpita ali vec. Glede na dejstvo, da se vsi kandidati pred izpitom tako ali drugace sistematicno ucijo slovenšcino, lahko sklenemo, da bi kazalo njihovo poucevanje usmeriti drugace – bolj v produkcijo in manj v recepcijo. Tu je sicer nevarnost t. i. povratnega vpliva (ang. washback), ko se ljudje jezika ne ucijo vec zaradi svojih dejanskih sporazumevalnih potreb, ampak zato, da bi (zgolj) opravili izpit. Predvsem pa bi kazalo kandidatom svetovati, naj ucenju namenijo daljše obdobje, sploh v primerih, ko nimajo možnosti bivanja v Sloveniji. Podatkov o dolžini bivanja v Sloveniji, ki zagotovo vpliva tudi na uspeh na izpitu, v Izpitnem centru ne zbiramo. Še nekaj besed o ocenjevalnih merilih pri produktivnih delih izpita, tj. pri pisanju in govorjenju: zadnja leta ugotavljamo, da se populaciji udeležencev izpitov na srednji in visoki ravni izenacujeta oziroma kandidati na srednji ravni na izpitu izkazujejo vecjo jezikovno zmožnost v slovenšcini kot kandidati na visoki ravni. To pomeni, da se morda od kandidatov na visoki ravni na ustnem delu izpita ne zahteva dosti vec kot znanje na srednji ravni (sploh upoštevaje dejstvo, da kandidati za oba izpita vnaprej pripravijo predstavitev teme, le da kandidati na visoki ravni temo izžrebajo, na srednji pa si jo izberejo sami). Zdi se, da raven izpita na visoki ravni ne presega spodnje ravni B2, ceprav naj bi glede na opredelitev v programu Slovenšcina za tujce segala na podrocje C Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO), raven izpita na srednji ravni pa se je prav zaradi vsega navedenega pocasi zniževala do ravni B1+. Prav to dejstvo navaja k razmisleku o združevanju obeh višjih ravni v eno, ki pa bi bila bolj jasno de.nirana, tako kar zadeva opis ravni kot format izpita. Rezultati izpitov na osnovni ravni kažejo, da so kandidati, ki so se udeleževali tecajev po Uredbi o integraciji tujcev, na splošno dosegli boljše rezultate: med njimi je bilo za 6 % manj negativno ocenjenih in za 11 % vec zelo dobro ocenjenih, kot je razvidno iz slike 6. Izpitni center 46 Letno porocilo 2012 Izpitni center 1.3 Ponavljanje na izpitih Izpitni roki, organizacija dela Udeležba na tecajih torej pricakovano pozitivno vpliva na rezultate na izpitih. A iz porocil Ministrstva za notranje zadeve o izvajanju tecajev slovenšcine po Uredbi1 izhaja, da se udeležencem brezplacnih tecajev 180 ur ucenja, koliko jih najvec omogoca Uredba, ne zdi dovolj za ustrezno pripravo na izpit. Podobnega mnenja so tudi izvajalci tecajev; res pa je, da tecaji po Uredbi niso namenjeni pripravi na izpit, ampak predvsem pridobivanju jezikovne zmožnosti, ki naj bi udeležencem olajšala vkljucevanje v slovensko družbo. Podobno kot za visoko raven tudi za osnovno velja, da je bilo najvec negativno ocenjenih kandidatov neuspešnih pri produktivnih delih izpita, še posebej pri pisanju (30 % negativno ocenjenih kandidatov), manj pri govorjenju (15 % negativno ocenjenih kandidatov). 11 % jih je bilo negativno ocenjenih tako pri pisanju kot pri govorjenju, razumevanje govorjenih in/ali zapisanih besedil kandidatom na splošno dela manj težav. Manjša raziskava sporazumevalnih potreb udeležencev izpitov na osnovni ravni in udeležencev tecajev po Uredbi o integracija tujcev2 je pokazala, da tuji govorci v slovenšcini vecinoma govorijo, nekoliko manj poslušajo in berejo, zelo malo pa pišejo – pa naj gre za situacije na delu, doma, pri uradni komunikaciji ali v prostem casu. Rezultati so pricakovani (in najbrž tipicni tudi za vecino odraslih domacih govorcev) in bodo zahtevali premislek o drugacnem razmerju med posameznimi deli izpita na osnovni ravni. Ali naj bi takšen premislek veljal tudi za srednjo in visoko raven, pa je vprašanje. Na višjih ravneh znanja se zdi precej logicno pricakovati tudi razmeroma obsežno zmožnost (tudi) pisne produkcije v tujem jeziku, sploh v primerih, ko naj bi izpit izkazoval enotno raven. Skupni evropski jezikovni okvir sicer spodbuja k oblikovanju jezikovnega pro.la posameznega govorca, ki naj bi izkazoval razlike v ravneh po posameznih dejavnostih (ce seveda pri posameznih govorcih te obstajajo), a omogociti izdelavo takšnih pro.lov bi pomenilo oblikovati drugacne izpite, tj. takšne, ki bi omogocali dolocen razpon oz. bi morali pri vsaki dejavnosti oz. v vsakem posameznem podtestu »pokriti« najmanj dve ravni. To bi pomenilo obsežnejše in daljše teste, za kandidate pa vecji stres in posledicno morda tudi slabše rezultate. Na uspeh kandidatov na osnovni ravni pricakovano vpliva tudi njihova izobrazba: najvec neuspešnih kandidatov je prav med tistimi, ki imajo koncano samo osnovno šolo (skoraj polovica kandidatov s koncano osnovno šolo), 43 % negativno ocenjenih pa je bilo tudi med tistimi, ki svoje izobrazbe niso navedli. Visoko izobraženih kandidatov je med neuspešnimi najmanj (15 %). Glede na omenjeno dejstvo o na splošno višji izobraženosti kandidatov na osnovni ravni v primerjavi s preteklimi leti bi morda lahko pricakovali nekoliko boljše rezultate. A dejavnikov, ki vplivajo na rezultate na izpitu, je veliko, mednje sodi tudi dolžina bivanja v Sloveniji, o cemer pa, kot že receno, nimamo podatkov. Vecina kandidatov se je v letu 2012 izpita udeležila prvic: na osnovni ravni 80 % vseh kandidatov, na srednji ravni 85 % kandidatov, na visoki ravni pa 63 % kandidatov. Analiza je pokazala, da tisti, ki izpit ponavljajo, v povprecju dosegajo slabše rezultate: med ponavljavci na osnovni ravni je bila pri drugem poskusu nekaj vec kot polovica kandidatov ocenjena negativno (med njimi so prevladovali poklicno in srednje izobraženi), med tistimi, ki so izpit opravljali tretjic, pa je bilo negativnih 63 %. Med tistimi, ki so izpit opravljali cetrtic ali vec, je bilo negativnih kar tri cetrtine kandidatov. Na visoki ravni je bila kar polovica kandidatov že ob prvem poskusu ocenjena negativno, med tistimi, ki so izpit ponavljali, pa je bilo negativnih skoraj tri cetrtine kandidatov. Uspešnost kandidatov na visoki ravni je, kot že receno, najverjetneje povezana z bivanjem v Sloveniji oz. z dejstvom, da kandidati na visoki ravni v Slovenijo prihajajo le na izpite, morda pa tudi z (ne)ustreznostjo tecajev slovenšcine, ki se jih v svojih državah udeležujejo kandidati. Na srednji ravni je pri prvem poskusu neuspešnih 40 %, tisti, ki izpit ponavljajo, so uspešni v vecji meri (okoli 75 %). Izpiti iz znanja slovenšcine so bili v letu 2012 izvedeni na petih izpitnih rokih na osnovni in srednji ravni in na šestih na visoki ravni. Na osnovni ravni je bil izveden še en dodatni izpitni rok; vecino izpitov na osnovni ravni so izvedli zunanji izvajalci, in sicer dobrih 92 %. Prvic v zgodovini Izpitnega centra pa smo izpit izvedli tudi zunaj Slovenije: aprila 2012 je bil izpit na visoki ravni organiziran in izveden na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. 1 Gl. interno gradivo MNZ Analiza ucinkovitos dosedanjega izvajanja integracijskih ukrepov Ministrstva za notranje zadeve na podlagi zakona o tujcih in Uredbe o integraciji tujcev. I. del februar 2010, II. del januar 2011, III. del januar 2012 (avtorja Darja Pokrivac in Uroš Gregoric). 2 Raziskava je nastala za potrebe diplomske naloge študentke 3. letnika sloveniske Miše Herncic Bitenc z naslovom Jezikovne potrebe ucecih se slovenšcino. Zdi se, da število rokov kandidatom ustreza, in ceprav je tudi za izvajalce pet izvedb skoraj nujno, da lahko »vzdržujejo kondicijo« pri ocenjevanju, za Izpitni center to po drugi strani lahko pomeni zniževanje kakovosti – pa ne toliko glede izvedbe, kot kar zadeva izdelavo gradiva. Dejstvo je, da je nemogoce izdelati nova izpitna gradiva za vsak izpitni rok in ga pilotirati niti ni mogoce sproti pripraviti vseh potrebnih statisticnih analiz, kar bi bilo seveda za zares kakovostno storitev nujno. A po drugi strani je dejstvo tudi, da si Izpitni center lahko zagotovi dovolj velik numerus, ki omogoca vsaj približno zanesljivo analizo rezultatov in testa, samo s ponovno uporabo istih izpitnih pol. To še posebej velja za srednjo in visoko raven, kjer je udeležba nizka; torej še en razlog vec, tokrat tehnicni, za združevanje srednje in visoke ravni v eno. V prihodnje bomo pretehtali možnost omejitve izpitnih rokov na štiri letno, sploh glede na možnost individualnega opravljanja izpita na IC (od leta 2010). Za takšno možnost se je v letu 2012 odlocilo šest kandidatov, in sicer dva na visoki in štirje na osnovni ravni. Pritožna komisija Izpitnega centra je v letu 2012 obravnavala 18 pritožb (17 na osnovni, 1 na srednji ravni), ena je bila rešena kot utemeljena, ostale so bile zavržene. Tri kandidate smo prijavili na policijo zaradi suma napeljevanja k ponarejanju listin, kar pomeni, da izpit v imenu prijavljenega kandidata opravlja nekdo drug (zaradi takšnega razloga je IC doslej podal prijavo za skupno 30 oseb). Po navadi se takšna zloraba pokaže šele v IC ob pregledu izpitne dokumentacije in s primerjavo z rezultati na prejšnjih rokih (velja seveda samo za kandidate, ki izpit ponavljajo in so v preteklosti na izpitu dosegli slab rezultat, ob novem opravljanju pa dobili zelo visoke ocene). Senat FF je 16. maja 2012 sprejel spremembe Pravilnika o izvajanju izpitov. Spremembe in dopolnitve so se nanašale v glavnem na organizacijske zadeve, ki so posledica spremembe zakonodaje in izkušenj z organizacijo izpitov (možnost individualnega opravljanja izpita, najmanj 6 prijavljenih kandidatov za izvedbo izpita, kandidati, ki se izpita udeležujejo po Uredbi o integraciji tujcev, odjava od izpita, ravnanje s kandidati, za katere obstaja sum lažne identi. kacije itn.). 2.1 Strokovno delo V Izpitnem centru smo zaceli s prenovo in nadgradnjo programa Slovenšcina za tujce, ki jo zahteva ne le starost programa (12 let), ampak predvsem razvoj stroke, izkušnje z izpiti in nenazadnje dokument Skupni evropski jezikovni okvir, katerega prevod v slovenšcino smo dobili v zacetku leta 2011. Novi oz. prenovljeni program naj bi bil bolj usklajen s tem dokumentom in naj bi bolj natancno dolocal standarde znanja oz. prinašal s SEJO bolj usklajene opise posameznih ravni, prinesel pa naj bi tudi nekatere spremembe v zvezi z izpiti: osnovna raven bi tako ostala med ravnjo A2 in B1 in bi bila namenjena enaki ciljni publiki kot doslej. Dosedanji srednja in visoka raven bi se združili v t. i. višjo raven, ciljna publika bi ostala enaka kot doslej (udeleženci izpitov na srednji in visoki ravni), pokrivala pa bi (spodnjo) raven B2. Novi izpit na višji ravni naj ne bi vec preverjal poznavanja slovnicnih struktur – te naj bi se bolj jasno vkljucile v podtest pisanje. Novost prenovljenega programa naj bi bila še posebej raven (in z njo izpit) t. i. »ucinkovitega uporabnika« slovenšcine, ki bi pokrivala podrocje C SEJO in katerega ciljna publika bi bili tisti, ki slovenšcino obvladajo na res visoki ravni in želijo ali potrebujejo dokazilo o tem (npr. prevajalci, ucitelji, morda tudi govorci slovenšcine kot J1, živeci zunaj meja Slovenije). Ta publika doslej ni imela možnosti opravljanja izpita, ki bi presegal raven B2 (sedanji izpit na visoki ravni). Program naj bi prinašal tudi enostavnejša in bolj transparentna ocenjevalna merila (predvsem za ocenjevanje pisne in govorne produkcije), kar posledicno pomeni izdelavo robustnejših lestvic za vsako izmed opisanih ravni. Od septembra do decembra 2012 sta bila tako izdelana osnutka opisa osnovne ravni in speci.kacije testa na osnovni ravni, ki naj bi služila kot izhodišce za pripravo opisov ravni in speci.kacij izpitov na obeh preostalih ravneh. Izdelana in preskušena je bila tudi ocenjevalna lestvica za ocenjevanje pisne produkcije. Nadaljnji koraki zahtevajo opise preostalih ravni in izdelavo izpitnega kataloga, pilotiranje testov po novih speci. kacijah in postavitev mejnih vrednosti. Nazadnje bo treba sprožiti tudi ustrezne postopke sprejema prenovljenega programa na Svetu za izobraževanje odraslih. Marca 2012 sva sodelavki IC Nataša Pirih Svetina in Ina Ferbežar za tisk pripravili prirocnik k programu Zgodnja integracija priseljencev (del projekta, ki ga je od leta 2009 vodil Andragoški center Slovenije, ACS). Dogovor je bil, da bo za oblikovanje in tisk poskrbelo Ministrstvo za notranje zadeve, a se je zapletlo in je zadeva zastala. Kljub temu smo v IC poskrbeli za slikovno gradivo, ki naj bi bilo vkljuceno v prirocnik (z neformalnim razpisom na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje smo za projekt pridobili študentko Hano Jesih), ACS pa je dal tisk prirocnika v svoj letni delovni nacrt za leto 2013. V zvezi z aktivnostmi uvršcanja ucbenikov za slovenšcino kot drugi in tuji jezik (vec o tem gl. v porocilu Založništva) smo se odlocili, da bi tudi prakticno preverili, do katere stopnje znanja Izpitni center 48 Letno porocilo 2012 3 Izobraževanje Izpitni center Mednarodno sodelovanje pripeljejo posamezni ucbeniki v najrazlicnejših tecajih in lektoratih (ob zavedanju, da ucitelji poleg ucbenikov uporabljajo še svoje gradivo). V ta namen naj bi izdelali teste od ravni A1 do B2 in jih preskusili na razlicnih populacijah, ki se slovenšcino ucijo po Centrovih ucbenikih. 19. maja je bil izveden redni izobraževalni seminar za izvajalce izpitov. Seminar je bil namenjen porocanju o delu leta 2011 in (vsakoletnemu) usklajevanju ocenjevalcev pri interpretiranju meril za ocenjevanje govorne in pisne produkcije. V mesecu maju je bil izveden seminar za nove izvajalce izpitov, ki se ga je udeležilo 10 sodelavk naših zunanjih izvajalcev IC. Vecina jih je do konca leta 2012 opravila vse obveznosti, ki jih morajo izpolniti izvajalci, preden lahko samostojno sodelujejo v izpitnih komisijah (poleg 8-urnega seminarja še ocena 10 pisnih produkcij, hospitacije in »nastop« oz. sodelovanje na izpitih kot ocenjevalec in izpraševalec pod mentorstvom). Na seminarjih za ucitelje slovenšcine v Beogradu (aprila) in za lektorje na tujih univerzah (avgusta) smo predstavili izpite iz znanja slovenšcine, ki jih izvajamo v IC, in temeljna nacela dobre prakse jezikovnega testiranja. Osnove izdelave jezikovnih testov so bile predstavljene tudi uciteljem slovenšcine, ki poucujejo otroke in mladostnike, katerih J1 ni slovenšcina (aprila in oktobra), marca pa je bil tak seminar izveden za ucitelje, ki poucujejo v šolah s slovenskim ucnim jezikom v Italiji (vec o tem v porocilu programa Izobraževanje). Marca 2012 je Ina Ferbežar na povabilo Državnega izpitnega centra izvedla seminar o dobrih praksah jezikovnega testiranja in udeleženkam – clanicam skupine, ki pripravlja nacionalne preizkuse znanja za predmet slovenšcina kot ucni jezik – ponudila analizo testov na nacionalnih preizkusih. Zdi se, da so znanja s podrocja merjenja jezikovnega znanja lahko precej dragocena, da pa jih ucitelji v svojem izobraževanju in usposabljanjih ne pridobijo ali vsaj ne v zadostni meri, zato bi jih morda kazalo bolj sistematicno ponujati. Julija se je uspešno zakljucil projekt v okviru programa Tempus IV MaFoLaC, katerega cilj je bila nadgradnja obstojecega sistema za certi. ciranje makedonšcine kot tujega jezika (izpit na ravni C1), izdelava ucbenikov za makedonšcino kot tuji jezik (na ravneh A, B1 in C1) ter oblikovanje študijskih programov za makedonšcino kot tuji jezik na vec makedonskih univerzah. Slavnostne zakljucne konference na univerzi v Skopju 12. junija in tridnevnega sestanka, ki je bil namenjen oblikovanju koncnega vsebinskega in . nancnega porocila, smo se udeležile skoraj vse slovenske sodelavke pri projektu (Namita Subiotto, Mirjana Petkovic, Lidija Jesenko in Ina Ferbežar). Ina Ferbežar se je udeležila obeh rednih srecanj združenja ALTE. Poudarek aprilskega srecanja v Lizboni je bil na vplivu in posledicah, ki ga ima jezikovno testiranje na ucenje in poucevanje, novembrsko srecanje v Mchnu pa je bilo posveceno razvijanju testov za otroke in mladino. Novembrskega srecanja sta se udeležili tudi kolegici Mihaela Knez in Damjana Kern, ki sta se pridružili delovni skupini za pripravo testov za otroke in mladino (ang. Young Learners). V okviru združenja ALTE IC sicer sodeluje še v dveh delovnih skupinah, in sicer v skupini za pripravo navodil za razvoj testov za posebne (poklicne ipd.) namene (ang. Language for Speci.c Purposes, LSP) in v skupini Jezik in migracije (ang. Language and Migration, LAMI), v okviru katere je bil pripravljen vprašalnik za izvajalce t. i. integracijskih programov (tecajev in izpitov). Vprašalnik, namenjen udeležencem teh programov, bo omogocil mednarodno primerjavo o kakovosti tovrstnih tecajev in izpitov, njihovi uporabnosti za vsakdanje življenje ipd. Naloga slovenske strani je pripraviti prevod in pilotirati vprašalnik ter pripraviti komentarje v zvezi s prevajanjem in pilotiranjem. Glede na dejstvo, da je Center izvajalec brezplacnih tecajev slovenšcine po Uredbi o integraciji tujcev (o tem vec v porocilu Tecajev), bo mogoce vprašalnik pilotirati ob koncu prvih tecajev. Z novembrom 2012 se je izteklo triletno clanstvo Ine Ferbežar v Izvršilnem odboru združenja ALTE, a so ji mandat podaljšali za naslednja tri leta. Leta 2011 je IC sodeloval pri razpisu EPSO (European Personnel Selection O. ce), in sicer je skupaj z drugimi clanicami ALTE pripravil izpit iz razumevanja govorjenih in zapisanih besedil za prevajalce in tolmace na ravni C2. Projekt je bil zavrnjen, gradivo, ki je nastalo ob njegovi prijavi (testi v 24 evropskih jezikih), pa bo po vsej verjetnosti objavljeno na spletni strani ALTE v okviru delovne skupine LSP. V letu 2013 izpite iz znanja slovenšcine caka nova zunanja evalvacija. Prva je bila izvedena leta 2008 z oceno »nerešeno«, po nekaterih izboljšavah – uskladitvi programa Slovenšcina za tujce s SEJO, uporabi t. i. sidrnih nalog, ki zagotavljajo vecjo stabilnost testov, nacrtu za prenovo programa in izpitov – pa so naši izpiti avgusta 2011 dobili oceno »zadovoljivo z akcijskim nacrtom«. Novo evalvacijo, ki se v okviru ALTE izvaja vsakih pet let, bomo zaradi prenove verjetno morali pomakniti v leto 2014. Kadrovske zadeve Na povabilo Goethejevega inštituta iz Mchna se je Ina Ferbežar 15. in 16. oktobra udeležila seminarja v zvezi s postavljanjem standardov in mejnih vrednosti za novi test iz nemšcine na ravni B1, ki so ga skupaj razvili Goethejev inštitut, Avstrijska jezikovna diploma (Österreichisches Sprachdiplom) in Univerza v Fribourgu v Švici. Sodelovanje na takšnih seminarjih pomeni velik privilegij, saj se na njih pridobivajo zelo specializirana znanja, ki jih je sicer težko pridobiti, so pa prenosljiva na druge jezike oz. v podobne situacije. Center sodeluje pri projektu v okviru programa KA2 PROLANG (vec o tem gl. pri Projektih). Gre sicer za promocijski projekt, a Centrova naloga v njem je izdelati neke vrste diagnosticni e-test na ravni A (A0–A2), katerega cilj je predvsem motivirati njegove uporabnike za nadaljnje ucenje jezika oz. udeležbo na tecajih. Nekaj izkušenj z e-testiranjem IC sicer ima (iz projektov Slovenšcina na daljavo in TOOL2), a izdelava pravega interaktivnega in za uporabnika posebej prijaznega (in zabavnega) testa bo zagotovo velik izziv. Ina Ferbežar je z julijem zakljucila štiriletno delo vodje Centra za slovenšcino, ostaja pa vodja Izpitnega centra in nekaterih delovnih skupin. Izpitni center 50 Letno porocilo 2012 Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika dr. Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez Uvod Podobno kot v preteklih letih, smo tudi v letu 2012 izvajali razlicne oblike izobraževalnih seminarjev, katerih udeleženci so bili predvsem ucitelji, ki poucujejo slovenšcino kot tuji jezik v okviru drugih Centrovih programov, predvsem STU, Tecajev in SSJLK, drugi ucitelji slovenšcine kot neprvega jezika, bodoci ucitelji slovenšcine, izpraševalci na izpitih iz znanja slovenšcine in drugi. Izvedli smo 10 razlicnih seminarjev, ki jih v nadaljevanju na kratko predstavljamo v kronološkem zaporedju. Koledar izobraževalnih 10.–12. 1. Sodelavci Centra za slovenšcino smo po narocilu Zavoda za šolstvo republike dejavnosti v letu 2012 Slovenije izvedli tridnevno individualno usposabljanje za poucevanje slovenšcine za ucitelja, ki je nato zacel poucevati slovenšcino kot izbirni predmet na Drugi gimnaziji Varaždin. Usposabljanje je bilo sestavljeno iz razlicnih vsebinskih sklopov (nacrtovanje pouka, gradiva, metodicno-didakticni pristopi, delo s posameznimi ucbeniki, delo z e-viri, priprava nalog za preverjanje znanja, jezikovne vaje s poudarkom na hrvaško-slovenskem jezikovnem stiku), ki nekako pokrivajo osnovne vsebine, potrebne za zacetek poucevanja slovenšcine kot neprvega jezika. 7. 2. Gostujoca predavateljica Katja Hribar, germanistka, ki se ukvarja z ucnimi stili, je za ucitelje na Tecajih slovenšcine pripravila predavanje z delavnico na temo ucnih stilov in strategij ucenja. Krajšega seminarja se je udeležilo 17 udeleženk. 14.–15. 2. Mihaela Knez je pripravila poseben program za ucitelje, ki na Hrvaškem poucujejo slovenski jezik in kulturo in so se udeležili seminarja v organizaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Obravnavane vsebine so bile: vsebine pouka slovenšcine kot J2, gradiva za poucevanje slovenšcine kot J2, priprava gradiva za delo v razredu, delo z besedilom, razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti, razvijanje slovnicne zmožnosti. 27.–28. 6. Tokratni tradicionalni dvodnevni izobraževalni seminar Centra za slovenšcino pred poletnimi prireditvami se je zacel z vabljenim predavanjem prof. dr. Jožeta Pirjevca na temo prelomnih zgodovinskih trenutkov v zgodovini Slovencev od 16. stoletja naprej. Sledilo je predavanje Centrovega predstojnika, red. prof. dr. Marka Stabeja, in vodje Službe oz. Sektorja za slovenski jezik pri MIZKŠ, dr. Simone Bergoc, na temo nove resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Po opoldanskem odmoru je sledilo bolj delavniško obarvano delo v dveh skupinah; v prvi s predavateljico Marjano Šifrar Kalan na temo leksikalne razpoložljivosti v tujem jeziku in v drugi s skupino sodelavk Centra za slovenšcino (pri pripravi so sodelovale dr. Ina Ferbežar, dr. Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar) na temo priprave nalog za jezikovni pouk z analizo nekaterih bolj in manj uspelih primerov tovrstnih nalog. Drugi dan seminarja je najprej dr. Jožica Ško. c z Inštituta Frana Ramovša predstavila novi Slovenski lingvisticni atlas, nadaljevali pa smo bolj s kulturno in literarno obarvanim delom programa. Sodobno slovensko umetnost je uciteljem predstavljala dr. Beti Žerovc, slovenska pesnica Cvetka Lipuš pa je nastopila s predavanjem z naslovom Pisati nekje vmes. Sledila je še okrogla miza na temo dvojezicnega šolstva in položaja slovenšcine v Avstriji, na kateri so sodelovali Sabine Sandrieser, Eduard Oraže, Susane Weitlaner in Katarina Fst Gutownig (Danilo Katz in Ursula Doleschal sta sodelovanje odpovedala). Okroglo mizo je moderirala Damjana Kern. Okrogla miza naj bi nadaljevala leto poprej zaceto tradicijo predstavljanja položaja slovenskega jezika in šolstva zunaj meja Slovenije. Sledile so še predstavitve novosti s Centra za slovenšcino, ki jih je bilo tokrat kar precej. Branka Gradišar in Jana Kete Maticic sta predstavili novo spletno stran Slovene.si; dr. Mojca Stritar spletni prirocnik z vajami za konverzacijo Pogovarjajmo se naprej ter svojo monogra. jo Korpusi usvajanja tujega jezika; Damjana Kern interaktivne igre s slicica Slika jezika na spletu, Mateja Lutar pa seminarski in simpozijski zbornik. Prvi dan se je seminarja udeležilo 75 udeležencev, drugi dan pa 70. 25. 9. Nadaljevali smo z mesecnimi srecanji za ucitelje, ki poucujejo na tecajih slovenšcine. Na prvem je ena od avtoric in urednic, Andreja Ponikvar, predstavili prirocnik S slovenšcino po svetu, Mojca Stritar pa prenovljeno izdajo ucbenika Slovenska beseda v živo 1a. Oktober: Vsi torki v oktobru so bili namenjeni seminarju za tiste ucitelje slovenšcine, ki v osnovnih in srednjih šolah poucujejo slovenšcino govorce, ki jim slovenšcina ni J1. V 20 urah seminarja so se udeleženci seznanili z vsebinami pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika, s pripravo gradiva za delo v razredu, obravnavali so didaktizacijo besedil, razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti; prisostvovali so mini tecaju albanšcine, na katerem so se seznanili z osnovami albanskega jezika in metodami, ki se uporabljajo pri pouku tujega jezika; na zadnjem srecanju pa še z osnovami merjenja in preverjanja jezikovnega znanja. 23. 10. V sklopu mesecnih izobraževalnih srecanj za ucitelje sta svojim kolegom inovativno delavnico na temo uporabe ppt(x) prezentacij v razredu z naslovom Pridi, poklikaj in trium.raj predstavila Anja Strajnar in Boris Kern. November–december: V novembru in decembru smo izvedli ponovitev zacetnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine, ki se ga je udeležilo 25 udeležencev, vecinoma nezaposlenih absolventov slovenšcine. 12. 12. V okviru mesecnih izobraževalnih srecanj za ucitelje na Tecajih slovenšcine je dr. Mojca Stritar predstavljala možnosti za uporabo jezikovnih korpusov pri pouku slovenšcine. 20.–21. 12. Potekalo je tradicionalno prednovoletno srecanje lektorjev STU z izobraževalnim programom, ki so mu prisostvovali tudi drugi zainteresirani, ucitelji na tecajih slovenšcine in kolegi iz zamejstva. Na tem izobraževalnem seminarju so Mojca Stritar, Anja Strajnar in Boris Kern ponovili že prej izvedene delavnice, tokrat predvsem za ucitelje STU, s predavanjem Internacionalizacija in slovenšcina v visokem šolstvu pa je nastopila tudi prof. dr. Monika Kalin Golob s FDV. Junija smo zakljucili z usposabljanjem 7. generacije štipendistov po Osimskih sporazumih, oktobra pa smo na usposabljanje sprejeli že 8. generacijo 8 slovenskih šolnic iz Italije, prejemnic štipendije MŠŠ. Zanje smo v oktobru in novembru izvedli prvi del usposabljanja, v prvi polovici leta 2013 pa bomo izvedli še drugi, 20-urni izobraževalni seminar. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika 52 Letno porocilo 2012 Založniška dejavnost Založniška dejavnost Mateja Lutar Slika 1: Katere prirocnike za ucitelje uporabljate? Na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik je od leta 2009 ponovno vzpostavljeno delovanje Delovne skupine za nacrtovanje tiskov. Delovna skupina je sestavljena iz sedmih clanov1 in skuša glede na npr. obstojeca gradiva in potrebe, ki jih izražajo ucitelji na lektoratih in tecajih, premisliti in nacrtovati nadaljnjo knjižno produkcijo, predvsem nove izdaje ucbeniških kompletov ter strokovno literaturo za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. V letu 2012 smo med drugim preverili uporabnost prirocnikov za ucitelje, ki jih pripravijo avtorji posameznega ucbenika. Anketni vprašalnik je bil poslan lektorjem, ki poucujejo slovenšcino v okviru programa Slovenšcina na tujih univerzah, ter uciteljem na Tecajih slovenšcine. Izpolnilo ga je 38 uciteljev. Ucitelji uporabljajo prirocnike obcasno (43,2 %), pogosto (24,3 %), redko (16,2 %), zelo pogosto (10,8 %) in nikoli (5,4 %). Uporabljajo enega ali vec prirocnikov, najpogosteje prirocnik Slovenska beseda v živo 2 (60,5 %). Sledita ABC … 123, gremo in Gremo naprej (47 %) ter Slovenska beseda v živo (34 %). Uporaba prirocnika je do neke mere vezana tudi na izbiro ucbenika, ki ga uporablja posamezni ucitelj, zato je nekoliko presenetljiv podatek, da prirocnik Slovenska beseda v živo še vedno uporablja 34 % anketiranih, ceprav je ucbenik Slovenska beseda v živo relativno malo v rabi (ucbenik se prenavlja, l. 2012 je izšel prvi del prenovljenega ucbenika Slovenska beseda v živo 1a). Najuporabnejši se jim zdi prirocnik takrat, ko je gradivo novo (44,4 %), prav tako 41,7 % anketiranih meni, da je prirocnik uporaben vedno, 33,3 % uporabnost prirocnika ocenjuje predvsem kot pripomocek za ucitelje zacetnike, 27,8 % pa (le) kot dodatek k ucbeniku. Velik delež anketiranih ocenjuje, da je prirocnik uporaben tudi takrat, ko ucbeniško gradivo ni vec novo, kar kaže na to, da so prirocniki še vedno pomembna opora uciteljem pri pripravi na uro. Leta 2009 smo se odlocili, da prirocnike za ucitelje izdajamo le v elektronski obliki na naši spletni strani, ucitelji pa si jih lahko sami natisnejo. Dobra polovica (51,4 %) uporablja prirocnike v elektronski in tiskani obliki – pri e-obliki jim je všec možnost hitrega iskanja informacij, dostopnost gradiva, hkrati pa si vecina gradivo vseeno natisne. Samo v e-obliki prirocnike uporablja 25,7 %, samo v tiskani pa 22,9 %. Posebej pohvaljen in izpostavljen je bil prirocnik Slovenska beseda v živo 2 (dodatna razlaga slovnice, veliko namigov, idej, napotkov …) in slikovno gradivo prirocnika Gremo naprej. Anketiranci so pohvalili predvsem ideje za izvedbo aktivnosti, pogrešajo še vec dodatnih vaj z rešitvami, predlogov za razlicne pristope k delu ter dodatne dejavnosti, prirocniki so pomembna opora za ucitelje zacetnike ter takrat, ko je gradivo novo, posebej izpostavljajo željo, da bi bilo gradivo tudi natisnjeno. Pogrešajo še vec slikovnega gradiva (tudi barvnega, ilustracij, ki niso ponovitev iz ucbenika), hkrati pa nekatere motijo prepodrobni opisi, želijo krajša navodila, konverzacijske namige. Da so prirocniki za ucitelje zanimivo strokovno gradivo, potrjuje tudi podatek, da si je prirocnika k ucbenikoma Gremo naprej in Slovenska beseda v živo 2 v približno treh mesecih ogledalo 396 (na slovenski strani) oz. 113 (na angleški strani) obiskovalcev spletne strani Centra.2 1 Dr. Nataša Pirih Svetina, dr. Mojca Stritar, Andreja Ponikvar, Matej Klemen, Damjan Huber, Tanja Jerman in Mateja Lutar. 2 Sredi oktobra 2012 smo na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri prirocnikih Slovenska beseda v živo 2 in Gremo naprej namestili avtomatski števec, ki beleži število ogledov. Slika 2: Kako pogosto uporabljate prirocnike za ucitelje? Publikacije simpozija Obdobja in Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture zelo pogosto¬ 5,40 % redko 16,20 % pogosto24,30¬ 43,20¬ Poleg nacrtovanja novih publikacij, uresnicevanja nacrtov iz prejšnjega leta, izdaje novih gradiv ter prenove obstojecih smo se v skladu s sodobnimi trendi oznacevanja ucbenikov, kot jih doloca Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO), odlocili, da poskusimo uvrstiti naše ucbenike glede na opisnike in jezikovne lestvice znanja SEJO. Pri uvršcanju smo sodelovali dr. Janez Skela, dr. Ina Ferbežar, dr. Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez, Tanja Jerman, Damjana Kern in Mateja Lutar. Po uvodnem srecanju smo dorekli nacin dela in ocenjevanja, nato pa je vsak sam ocenil ucbenik glede na dejavnost, ki jo predvideva posamezna naloga. Na srecanjih smo primerjali ocene in argumentirali posamezne odlocitve/umestitve ter dolocili skupno oceno za posamezni ucbenik. Pri tem so se odpirala nekatera spoznanja o obstojecih gradivih ter pomisleki, ki odpirajo nova raziskovalna vprašanja. Odlocili smo se preveriti tudi ustreznost skupne ocene posameznega ucbenika (Slovenska beseda v živo 1a). V ta namen smo sestavili test in z njim testirali udeležence tecaja, ki so predelali ocenjevani ucbenik. Prav tako bodo ob koncu semestra isti test izvedli tudi lektorji v tujini, ki uporabljajo izbrani ucbenik. Glede na SEJO smo uvrstili vecji del Centrovih ucbenikov, stopnjo znanja, ki jo lahko uporabnik doseže, ko predela izbrani ucbenik, pa bomo pri morebitnem ponatisu natisnili na platnice ucbenika. Natisnili smo zbornika predavanj znanstvene in strokovne prireditve v organizaciji Centra, tj. simpozija Obdobja ter Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Na podrocju ucbenikov in prirocnikov za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika smo izdali prvi del vsebinsko in oblikovno prenovljenega ucbeniškega gradiva Slovenska beseda v živo 1a in besedila z vajami S slovenšcino po svetu, ponatisnili nekaj ucbenikov in v okviru razlicnih programov izdali informativne brošure in promocijsko gradivo. Zbornik simpozija Obdobja 31 z naslovom Slovenska dramatika (392 str.; 400 izvodov) je uredila izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol. Izšel je na zacetku novembra, posamezni prispevki pa so dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra. Zbornik Slovenska dramatika je prvi tako obsežen zbornik v slovenskem in svetovnem prostoru, v celoti posvecen raziskovanju slovenske dramatike. Po vsebinski usmeritvi sledi predhodnim simpozijem, ki so si za izhodišce izbrali raziskovanje zvrsti, vrst, žanrov in drugih pomembnih literarnih oblik. Dramatika je literarna zvrst, ki se realizira v jezikovnem mediju in živi kot literatura, a hkrati omogoca ali celo zahteva uresnicitev na odru, zato je bila prav zaradi svojega dvojnega eksistencnega statusa znotraj literarnovednega raziskovalnega polja veckrat potisnjena na rob. Zbornik prinaša 47 razprav 53 referentov (šest referatov ima po dva avtorja), od katerih je 30 domacih raziskovalcev, kar 23 pa je mednarodnih strokovnjakov (iz Hrvaške, Ceške, Rusije, Bolgarije, Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Poljske in Srbije). Avtorji razprav so uveljavljeni raziskovalci kot tudi mlajši, ki šele zacenjajo svojo raziskovalno pot, prav ta preplet razlicnih generacij ter razlicnih institucij doma in po svetu zagotavlja zborniku široko in raznoliko perspektivo. Razprave odlikuje metodološka pestrost, saj analize izhajajo iz literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, interpretativnih, komparativnih, jezikoslovnih, uprizoritvenih, didakticnih, kulturoloških in širših družboslovnih vidikov. Založniška dejavnost 54 Letno porocilo 2012 Založniška dejavnost Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika Razprave osvetljujejo vlogo slovenske dramatike v zgodovinskih obdobjih, smereh, tokovih slovenske književnosti ter širšem družbenem in kulturnem kontekstu; analizirajo razmerja med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališcu; primerjajo slovenska dramska besedila z deli slovanske, evropske in svetovne dramatike; interpretirajo slovenska dramska besedila z jezikovno-slogovnega vidika, poetike obdobja ali avtorja, motivno-tematskih znacilnosti besedila, dramskih vrst in žanrov; preucujejo vlogo in pomen prevodov slovenske dramatike v tuje jezike in uprizoritev na tujih odrih; del razprav pa je posvecen tudi analizi odrskega govora in spreminjanju govorne estetike v slovenskem gledališcu, slovenski dramatiki in drugim medijem, mladinski dramatiki, didaktiki in metodiki poucevanja dramatike ter založništvu in promociji slovenske dramatike. Na zacetku julija je Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik organiziral 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture in ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik, v katerem so predavanja povezana s krovno temo Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik je uredil doc. dr. Aleksander Bjelcevic (144 str., 500 izvodov), v njem je zbranih 17 strokovnih clankov. Osrednjih 11 clankov je v rubriki Predavanja: to so teksti univerzitetnih uciteljev razlicnih strok; jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev, sociologov, muzikologa in umetnostnega zgodovinarja. Štiri predavanja govorijo o jeziko(slo)vnih ideologijah, torej o vsaj do neke mere vrednostnih predstavah, ki jih imajo o jeziku njegovi uporabniki – jezikoslovci, jezikovni ucitelji, politiki in prevajalci: kako ti oblikujejo pojem (ne)cistosti oz. slovenskosti jezika, kakšna je zveza jezika in narodnosti, kakšen je odnos politicnih strank do jezika, kakšne so teorije o ucenju (tujih) jezikov, kako stališca prevajalcev oz. njihove prevajalske rešitve vplivajo na slovarske opise besed, ki se nanašajo na hetero- in homoseksualnost. Z vidika literature temo Seminarja glede na stereotipne predstave o Gorenjcih prikazuje prispevek in hkrati tudi uvod v ekskurzijo na Gorenjsko, ki se navezuje na literaturo gorenjskih pisateljev in na Gorenjsko kot literarno dogajališce v treh proznih žanrih, namrec v vaški, zgodovinski ter planinski povesti. V literaturi se ideologija ne kaže le direktno: posebej zanimiv fenomen je ideološki poseg pri prevajanju tujih besedil v domaci jezik, v slovenšcino, ki je prikazan na primeru nekaterih del mladinske književnosti. Bolj konkretno pa so se z vdorom ideologije v prevode ukvarjali na posebnih šesturnih prevajalskih tecajih (rubrika Izbirni tecaji), kjer so obravnavali Andersenove pravljice, prevode iz italijanšcine in kako se kaže odnos do tujega, neznanega v besedilih v Nemcijo priseljenih tujih pisateljev, kako ideološka so besedila, ki opisujejo priseljence, kako deluje patriarhalna ideologija v jeziku reklam itn. Izbirni tecaji se zaokrožujejo s prispevkom, ki kaže na zvezo med narodnostjo in (nacionalnim) jezikom, opozarjajo na vlogo literature pri formiranju naroda oz. narodne zavesti v 19. stoletju in na ekonomske ideologije v sodobnem casniškem jeziku. Kulturološki del se zacenja s prispevkom, ki najprej pokaže razlicne pomene besede ideologija, v nadaljevanju pa govori o funkciji kulture v formiranju slovenske nacionalne identitete ter razloži tezo, da so bili bistveni zgodovinski kulturni dogodki, na katere se danes opira nacionalna identiteta, pravzaprav tocke prekinitve z avtohtonostjo in nacionalno identiteto. Naslednji prispevek razkriva, kako se ideologija heteronormativnosti kaže v jeziku slovenskih medijev. V kulturološkem delu sta tudi prispevka, ki na ideološkost gledata iz vidika vizualne in glasbene umetnosti, in sicer s pogledi na ideologijo tržne ekonomije in vojne v delih šestih slovenskih slikarjev, kiparjev in fotografov, ter z razlago, kako nastaja semantika glasbe in kako se nanjo lahko veže ideologija. V Paradi mladih so zbrana tri predavanja mladih podiplomskih študentov, ki na slovenske ideologije gledajo s perspektive zunaj maticne Slovenije. Sredi poletja je izšlo gradivo z besedili in vajami z naslovom S slovenšcino po svetu, ki je namenjeno visokim in izpopolnjevalnim skupinam. V skladu z zastavljenimi cilji delovne skupine za nacrtovanje tiskov je jeseni izšel prvi del vsebinsko in oblikovno prenovljenega ucbenika Slovenska beseda v živo 1a, drugi del (1b) pa je še v pripravi. Pripravljamo tudi nove slovnicne preglednice. V letu 2012 so bili ponatisnjeni ucbeniki A, B, C … 1, 2, 3, gremo in Slovenska beseda v živo 2 (ucbenik in delovni zvezek). Andreja Markovic, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek Slo v ensk a beseda v živ o 1a Ucbenik za zacetni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika Cilj ucbenika po skupnem evropskem jezikovnem okviru: A1 Priložnostne publikacije, informativno in predstavitveno gradivo Letno porocilo 2012 55 Gradivo S slovenšcino po svetu. Besedila z nalogami so pripravili in uredili lektorji, ki poucujejo slovenšcino na razlicnih univerzah v tujini (Maja Đukanovic, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Lara Pižent, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Janja Vollmaier Lubej, Saša Vojtech Poklac, Tatjana Vucajnk). Zbirka besedil z vajami je nastala na pobudo uciteljev slovenšcine kot tujega jezika na univerzah v tujini v okviru programa Slovenšcina na tujih univerzah. Namenjena je uciteljem za delo s študenti na lektoratih slovenšcine na univerzah po svetu in na drugih tecajih, študenti pa ga lahko uporabljajo tudi za samostojno izpopolnjevanje svojega znanja slovenšcine ter razvijanje sporazumevalnih zmožnosti – jezikovnih, sociolingvisticnih in pragmaticnih. Namenjeno je študentom na visoki nadaljevalni in izpopolnjevalni ravni znanja slovenšcine kot tujega jezika. Gradivo obsega 18 enot, ki jih lahko obravnavamo v poljubnem zaporedju. Sestavljeno je iz dveh delov: iz zbirke enot z nalogami in iz zbirke besedil, ki so v posebnem zvezku (v zavihku platnic). Gradivo spodbuja študente k razvijanju sposobnosti za aktivno delo z zapisanimi besedili razlicnih besedilnih vrst – vecina besedil je publicisticnih, nekaj pa je tudi umetnostnih. Študenti spoznavajo in usvajajo težje leksikalne enote. Uporabljena besedila so avtenticna. Ucbeniški komplet Slovenska beseda v živo 1a (ucbenik, delovni zvezek, CD) je nastal po prenovi ucbenika Slovenska beseda v živo (prva izdaja 1998). Prenovo gradiva je pripravila izkušena avtorska ekipa, Andreja Markovic, Mojca Stritar, Tanja Jerman in Staša Pisek, ki ima veliko izkušenj tudi s poucevanjem na tecajih. Ucbeniški komplet je namenjen tujim odraslim udeležencem tecajev ali študentom slovenšcine, ki želijo postati uporabniki slovenskega jezika. V kompletu Slovenska beseda v živo 1a sta ucbenik in pripadajoc delovni zvezek z rešitvami vaj. Priložena sta dva CD-ja s posnetki besedil za poslušanje. Na koncu ucbenika so dodane tudi slovnicne preglednice in seznam glagolov. Gradivo ucbenika zadošca za 120 do 140 ur pouka z udeleženci, ki niso jezikoslovno izobraženi. Udeleženci, ki so jezikoslovno bolj izobraženi, lahko gradivo predelajo hitreje. S primernim izborom vsebin pa je ucbenik možno uporabiti tudi na krajših tecajih. Besedila v nalogah so kratka, preprosta in sestavljena posebej za jezikovno ucenje. Velik del predstavljajo dialogi, vmes pa se pojavljajo tudi poenostavljena avtenticna besedila. Veliko tekstov ima tudi zvocne posnetke in slikovno gradivo, ki pomaga pri razumevanju. Navodila vaj so kratka in prevedena v anglešcino. Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik svoje programe in dejavnosti predstavlja tudi z raznovrstnimi informativnimi zloženkami in knjižicami, programi ter vodniki prireditev. Med drobni tisk na Centru štejemo tudi casopise, ki jih soustvarjajo udeleženci razlicnih tecajev v organizaciji Centra: Pošopis, Poletnik, Zimopis, Dobesednik, Prevodi. Založniška dejavnost 56 Letno porocilo 2012 Raziskovalni in aplikativni projekti Branka Gradišar, dr. Ina Ferbežar Raziskovalni in aplikativni projekti PROLANG – Promotion of Learning of Less Used European Languages to Youth on the Move TEMPUS IV – MaFoLaC Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik od 1. 11. 2012 kot partner sodeluje pri projektu PROLANG – Promotion of Learning of Less Used European Languages to Youth on the Move (Vseživljenjsko ucenje, kljucna aktivnost 2 – jeziki), ki ga koordinira mag. Tomaž Gregoric iz podjetja Spinaker, proizvodnja, trgovina in trženje, d.o.o., pri njem pa sodeluje še pet partnerjev: Virtualis, poslovno svetovanje in storitve, d.o.o., Filozofska fakulteta Univerze Komenskega, Bratislava, Filološka fakulteta Univerze v Vilni, xceed Michal Juda iz Poljske in Centro Studi e Iniziative Europeo iz Italije. Cilj projekta je promocija ucenja manj razširjenih evropskih jezikov zlasti pri mladih, ki so vkljuceni v programe mobilnosti Erasmus in Leonardo Da Vinci. Analizirali bomo obstojeco ponudbo tecajev in spletnih tecajev vseh manj razširjenih evropskih jezikov in nacine njihove promocije ter izdelali spletno stran, na kateri bodo zbrane informacije o tecajih in povezave do prosto dostopnih spletnih tecajev. Center za slovenšcino je odgovoren za izdelavo motivacijskega testa za slovenšcino na ravni A0–A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Test bo zastavljen tako, da bo predvsem mlade, ki se odpravljajo na mobilnost v tujino, motiviral, da se zacnejo uciti jezika države, v kateri bodo preživeli krajše obdobje. Po tem modelu bosta v okviru projekta nastala še testa za slovaški in litovski jezik, k izdelavi podobnega testa pa bodo kasneje vabljeni tudi vsi drugi zainteresirani organi zatorji tecajev manj razširjenih jezikov. Projekt iz programa Tempus IV Nadgradnja študijskih programov za makedonšcino kot tuji jezik (Macedonian as a Foreign Language Curriculum Upgrading, MaFoLaC), v katerem je kot eden od partnerjev sodeloval tudi Center za slovenšcino, se je po polletnem podaljšanju zakljucil sredi julija 2012. Vsi cilji projekta so bili doseženi: 1) Nadgradnja študijskih programov za makedonšcino kot tuji jezik je potekala v dveh smereh: na eni strani so bili izdelani in na štirih makedonskih univerzah (v obliki tecajev) preizkušeni ucni nacrti za makedonšcino kot tuji jezik, na drugi strani pa je bil na Filološki fakulteti Blaže Koneski skopske univerze uveden izbirni modul za profesorje makedonšcine kot tujega jezika. 2) Izdelani in preizkušeni so bili trije ucbeniki za makedonšcino kot tuji jezik: za zacetno (A), nadaljevalno (B1) in izpopolnjevalno (C1) stopnjo. Vsi ucbeniki so bili v letu 2011/2012 uspešno pilotirani tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru predmeta Makedonski jezik na Oddelku za slavistiko. 3) Razvit je bil test iz znanja makedonšcine na ravni C1 in pripravljeni prirocniki za kandidate, izvajalce izpitov in avtorje izpitnih gradiv, s cimer je center CETISMAK (http://www.cetismak.edu.mk) dopolnil ponudbo izpitov iz znanja makedonšcine od ravni A1 in B1 tudi na raven C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Poleg navedenih »vsebinskih« ciljev sta bila v okviru projekta opremljena tudi dva fonolaboratorija (eden na univerzi v Skopju in eden na univerzi v Bitoli). V projektu so poleg štirih makedonskih univerz (Univerze sv. Cirila in Metoda iz Skopja, ki je projekt koordinirala, Univerze sv. Klimenta Ohridskega iz Bitole, Univerze Goceja Delceva iz Štipa in zasebne univerze American College iz Skopja) konzorcij sestavljale še Univerza v Ljubljani, poljska Jagelonska univerza in britanska Univerza Bedforshire. Vsi sodelujoci (razen treh makedonskih univerz) so sodelovali že pri prejšnjem projektu Tempus, katerega glavni cilj je bil vzpostavitev Centra za makedonšcino kot tuji jezik CETISMAK. Sodelavke Centra za slovenšcino smo pri projektu sodelovale s seminarji in delavnicami za makedonske partnerje, vecinoma pa je bilo naše delo svetovalno-recenzentsko: svetovanje pri oblikovanju študijskih programov za ucitelje makedonšcine kot tujega jezika, redakcija ucbenikov, testa in prirocnikov, svetovanje pri razvoju ocenjevalnih meril za govorno in pisno produkcijo na višjih ravneh znanja itn . Zakljucna konferenca projekta s slavnostno predstavitvijo študijskih programov, ucbenikov in testa je potekala od 12. do 14. junija 2013 v Skopju. Objave v medijih Obdobja 31 Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net . Simpozij Obdobja . arhiv. • Pogovor z doc. dr. Matejo Pezdirc Bartol o 31. simpoziju Obdobja, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 13. 11. 2012, 18.00. • Otvoritev 31. mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobja, Sigledal.org, 13. 11. 2012. • Na ljubljanski univerzi simpozij o slovenski dramatiki, STA, 15. 11. 2012. • V Ljubljani se zacenja 31. mednarodni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, Val 202 in Radio Slovenija 3, Druga jutranja kronika (14.41–16.28 min.), 15. 11. 2012, 7.00. • Mednarodni slovenisticni, znanstveni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 3, Svet kulture (2.36–5.28 min.), 15. 11. 2012, 16.08. • Zacetek mednarodnega simpozija na temo slovenske dramatike, Sigledal.org, 15. 11. 2012. • Na ljubljanski univerzi simpozij o slovenski dramatiki, Slowwwenia.com, 15. 11. 2012. • Simpozij o slovenski dramatiki, Delo, 16. 11. 2012, 24. • V Ljubljani poteka 31. mednarodni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 3, Svet kulture (0.53–3.11 min.), 16. 11. 2012, 16.05. • Drugi dan simpozija Obdobja, Sigledal. org, 16. 11. 2012. • Simpozij o slovenski dramatiki, Telex.si, 16. 11. 2012. • Simpozij o slovenski dramatiki, Preberi.si, 16. 11. 2012. • V Ljubljani se bo danes koncal mednarodni simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, Val 202 in Radio Slovenija 3, Druga jutranja kronika (14.26–16.03 min.), 17. 11. 2012, 7.00. • V Ljubljani se zakljucuje 31. mednarodni simpozij Obdobja na temo slovenske dramatike, Radio Slovenija 3, Kulturna panorama (21.38–28.49 min.), 17. 11. 2012, 13.05. • Danes zadnjic o slovenski dramatiki na simpoziju Obdobja, Sigledal.org, 17. 11. 2012. 48. SSJLK Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture . arhiv. • Center za slovenšcino odprl 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik (22.40–24.36 min.), 2. 7. 2012, 19.00. • Ucenje slovenšcine, TV Slovenija 1, Porocila ob petih (8.14–9.26 min.), 2. 7. 2012, 17.00. • 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 2, Kulturnice (0.12–7.55 min.), 2. 7. 2012, 14.00. • Seminar slovenskega jezika, Delo, 2. 7. 2012. • Da bi slovenšcina še naprej živela na vseh koncih sveta, MMC RTV Slovenija, 2. 7. 2012. • Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Sora, Dober dan, Gorenjska, 2. 7. 2012, 14.00. • V Ljubljani 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 2. 7. 2012. • V Ljubljani 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Misli slovensko, 2. 7. 2012. • V Ljubljani 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Demokracija, 2. 7. 2012. • 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Urad predsednika RS, 2. 7. 2012. • V Ljubljani so sinoci odprli 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika (15.15–17.16 min.), 3. 7. 2012, 7.00. • Zacetek 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 3, Svet kulture (1.04–3.45 min.), 3. 7. 2012, 16.05. • Ideologija za vsako rabo, Delo, 3. 7. 2012, str. 15. • Državni sekretar Zorn na otvoritvi 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, MIZKŠ, 3. 7. 2012. • Nogometne navdušenke in ljubitelj turbo folka, Dnevnik, 4. 7. 2012, str. 19. • Jezik in ideologija, Delo, 4. 7. 2012, str. 24. • Zanimiva slovenšcina, Vestnik, 5. 7. 2012, str. 10. Objave v medijih 58 Letno porocilo 2012 Objave v medijih Slovenšcina na tujih univerzah • 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 3, Kulturna panorama (25.19–31.58 min.), 7. 7. 2012, 13.00. • Na Filozofski fakulteti poteka 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi (16.09–18.08 min.), 8. 7. 2012, 15.30. • Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 10. 7. 2012, 18.00. • V okviru 48. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture bo na Filozofski fakulteti okrogla miza z naslovom Jezik, umetnost, znanost in ideologija, Radio Slovenija 3, Svet kulture (17.51–18.15 min.), 10. 7. 2012, 16.24. • Tudi družbena kritika je lahko klišejski žanr, Dnevnik, 12. 7. 2012, str. 21. • Nova jezikovna politika, Radio Slovenija 1, Program A 1, 12. 7. 2012, 14.16. • V Ljubljani se bo danes koncal seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika (14.47–16.39 min.), 13. 7. 2012, 7.00. • 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 13. 7. 2012. • Koncal se je seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 2, Novice, 13. 7. 2012, 11.30. • Tudi v rabi jezika je ideologija, Delo, 14. 7. 2012, str. 17. • Do you speak Slovene?, Bturn, 7. 8. 2012. Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma, 26. 11.–3. 12. 2012 – skupne objave: • Culture.si; od 26. 11. do 3. 12. 2012; objava o projektu in povezave; objave posameznih programov na lektoratov; • 23. 11. 2012: MZZ objava za javnost: Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega .lma, besedilo s povezavami v slovenšcini in anglešcini • Slovenski dokumentarni .lm se predstavi svetu, MMC, 27. 11. 2012. • Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega . lma, Delo, 30. 11. 2012. • Kratka novica o Svetovnih dnevih slovenskega dokumentarnega . lma, Primorski dnevnik, TV okno, 6. 12. 2012. Beograd • TV Slovenija, Sledi, 28. 4. 2012: http://tvslo.si/#ava2.135179152. • TV Slovenija, Univerza, 10. 5. 2012 – prispevek o Beogradu se zacne na 8 minuti in 30 sekund, http://tvslo.si/#ava2.136082418. Bratislava • Slovinské knihy pre detí, Knižná revue, 28. 9. 2011. 19. Budimpešta • Marijana Sukic: Tudi Slovenija na mednarodnem knjižnem sejmu v Budimpešti. Porabje XXII/18, 3. 5. 2012. 2. Bukarešta • Studio D (rubrika Glas iz tujine), RAI – radio Trst A, 4. 4. 2012. Gent • Slovencem po svetu: intervju, Radio Slovenija 1, 24. 2. 2012 http://tvslo. si/#ava2.129814416 – pogovor se zacne v 13 minuti in 20 sekund. Gradec • Slovenšcino so v znanstveno zibel položili v Gradcu, Delo, 25. 11. 2011. • Sledi casa – 200 let slovenistike v Gradcu, Radio Slovenija 1, 23. 10. 2011. • Dve stoletji najstarejše stolice slovenskega jezika, MMC RTV SLO, 14. 10. 2011. • Graz in Austria, Cradle of Slovenian Studies, Sinfo, 11. 11. 2011. • Dan slovenske kulture v Gradcu, Dober dan, Koroška, 10. 6. 2012. Granada • Slovensko kulturno društvo Triglav v Madridu redno objavlja dogodke na lektoratu slovenšcine v Granadi. • Dos rostros, dos historias, SKDT, 16. 12. 2011, http://www.asociacionculturaltriglav. com/noticias/index.html. • Vida y obra del escritor esloveno Boris Pahor, SKDT, 27. 4. 2012, http://www.asociacionculturaltriglav.com/noticias/index.html. Hamburg • Obvestilo o predavanjih »Poteki meje. Slovenija in Italija v dialogu«. Naša luc, december 2011, št. 12. 25–26, http://www.yasni.com/ext. php?url=http%3A%2F%2Frafaelova-druzba.rkc.si%2Fweb%2Fimages%2Fstories%2F nasa_luc%2FPDF%2Fdecember2011.pdf&name=Monika+Pemi%C4%8D&cat=earlier& showads=1. • Spletni tecaj slovenšcine, Slovenija danes, 2. 11. 2011, http://www.slovenija-danes. slovenci.si/spletni-tecaj-slovenscine. • Boris Pahor gastiert in Hamburg, Veleposlaništvo Republike Slovenije Berlin, 6. 1. 2011. • Nemcija – Predavanja slovenskih razumnikov. Na univerzi v Hamburgu se zanimajo za slovensko kulturo in zgodovino, Primorski dnevnik, 12. 2. 2012. 20. • Zelo uspešna, a bi želela narediti še vec, Slovenija danes, 20. 2. 2012, http://www. slovenija-danes.slovenci.si/zelo-uspesna-a-bi-zelela-narediti-se-vec. Katovice 3. festival slovenske kulture Zlati coln na Poljskem (16.–22. 5. 2012): objave veljajo za celoten festival • TVP Lz, 16. 5. 2012 (porocila ob 22.00). • Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik, 19. 5. 2012, prispevek pripravil Boštjan Anžin (15:19–17:54. minuta), http://tvslo.si/predvajaj/radijski-dnevnik/ava2.136790078/. • TV Slovenija 1, Dnevnik, 20. 5. 2012, prispevek pripravil Boštjan Anžin (23:09–25:12. minuta), http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/ava2.136862876/. • Zlota Lz – III Festiwal Kultury Slowenskiej. Car Slovenije/Czar Slowenii: http://www. czar-slowenii.pl/site/zlota_lodz_2012.php. • Patronat. Zlota Lz – III Festiwal Kultury Slowenskiej. Fragile, http://www.fragile.net. pl/patronat/2012-zlota-lodz.php. • Zaproszenie. Zlota Lz – III Festiwal Kultury Slowenskiej. Lamelli, http://www.lamelli. com.pl/. • Zlota Lz – III Festiwal Kultury Slowenskiej. Pelnia kultury, http://pelniakultury.pl/ wydarzenia/pokaz/4267/Festiwal_Kultury_Slowenskiej_Zlota_Lodz_w_Katowicach. • Zlota Lz – III Festiwal Kultury Slowenskiej. Gdzie co, http://festiwale.gdzieco.pl/ Bielsko-Biala/2012/Zlota-Lodz-III-Festiwal-Kultury-Slowenskiej. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. STA, 16. 5. 2012, http://www.sta.si/ vest.php?id=1757837. • 3. festival slovenske kulture Zlati coln na Poljskem, Žurnal24.si, 16. 5. 2012, http://www. zurnal24.si/3-festival-slovenske-kulture-zlati-coln-na-poljskem-dogodek-32392. • Slovenska kultura z Zlatim colnom pluje na Poljskem. MMC, 16. 5. 2012, http://www. rtvslo.si/kultura/drugo/slovenska-kultura-z-zlatim-colnom-pluje-na-poljskem/283196. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. Siol.net, 16. 5. 2012, http://www.siol. net/kultura/novice/2012/05/slovenski_besedni_umetniki_tokrat_na_poljskem.aspx. • 3. festival slovenske kulture Zlati coln na Poljskem. Pavza.com, http://www.google. com/#sclient=psy-ab&hl=sl&q=3.+festival+zlati+%C4%8Doln+na+Poljskem&o q=3.+festival+zlati+%C4%8Doln+na+Poljskem&aq=f&aqi=&aql=&gs_l=hp.3... 1119328.1125015.1.1125203.42.29.2.5.5.2.344.6501.1j4j22j1.28.0...1.0.GRg7rX­yVf8&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.,cf.osb&fp=16f913408dfa60b7&biw=1400&b ih=845. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. E-revija.si, 16. 5. 2012, http://www. erevija.com/novica/4232784/Slovenski-besedni-umetniki-tokrat-na-Poljskem. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. Misli slovensko, 16. 5. 2012, http://ms.sta. si/2012/05/16/page/2/. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. slowwwenia.com, 16. 5. 2012, http://www.slowwwenia.com/novica/slovenski_besedni_umetniki_tokrat_na_ poljskem.5573547.html. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. Telex, 16. 5. 2012, http://www.telex.si/ novica.php?n=559830. • Slovenski besedni umetniki tokrat na Poljskem. Preberi.si, 16. 5. 2012, http://www. preberi.si/content/view/4989048-Slovenski-besedni-umetniki-tokrat-na-Poljskem.html. Objave v medijih 60 Letno porocilo 2012 Objave v medijih Spletne strani • www.policadubova.org. • www.ia-zlaticoln.org. • Društvo/Stowarzyszenie Triglav-Rysy: http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl/_/strona/ Projekt_Kosovel_in_Festival_Zlati_oln_.htm. • Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi: http://varsava.veleposlanistvo.si/index. php?id=3548&tx_ttnews%5Btt_news%5D=12301&tx_ttnews%5BbackPid%5D=3545&c Hash=ae09398ab3. • Teatr Korez: http://www.korez.art.pl/nowa/spektakle.php?id_spektakl=333. • Srmiejski Osrodek Kultury w Krakowie: http://www.lamelli.com.pl/. Slovenska urbana kultura • Spletne strani Šlezijske knjižnice: http://galeria.bs.katowice.pl/thumbnails. php?album=760. • http://www.bs.katowice.pl/pl/glowna/archiwum/A. • Spletne strani oblikovalke *ninaluba*: http://www.ninaluba.si/ninaluba-dnevi­slovenske-urbane-kulture. Lawrence • Cveta Zalokar-Oražem: Uciti Americane slovenšcino je pravi užitek. Ona, 11. 9. 2012. 12–15. • Cveta Zalokar-Oražem: Virjanka, ki Americane uci slovenšcine. Slamnik, 7. 11. 2012. 7. • Colloquial Slovene. Newsletter [of the Embassy of Slovenia in Washington, DC., 9. 3. 2012. 2. Lodž • http://www.lodzkie.eu/page/125,aktualnosci.html?id=3969. • http://www.tvp.pl/lodz/informacja/lwd/wideo/16052012-2145/7393832?start_rec=16. • http://tvslo.si/predvajaj/radijski-dnevnik/ava2.136790078/ – 15.18–17.53. • http://tvslo.si/predvajaj/dnevnik/ava2.136862876/#ava2.136862876; od 23.09 do konca. • http://festiwalzlotalodz2012.webnode.com/. Lvov • Poucevanje slovenšcine v Lvovu, Radio Trst A, Studio D, 30. 5. 2012. Padova • Študentje slovenšcine iz Italije obiskali Rezijo in Kanalsko dolino, Novi Matajur, 3. 5. 2012. • Slovenisti navdušeni nad Rezijo in Kanalsko dolino, Dom, 30. 4. 2012. Pardubice • Zlatá lod v Cechách – tvurcí setkání ceskh a slovinskh spisovatelu. Zpravodaj Univerzity Pardubice, prosinec 2011/70. 16. Praga • Pogovori redaktorice Mojce Delac z lektorjem kolegico Alenko Jensterle Doležal in nekaj praškimi Slovenci in študenti slovenšcine, Radio Slovenija 1, Prvi odcep desno, 17. 6. 2011. • Radijski pogovor Glas iz tujine – pogovor z iztocnico »Koliko je danes Praga še slovansko središce«, Radio Trst A, Studio D, 9. 11. 2011. • Intervju Ambasador jezika in kulture, Slovenija danes, 27. 6. 2012, http://www.slovenija­danes.slovenci.si/ambasador-jezika-in-kulture. Rim • Široki kot: Slovenšcina na Sapienzi (prispevek Mojce Širok), TV SLO 1, Prvi dnevnik, 3. 6. 2012, http://tvslo.si/#ava2.137998265. Tokio • Val 202, http://www.val202.si/2011/10/evrotip-z-japonci-pojemo­slovensko/#more-6627. Trst • Predstavili bodo študijski program in dejavnosti oddelka za slovenistiko, Primorski dnevnik, 9. 10. 2011. Tingen • Izdaja zbornika Primus Truber, urednik: prof. dr. Anton Schindling, Univerza v Tingenu, založba Verlag W. Kohlhammer, izdajo omogocila mestna obcina Tingen, uradna predstavitev: Rathaus Tingen, 22. 9. 2011. Tecaji slovenšcine • JOE – portal Junge Osteuropa Experten – Der Slowenische Kulturtag in der Universität Tingen, 31. 1. 2012. • Ponosni, da smo Slovenci, porocilo o predavanju lektorice slovenšcine, dr. Irma Kern na prireditvi Posvet mladih v Stuttgartu, Slovenija danes, revija za Slovence po svetu, junij, 2012. • Porocilo o prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na Univerzi v Tingenu, Radio Slovenija 1, Slovenci po svetu, 10. 2. 2012. • Predavanje prof. dr. Mirana Hladnika: Slowenische und kosmopolitische Dimension seine Dichterischen Werkes. Radio Slovenija 1, Slovenci po svetu, 11. 5. 2012. • Porocilo o predavanju lektorice slovenšcine na Uni Tuebingen dr. Irme Kern na prireditvi Posvet mladih v Stuttgartu. • Intervju z lektorico slovenšcine na Uni Tingen dr. Irmo Kern: 50-letnica slavistike na Uni Tingen in predstavitev lektorata za slovenšcino na oddelku Slavisches Seminar, RAI Trieste/Radio Trst, Studio D, 16. 7. 2012 ob 12.00, pogovor vodila novinarka Ines Škabar. • Redne objave o dogajanju na lektoratu slovenšcine v Tingenu na diskusijskem forumu slovenistov in slavistov (glej: Slovlit arhiv – clanki pod imenom avtorice: irma. kern, npr. SlovLit: 23. 9. 2011 – Iz Tingena). Videm • Študentje slovenšcine iz Italije obiskali Rezijo in Kanalsko dolino, Novi Matajur, 3. 5. 2012. • Slovenisti navdušeni nad Rezijo in Kanalsko dolino, Dom, 30. 4. 2012. • Anja Štefan med študenti videmske univerze, Novi Matajur, 16. 5. 2012. • Pahor skupaj s študenti slovenšcine v Vidmu, Novi Matajur, 23. 5. 2012. • Boris Pahor predaval študentom slovenšcine o svojem življenju in pisateljskem delu, Primorski dnevnik, 23. 5. 2012. Vilna • Slovenisticna knjižnica Filološke fakultete v Vilni prenovljena in obogatena, spletna stran Veleposlaništva RS Kopenhagen, 3. 5. 2012. • Tradicionalni VIII. Slovenski vikend v Vilni, spletna stran Veleposlaništva RS Kopenhagen, 30. 4. 2012. • Kvieciame i »Slovenu savaitgali« (Slovenski vikend), spletna stran Filološke fakultete v Vilni, april 2012. • Slovenu savaitgali, spletna stran Filološke fakultete v Vilni, april 2012. • 18. Zimska šola slovenskega jezika. Murski val, Porocila, 23. 1. 2012. • Na ljubljanski Filozofski fakulteti se danes zacenja že 18. Zimska šola slovenskega jezika. Radio Kranj, Gorenjska danes, 23. 1. 2012. • Danes se zacenja 18. Zimska šola. Radio Hit, Novice, 23. 1. 2012. • Zimska šola slovenskega jezika. Primorski val, Novice, 23. 1. 2012. • Poletna šola slovenskega jezika. Radio Kum, Porocila, 2. 7. 2012. • 31. Poletna šola slovenskega jezika nudi pester program, Radio Slovenija 2, Val 202, 2. 7. 2012. • Poletna šola slovenskega jezika. Primorski val, Novice, 2. 7. 2012. • Zacenja se 31. Poletna šola slovenskega jezika. Radio Sraka, Novice, 2. 7. 2012. • Na ljubljanski Filozofski fakulteti se bo danes zacela že 31. Poletna šola slovenskega jezika. Radio Kranj, Gorenjska danes, 2. 7. 2012. • Na ljubljanski Filozofski fakulteti se je danes zacela že 31. Poletna šola slovenskega jezika. Radio Aktual, Novice, 2. 7. 2012. • Na ljubljanski Filozofski fakulteti se bo danes zacela 31. Poletna šola slovenskega jezika. Radio Hit, Novice, 2. 7. 2012. • Teden Slovencev zunaj naših meja. Demokracija, 5. 7. 2012. • Iz ravnega Kansasa na hribovito Gorenjsko. Gorenjski glas, 13. 7. 2012. • Od sporazumevanja do sklanjatev. Slovenija danes, 19. 9. 2012. • Slovene Language Summer School – Andris McGee interviewed by Eric Vatovec. http://www.youtube.com/user/SloAusChannel1. Objave v medijih Objave v medijih 62 Letno porocilo 2012 Na univerzi v Hamburgu se zanimajo za slovensko kulturo in zgodovino, Primorski dnevnik, 12. 2. 2012, str. 20. NEMCIJA - Predavanja slovenskih razumnikov Na univerzi v Hamburgu se zanimajo za slovensko kulturo in zgodovino HAMBURG - Slovenski kulturni praznik so v Hamburgu obeležili na krajevni univerzi s predavanjem dr. Marije Juric Pahor Hohň Trieste / cittŕ del mondo... - Trst med sanjami in travmo v prisotnosti številne publike, med katero sta bila tudi castna gosta mag. Marko Štucin, predstavnik vele­ poslaništva Republike Slovenije iz Ber- lina, in dr. Renata Sperandio, direkto­ rica Italijanskega kulturnega inštituta. Hamburg s svojim pristanišcem pred­ stavlja »vrata v svet« Zvezne republi­ ke Nemcije in je znan po svoji odpr­ tosti in multikulturnosti. Univerza ponuja vec kot 100 je­ zikov, že od petdesetih let dalje pa je tu zastopana tudi slovenšcina. V zad­ njih letih postaja Slovenija tudi na se­ veru Nemcije cedalje bolj zanimiva. K temu so pripomogla številna znan­ stvena in kulturna srecanja in gosto­ vanja. Središce in motor prireditev je lektorat slovenšcine na hamburški univerzi z lektorico Moniko Pemic. Najobsežnejši sklop prireditev, ki se V Hamburgu je govoril tudi tržaški pisatelj Boris Pahor (desno na sliki) pod naslovom Poteki meje. Slovenija in Italija v hamburškem dialogu odvija od ja drugih, ki je v pogovoru s hambur­ je dialog odprl nastop Borisa Pahorja. zacetka leta 2011, je doživel svoj višek škim profesorjem vzhodnoevropske Pahor – legenda obmejnega prostora prav na slovenski kulturni praznik s zgodovine Frankom Golczewskim ori- – je hkrati tudi zgled vsem, ki si v med- predavanjem dr. Juric Pahorj z Inštituta sala slovensko-italijansko mejo ne­ sebojnem dialogu prizadevajo prese­ za narodnostna vprašanja v Ljubljani. kdaj in danes. Publika je z zanimanjem gati zamejenost mišljenja. Borisu Pa- V svojem predavanju o Trstu je prisluhnila tudi predavanju umetno­ horju so sledili režiser Paolo Tomasseli predavateljica s pomocjo literarnih in stne zgodovinarke Monike Pemic o s predstavitvijo lastnega filma Velma, drugih besedil pokazala, kako se v »ob- slovenskih arhitekturnih sledovih v ita- Italia nostra z razstavo in simpozijem mejnih obmocjih«, na limini, v tem, lijanskih mestih. o starem tržaškem pristanišcu ter pi- kar je potlaceno, v razbitinah in raz- Ilustracijo in vizualno nadgradnjo satelj Claudio Magris. pokah, skriva travmaticna zgodovi­ dialoga pa je pomenil dokumentarni Vsi ti dogodki služijo povezova­ na mesta in njegovih ljudi. Hkrati pa film o Soci Trenutek reke avtoric Anje nju ljudi, ki si prizadevajo za utrjeva­ je avtorica v besedilih, ki jih vecinoma Medved in Nadje Velušcek, pred ka­ nje vezi z maticno domovino in z za­ zaznamuje cas fašizma in nacizma, na­ terim je o dokumentarcih z meje pre­ mejstvom ter hkrati odpirajo prilož­ šla tudi vrsto impulzov v smeri prese­ davala romanistka Stephanie Neu. nosti za nova sodelovanja, s katerimi ganja individualnih in kolektivnih (sa- Prav film, posvecen reki Soci in njeni se slovenska znanost in kultura umeš- mo)omejenosti. simbolni vrednosti tako v slovenskem cata v širši evropski kontekst. Projekt Njeno predavanje je bilo trinajsto kot italijanskem kulturnem prostoru, spremlja tudi spletna stran v sklopu obsežnega programa interdi­ je preko politicnih meja odprl pogled http://www.slowenisch-lernen.uni­ sciplinarno zasnovanih predavanj o na bistvene probleme skupnih dobrin hamburg.de/grenzverlaeufe, na kateri širšem kulturološkem kontekstu meje ljudi tostran in onstran meje, njihove je najti podrobnejše informacije o po- in preseganju le-te. Tedensko so ham- skupne odgovornosti zanje in spod­ sameznih prireditvah, hkrati pa so na burški publiki predavali strokovnjaki z budil živahen dialog med publiko. njej navedeni tudi številni sponzorji, ki razlicnih podrocij, med katerimi velja Sklop predavanj so spremljali so program omogocili in ki na svoj na­ omeniti zgodovinarko dr. Marto Ver­ nastopi znanih kulturnikov in literatov cin pricajo, da je mogoce sodelovati ginella, avtorico odmevne knjige Me- z obmejnega podrocja. Ni nakljucje, da preko meja. (pm) Intervju Ambasador jezika in kulture, Slovenija danes, 27. 6. 2012, http://www.slovenijadanes.slovenci.si/ambasador-jezika-in-kulture. Objave v medijih Pogovori z lektorji slovenskega jezika po svetu me vedno znova navdušijo. Že iskanjein navezovanje stikov z njimi je pogosto prava raziskovalna naloga, ki pa se znovinarskega stališa vselej obrestuje. V obdobju, ko se vsi t.i. mali jeziki, tudi slovenšina, sooajo z opaznim upadom vpisa, je delo v slovenskem lektoratu v Pragiza Andreja Šurlo pravi izziv. Kako ste postali lektor slovenskega jezika? Moja lektorska pot se je zaela precej sluajno. Da je do nje sploh prišlo, sta zaslužna mladostna vihravost in sreno nakljuje. Ker je šolski radio novomeške gimnazije, kjer sem v svojem absolventskem letu poueval slovenšino, sreanja v zvezi s slovenistinimi dejavnostmi napovedoval kot sestanke v »slavistinem kabinetu«, sem se zael spraševati, ali sem s tem, da razumem hrvaški športni asopis, res že kar »slavist«. Študiral sem slovenistiko in primerjalno književnost, ta kombinacija pa ni vsebovala nobenega slovanskega lektorata; ker sem se nekoliko ukvarjal tudi z glasbo, pa se jih samoiniciativno že zaradi pomanjkanja asa nisem udeleževal. Pred poitnicami sem zato skoil na filozofsko fakulteto vprašat po možnostih za obisk kakega poletnega jezikovnega teaja. Priznam, da sem šel zaradi navdušenja nad Krakovom, ki sem ga leto prej obiskal na absolventskem izletu, najprej pobarat polonista, prof. Ježa. Vse skupaj je bilo strašno naivno, saj se štipendije podeljujejo študentom, ne pa sluajno zainteresiranim, a profesor je ravno izvedel, da se je lektorica v Katovicah odloila vrniti v Slovenijo, in ponudil, da mi bo poskusil najti mesto na poletni šoli v Varšavi, toda pod pogojem, da nato za eno leto odidem »krpat luknjo« v Katovice. Sprejem te ponudbe je bil ena najhitrejših odloitev v mojem življenju. Leto na Šlezijski univerzi je bilo polno novih poznanstev in spoznanj, zato sem se po novih štirih letih na novomeški gimnaziji odloil izkušnjo ponoviti. Ker je bila moja prijava na razpis sprejeta, se je zaela zgodba, ki – sedaj že v tretjem okolju – poteka že dvanajsto leto. Je bila odloitev za Prago vaša ali ste bili tja poslani? Na Šlezijski univerzi (in deloma na Tehniško-humanistini akademiji v Bielsku-Biali, kjer so prav tako odprli slovenistini program) sem preživel osem let. Z zakljukom te dogodivšine se je skoraj zakljuila tudi zgodba mojega lektorjevanja, a se je primerilo novo nakljuje, ki me je v teh vodah še malo zadržalo. Na junijskem lektorskem izobraževanju, na katerega sem se prišel poslovit od stanovskih kolegov, se je izkazalo, da bo spet zazijala nepriakovana enoletna »luknja«, tokrat v Padovi… Po udovitem letu v mestu, v katerega bližini je zadnja leta svojega življenja preživel Francesco Petrarca, pa sem se prijavil še na razpis lektorskega mesta v Pragi. Ker je kriza nato onemogoila širitev ljubljanskega študijskega programa slavistike, v okviru katerega so vodilni videli prostor zame, sem v Pragi tudi ostal. Kakšne so poleg pouevanja še vaše zadolžitve na univerzi? Kot lektor sem zadolžen predvsem za t.i. praktini pouk slovenšine. Obiajno iz Slovenije poslani uitelj vodi ta »lektorat«, medtem ko teoretine jezikoslovne predmete (poleg literarnovednih, kulturoslovnih ter zgodovinopisnih) pouujejo domai strokovnjaki. Tako je bilo tudi na Poljskem in v Padovi, v Pragi pa je naporneje: eprav je slovenšina diplomska študijska smer (oz. jezikovna specializacija v diplomskem programu Jugovzhodnoevropskih študij) tu trenutno nimajo zaposlenega domaega jezikoslovca, ki bi se ukvarjal s slovenšino, zato je name poleg lektorata padel tudi precejšen del teorije. Poleg tega je tu obiaj, da vsak pedagog dodatno ponudi še en predmet, ki ga v obveznem predmetniku ni. Pedagoških ur se tako nabere precej ve od normativa (za kar pa, naj bo povedano, ni nadurnih izplail): trenutno tako v razredu preživim 26 pedagoških ur na teden. 64 Letno porocilo 2012 Slovenski dokumentarni .lm se predstavi svetu, MMC, 27. 11. 2012. Objave v medijih Cilj projekta je tuji javnosti predstaviti slovensko kulturo, jezik in literaturo s pomojo kakovostnih dokumentarnih filmov. Zaživel je v organizaciji programa Slovenšina na tujih univerzah (STU) v okviru Centra za slovenšino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in v sodelovanju z Kulturnega in umetniškega programa Radiotelevizije Slovenija. Uitelji slovenšine so s svojimi študenti devet slovenskih dokumentarnih filmov na lektoratih in študijih slovenšine po svetu prevedli v sedem do 17 jezikov, na RTV pa so jih podnaslovili in pripravili DVD-je: Fabiani : Plenik (arhitektura, umetnost), Toporiši - Samotni hodec skozi neprijazni as (jezikoslovje in znanost; o jezikoslovcu Jožetu Toporišiu), Aleksandrinke, 20. stoletje Jurija Gustinia (novinarstvo, slovenska in svetovna politika), V letu hip-hopa (o sodobni slovenski glasbi – rapu, hip hopu itn.), Mila, naša Mila - Z okusom po grenkem (gledališe, literatura; o igralki in pesnici Mili Kai); Ivana Kobilca - portret slikarke (umetnost, slikarstvo), Spomini med koši - Ivo Daneu (šport) in Zadnji oln – Presihajoe jezero (naravna dedišina; o Cerkniškem jezeru). V asu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma bodo na univerzah po svetu potekali filmski veeri. Ideologija za vsako rabo, Delo, 3. 7. 2012, str. 15. Tudi v rabi jezika je ideologija, Delo, 12. 7. 2013. 66 Letno porocilo 2012 Nogometne navdušenke in ljubitelj turbo folka, Dnevnik, 4. 7. 2012. Bibliografija strokovnih delavcev Centra Ina Ferbežar - Ferbežar, Ina: Razumevanje in razumljivost besedil. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. - Ferbežar, Ina: »Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji …«: testiranje znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika v Sloveniji. Jezik in slovstvo, letnik 57, številka 3–4. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 29–45. Tanja Jerman - Andreja Markovic, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek: Slovenska beseda v živo 1a. Ucbenik za zacetni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. - Andreja Markovic, Mojca Stritar, Tanja Jerman, Staša Pisek: Slovenska beseda v živo 1a. Delovni zvezek za zacetni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mihaela Knez - Mihaela Knez: Za koliko slovenšcin(e) je prostora v naši šoli? Jezik in slovstvo 57/3–4. Ljubljana: Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije. 47–62. Nataša Pirih Svetina - Nataša Pirih Svetina: Slovenšcina v Evropski uniji in naprej. Romanoslavica 48/1. 119–128. - Nataša Pirih Svetina: Film, ki »mladini dviga kri«, ali kaj je ideološkega v praksi poucevanja jezikov. Aleksander Bjelcevic (ur.): Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 21–28. - Nataša Pirih Svetina: Teacher’s education and professional training for teaching Slovene as a second and foreign language. Vesna Polovina, Maja Milicevic, Borko Kovacevic (ur.): Challenges of modern times: book of abstracts. Belgrade: Faculty of Philology, University of Belgrade. 56. - Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez: Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/ tujega jezika. Letno porocilo Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. 51–52. Bibliogra. ja strokovnih delavcev centra 68 Letno porocilo 2012 Letno porocilo 2012 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Za založbo: Andrej Cerne, dekan Tisk: Birogra.ka Bori d. o. o. Naklada: 100 izvodov Ljubljana, junij 2013 Publikacija je brezplacna in dostopna na www.centerslo.net. ISSN 1581-9442 www.centerslo.net ISSN 1581-9442