Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. — Ptuj, petek, 10. julija 2015 letnik LXVIII • št. 52 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno Žetale • Domači gradbinec razočaran nad izbiro izvajalca O Stran 3 Štajerski Ptuj • Deset let KUD Art Stays Kulturna poslastica z grenkim priokusom Danes se začenja letošnji že 13. festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo potekal med 10. in 18. julijem pod imenom Kabinet čudes. Vodja KUD Art Stays Vladimir Forbici razkriva tudi manj lepo zakulisno dogajanje: »Že od ustanovitve se trudimo, da bi mesto dobilo mestno galerijo. S takšnim pristopom, kot smo ga imeli do zdaj, Ptuj ne bo nikoli prišel do nje.« Aktualno Ptuj • 10.000 evrov za skoraj pra- ■ ■ ■ v v zno parkirišče O Stran 5 Slov. Bistrica • Klub študentov v hudih finančnih težavah O Strani 4 in 5 Kronika Sojenje Volgemu- tu • Bodo v proces vključili še sosede? O Stran 24 Šport Nogomet • V NK Zavrč in NK Drava odmevnejše nove okrepitve O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Ormož • Bes potnikov zaradi zaprte železniške postaje O Stran 2 J) Ptuj • Glažar uspel s pritožbo in ostaja vodja kabineta župana O Stran (O o ^j^arodno 7abavne Km lasbe Perutnina Ptuj ri*«« Ptuj 2015 MESTNA OBČINA PTUJ A Zavarovalnica XI Maribor 1. VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979) v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Gospodarstvo petek • 10. julija 2015 Ptuj • Začetek 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays Kulturna poslastica s hudo grenkim priokusom V Mestni hiši na Ptuju so 7. julija predstavili program letošnjega že 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki bo potekal med 10. in 18. julijem pod imenom Kabinet čudes. Kabinet čudes so enciklopedične zbirke nenavadnih predmetov, ki jih znanost menda ni mogla pojasniti. Zanje so dejali tudi, da so svet v malem ali gledališče sveta. Glavno dogajanje bo tako kot že prejšnja leta potekalo na Slovenskem trgu, kjer bodo potekali tudi pogovori z umetniki. Razstave pa bodo odprte v vseh ptujskih in okoliških galerijah ter razstaviščih čez celo poletje, do 1. septembra. Letos so dodali še novo, križni hodnik dominikanskega samostana, kjer bodo postavljene velike skulpture. Kot je povedal Jernej Forbici, so si letošnjo razstavo zamislili kot popotovanje dveh zbiralcev po svetu ter hkrati iskanje nenavadnih in eksotičnih sodobnih umetniških del. Novost je razstava na Mestnem trgu, kjer bodo na ogled najmanjše fotografije na svetu, in umetniški večeri, festival pa si je našel mesto tudi v Mestnem kinu. Ulice bodo v večernih urah preplavili glasbeniki, manj- MESTNA OBČINA PTUJ Foto: Črtomir Goznik Na letošnjem 13. festivalu sodobne umetnosti Art Stays, ki bo gostil več kot 120 ustvarjalcev iz več kot 20 držav, se bo zvrstilo več kot 30 prireditev, so povedali na tiskovni konferenci. kala pa ne bodo niti majhna kulinarična in enološka čudesa ter jutranje likovne delavnice za otroke in najstnike v sodelovanju s CID Ptuj. Podrobneje je program 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays predstavljen v programski knjižici. Letos pa bo izšel tudi katalog, ki je po- Uvodnik Poletne razprodaje in pasti trgovcev so tu Številni trgovci po Sloveniji si že mcmejo roke. Prihodnji teden se bo namreč začela poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve, med katero bodo občutno znižali cene izdelkov. A zadnja leta opažam, da tudi poletne razprodaje niso več to, kar so bile. Prebrisani trgovci namreč v času poletnih razprodaj na trgovske police postavijo znižane artikle iz preteklih sezon. A to ni edina „past" vrlih trgovcev. Vestni kupci namreč pričajo tudi o tem, da se med znižanimi artikli dostikrat pojavi blago z napakami. Zato Zveza potrošnikov Slovenije tudi letos ponovno opozarja, da mora biti blago kljub znižani ceni brezhibno, kar si vsekakor velja zapomniti. Če se izkaže, da ima izdelek stvarno napako, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo. Torej ima takšne pravice, kot če bi kupil blago v redni prodaji - v času zunaj sezonskih razprodaj. Če pa ste na razprodaji kupili izdelek, s katerim ni nič narobe, a ga kljub temu želite vrniti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti. Je pa od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca odvisno, kako bo obravnaval vašo zahtevo - če trgovec takšen izdelek zamenja ali izstavi dobropis, se to šteje za dober poslovni običaj. Posebej pozorni pa bodite tudi na nepravilno označevanje cen. Po ugotovitvah Zveze potrošnikov Slovenije se namreč največ pritožb potrošnikov vsako leto nanaša ravno na nepravilno označevanje cen popusta oz. na tiste primere, ko trgovci tik pred razprodajo cene izdelkov dvignejo in jih nato ob razprodaji znižajo, s tem pa prikažejo višji odstotek znižanja, ki potrošnike zvabi k nakupu. Takšna poslovna praksa je nepoštena,Tržni inšpektorat pa jo lahko kaznuje. Za konec pa samo še droben nasvet:poletne razprodaje so vsekakor mamljive, a nikar brezglavo ne kupujte kakšnega modnega kosa samo zato, ker je močno znižan. Monika Levanič sebne narave. K sodelovanju so povabili večkrat nagrajeno pisateljico Natašo Kramberger, ki bo potovanje dveh zbirateljev opisala v dnevniku s kratkimi zgodbami. Tako jim je v festivalsko dogajanje uspelo vključiti še eno vejo umetnosti. „Trinajsti festival Art Stays je ovrednoten na 43.000 evrov, od tega je 20.000 evrov prispevala MO Ptuj, 6.000 evrov pa ministrstvo za kulturo; vse ostalo pa je del naše iznajdljivosti, ni nobenega večjega sponzorja, pomagajo pa nam tudi ptujske institucije," je povedal Jernej Forbici. Veliko naporov in požrtvovalnosti je potrebnih, da se izpelje tako velik festival s tako omejenimi sredstvi. Na novinarski konferenci so sodelovali Marika Vicari, kreativna vodja festivala, Jernej Forbi-ci, umetniški direktor festivala, Miran Senčar, župan MO Ptuj, Vladimir Forbici, predsednik društva Art Stays, in belgijski umetnik Hans Beckers, katerega performans in velika razstava Kabinet čudes, ki bo postavljena v Miheličevi galeriji, tudi odpirata letošnje festivalsko dogajanje. MG Vi „S takšnim pristopom Ptuj ne bo nikoli prišel do galerije" Na današnji prvi festivalski dan 13. festivala Art Stays bo potekala tudi priložnostna slovesnost ob 10-letnici delovanja KUD Art Stays, ki se bo začela ob 20.30 na Slovenskem trgu. Društvo je ustanovila skupina posameznikov, ki je želela razvijati vizualno umetnost preko dogodkov, namenjenih razvoju sodobne umetnosti. V desetih letih je organiziralo več kot 70 razstav, na katerih se je predstavilo več kot 800 umetnikov z vsega sveta. Od ustanovitve ga vodi Vladimir Forbici. „KUD Art Stays smo ustanovili predvsem zato, da bi Ptuju vrnili imidž, ki ga je nekoč že imel na zemljevidu Evrope na področju likovne umetnosti. Že od začetka pa se tudi trudimo, da bi Ptuj končno dobil mestno galerijo.« Ptujski župan Miran Senčar je povedal, da je glavni problem pri mestni galeriji prostor. Po vsej verjetnosti naj bi jo odprli v letu 2016, v katerem bodo tudi pripravili razstavo del akademskega slikarja in častnega občana MO Ptuj Albina Lugariča. „S takšnim pristopom, kot smo ga imeli do zdaj, Ptuj ne bo nikoli prišel do mestne galerije. Najprej je treba sploh vedeti, kaj je mestna galerija. To ni zgolj prostor, v katerem bi se odvijale neke razstave, ampak je predvsem institucija, ki skrbi za likovno dediščino mesta in tega okolja, spremlja slikarje, redno odkupuje njihova dela, pripravlja razstave in likovne simpozije in z vsem tem vzgaja občinstvo. To je zahteven projekt, potrebujemo pravo ekipo, ki bo to pripravila. Prostor pa je še najmanj pomemben, saj je tudi najmanjši strošek. Upam, da bo novo vodstvo občine razumelo, da je treba na tem delati. Že zdaj pa je treba vedeti, da to ni ena hiša s 100 m2, mestna galerija za Ptuj mora imeti najmanj 1200 m2 do 1500 m2 površine. Še bolj kot mestna galerija pa je v tem trenutku pomembno mestno razstavišče, saj je Miheličeva galerija fizično tako dotrajana, da ni več primerna za razstave ...,« je bil jasen Vladimir Forbici, ki je tudi spomnil, da Art Stays nima več razstavišča na Ptuju, ker so v MGP nezaželeni. Ormož • V popoldanskih urah in ob vikendih potniki na vlak čakajo zunaj Bes potnikov zaradi zaprte železniške postaje Razburjeni Ormožani so nas opozorili, da so po novem vrata ormoške čakalnice ob delovnikih odprta le dopoldan, popoldan in ob koncu tedna pa so zaklenjena. Tako morajo potniki na vlak čakati zunaj, na voljo pa jim niso niti stranišča. Informacije smo preverili tudi sami in se za pojasnila v zvezi s spremenjenim delovnim časom blagajne obrnili na Slovenske železnice. Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostmi Janez Krivec, je blagajna med delovniki odprta, ko na postaji ustavi največ vlakov in je število potnikov največje, to je od 5.00 do 9.00 ter od 9.30 do 12.45. Samo v tem času imajo potniki čas, da si kupijo vozovnice in koristijo stranišča. Od 12.45 naprej ob delavnikih so namreč blagajne zaprte. Še huje je ob vikendih - namreč ob sobotah, nedeljah in praznikih blagajna sploh ne Potniki, ki čakajo na vlak, se v popoldanskih urah ob delovnikih in ob vikendih nimajo kam zateči, saj so prostori ormoške železniške postaje takrat zaklenjeni. obratuje. Takrat pa je zaklenjena tudi čakalnica in stranišča, saj so slednja odprta le med delovnim časom blagajne. Potnikom tako ne preostane nič drugega kot da na vlak - ob dežju ali vročini -čakajo zunaj. „Ko na postaji ni osebja, so zaradi morebitnega vandalizma postajni prostori zaklenjeni" Na naše vprašanje, zakaj so spremenili delovni čas železniške blagajne oziroma zakaj so v času, ko blagajna ne deluje, postajni prostori zaprti, pa je Krivec odgovoril: „Zaradi uvajanja daljinskega vodenja prometa stalna navzočnost železniškega osebja na nekaterih postajah ni potrebna, zato so čakalnice na teh postajah odprte med delovnim časom blagajne oziroma čim bolj optimalno. Ko na postaji ni železniškega osebja, pa so zaradi morebitnega vandaliz-ma postajni prostori zaklenjeni. Vandalizem na postajah je namreč velika težava in potniki uničenih in poškodovanih čakalnic ter stranišč ne morejo uporabljati, sredstva za obnovo pa so zelo omejena." Pri tem je še dodal, da je cena vozovnice v času, ko je železniška blagajna zaprta, enaka ceni vozovnic, kupljenih na železniški postaji: „Velja namreč, da če potnik vstopi na vlak na postaji ali postajališču, na katerem vozovnic ne prodajamo, oziroma vstopi na vlak v času, ko jih ne prodajamo, je cena vozovnice enaka." Na podobno, potnikom nič kaj prijazno situacijo smo pred časom opozorili tudi na železniški postaji Ptuj, ki pa je za razliko od ormoške železniške blagajne v privatnih rokah. Monika Levanič Foto: ML Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 3 Ptuj • Spor med županovo ekipo in Glažarjem doživel prvi epilog Glazar uspel s pritožbo in ostaja Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je ugodila pritožbi Stanislava Glažarja, vodji kabineta župana na Mestni občini Ptuj v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. Po takšnem izidu na občini sicer pravijo, da bodo stremeli k konstruktivni rešitvi, a iz njihovih pojasnil jasno izhaja, da zadeva s tem ni dokončna in da bodo Glažarja poskušali odpraviti le na drugačen način. Konec maja je Glažar na Mestni občini Ptuj dobil odpoved delovnega razmerja, ki pa je ni sprejel in se je nanjo še isti dan pritožil. Takrat pojasnil v zvezi z omenjeno zadevo ni dajal, povedal je le, da dela normalno in da je vložil pritožbo. O razlogih za odpoved takrat nobena vpletena stran ni želela govoriti. Neuradno naj bi ga odpustili, ker ga v službi dva dni ni bilo, čeprav naj takrat ne bi imel ne bolniškega staleža ne dopusta. Ne glede na razloge občinske uprave pa je jasno, da je Glažar s pritožbo uspel in ostaja na svojem delovnem mestu. Na občini razumljivo z izidom niso zadovoljni, zanj pa krivijo neustrezno zakonodajo, ki javne uslužbence v primerjavi z drugimi zaposlenimi postavlja v privilegiran položaj: „Po izkušnji v tem postopku na Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja na Ministrstvu za javno upravo, ugotavljamo, da imajo javni uslužbenci na voljo več pravnih možnosti kot drugi za- posleni. Komisija javnim uslužbencem omogoča pritožbo in je v primeru izreka odpovedi delovnega razmerja tudi organ, ki zadrži izvršitev. Odločitev Komisije je za delodajalca do- Stanislav Glažar bo tudi v prihodnje vodja kabineta župana na MO Ptuj. Na naše vprašanje, kako komentira odločitev Komisije za pritožbe, je bil zelo kratek. Povedal je: »Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS me je obvestila, da je odpravila sklep župana ter mu naložila povrnitev stroškov postopka. O nadaljnjem sodelovanju se bomo vsekakor usklajevali. Glede vseh pomislekov v zvezi z združljivostjo mojih funkcij pa smo si že pridobili ustrezna pozitivna mnenja pristojnih državnih institucij, ker v nasprotnem primeru sam sploh ne bi kandidiral. Verjetno se bo treba bolj osredotočiti na reševanje konkretnih problemov, ki jih je veliko, ne pa ustvarjati probleme tam, kjer jih ni.« končna. Javnim uslužbencem je torej omogočena dodatna komisija, ki v tem primeru prevzame vlogo sodišča. Te možnosti zaposleni v gospodarstvu in javnih zavodih nimajo, zato bi veljalo v prihodnje izpostaviti tudi dejstvo poenotenja pravnih sredstev za vse zaposlene v Republiki Sloveniji." Ker je ptujska občina v tej zadevi izgubila, bo morala kriti tudi stroške postopka. Kot so pojasnili, naj bi v sklepu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS ti znašali 351,37 evra. A ker naj bi izračun nastal na napačni pravni podlagi, na občini predvidevajo, da bodo ti stroški še bistveno manjši. O tem, kako bodo rešili zapleteno situacijo, na občini pojasnjujejo: „Trenutno kadrovsko situacijo v občinski upravi bomo reševali v dialogu in iskali čimprejšnjo rešitev. V prihodnjih dneh bodo opravljeni pogovori med županom MOP, direktorico OU in pooblaščeno vodjo kadrovskega poslovanja Vlasto Stojak ter vodjo kabineta župana MOP Glažarjem, ki je hkrati župan občine Hajdina." In čeprav bi morda iz tega lahko sklepali, da se bo zadeva vendarle razrešila v duhu sprave in da bo delo odslej potekalo bolje, sodelovanje med županovo ekipo in Glažarjem pa bolj konstruktivno, že naslednje pojasnilo, ki so nam ga posredovali iz ptujske občine, jasno kaže na to, da najbrž ne bo tako in da s tem zgodba ne bo končana. Zapisali so namreč, da je mesto vodje kabineta župana pomembno v sistemu občinske uprave, zato tega delovnega mesta ne bodo ukinjali. „Stremimo pa k konstruktivni rešitvi na tem delovnem mestu, saj sledimo mnenju Komisije za preprečevanje korupcije, ki pojasnjuje, da funkcija župana v skladu s 37. b-členom Zakona o lokalni samoupravi ni združljiva z delom v občinski upravi," so zaključili. Dženana Kmetec Zetale • Revizor ni ugotovil nepravilnosti pri javnem naročilu gradnje zbirnega centra Domači gradbinec razočaran nad vodenjem postopka izbire izvajalca Zetalski zbirni center že služi namenu, a postopek izbire izvajalca še vedno sproža polemike in nejevoljo. Tako se je v našem uredništvu oglasil Roman Bele, prokurist podjetja Gradbeništvo Bele Igor, ki se je odzval na članek v Štajerskem tedniku in predstavil svojo plat zgodbe glede gradnje zbirnega centra. Poudaril je, da se junijske občinske seje ni udeležil, saj da ni več direktor podjetja, sin pa je bil zaradi zdravniških razlogov zadržan. Sicer pa je s svojim dopisom o izbiri ponudnika za izgradnjo zbirnega centra že povedal svoje mnenje županu in direktorici občinske uprave. Jabolko spora je izbira ponudnika, ki je bil izbran na podlagi popustov, ki jih je izvajalec ponudil. Kot trdi Bele, je bilo v razpisu zapisano, da druge možnosti (torej te s popusti) ne bo. In na podlagi prvega kroga je najugodnejšo ponudbo oddalo omenjeno družinsko gradbeno podjetje iz Žetal. »Nato smo bili pozvani, da podano še eno, nižjo ponudbo. V drugem krogu popusta nismo mogli več dati, saj za manjši denar, kot je bila višina prve ponudbe, del ne bi mogli izvesti,« je povedal. Kako je torej potekal razpis, na katerem je v drugem krogu najcenejšo ponudbo oddalo podjetje CP Ptuj, smo preverili na Občini Žetale. Direktorica občinske uprave Milica Simo-nič Steiner je povedala, da so k oddaji ponudbe za izgradnjo zbirnega centra povabili šest podjetnikov, odzvali so se štirje. V prvem krogu je najnižjo ceno postavilo omenjeno podjetje Gradbeniško podjetje Bele Igor. »Ker je najnižja ponudba za 2.720 evrov presegala zagotovljena sredstva na proračunski postavki, smo se odločili za poziv vsem ponudnikom, da Ponudniki in ponudbe za izgradnjo zbirnega centra Zetale 1 Ponudnik I Prvo ponujena z DDV 1 Ponujena cena s popustom z DDV I Jožef ŽOLGER, s. p. 39.961,34 37.963,28 PGM KOS, d. o. o. 42.485,76 ¡¡39.936,63 CP Ptuj, d. d. 40.092,84 36.083,55 Gradbeništvo Bele Igor, s. p 38.720,28 ¡¡38.720,28 Vir: Občina Zetale ponudijo morebitni dodatni popust,« je pojasnila odločitev za izvedbo drugega kroga. Za izvajalca je bila izbrana družba Cestno podjetje Ptuj, d. d., ki je ponudila najnižjo ceno. Kot pa je opozoril podjetnik Bele, naj bi bil sporen predvsem ta drugi krog, saj je bilo v Izbira izvajalca za gradnjo zbirnega centra v Zetalah je povzročila precej hude krvi. razpisu jasno navedeno, da variantnih ponudb ni, ter dodal, da je bil popis del, ki naj bi jih investicija zajemala, skop. »Ni pisalo, kakšen naj bo lovilec olj, kakšna naj bo mreža, kam se bo izkopana zemlja vozila. To sem tudi vprašal direktorico. Sicer pa nisem bil med tistimi, ki naj bi obiskovali župana na domu in ga klicali,« je povedal Roman Bele. Z občine pa so o popisu del dejali: »Specifikacijo oz. popis del smo prejeli od podjetja Čisto mesto Ptuj, d. o. o., ki naj bi bilo investitor izgradnje zbirnih centrov, vendar je bila kasneje pogodba razveljavljena in smo investitorji postale občine. Prav tako ponudniki niso postavljali nobenih vsebinskih vprašanj s samim razpisom ali postopkom.« Z občine so nam posredovali tudi odgovor državnega notranjega revizorja Jožefa Kocuvana, ki ga je za neobvezno mnenje k izvedbi naročila gradnje prosil žetalski župan Anton Butolen. Revizor je ugotovil, da je bil postopek javnega naročanja izveden pravilno. Mojca Vtič Foto: OM 4 Štajerski Gospodarstvo petek • 10. julija 2015 Slovenska Bistrica • Klub študentov zaradi finančnih težav ni sposoben plačevati fiksnih stroškov Klub je plačeval fiksne stroške, najemnine podjetju Tradicionalno prireditev slovenjebistriškega kluba študentov Dan ljubezni so maja odplavili močni nalivi. Stroški, ki so nastali zaradi odpovedi dogodka, pa naj bi bili prostorih na Trgu svobode. To naj bi bil tudi ključen razlog, da bodo aktivnosti prekinili do jeseni in da so s podjetjem, ki je opravljalo gostinsko dejavnost v klubskih stroške, ni pa prejemal najemnine. Ne, ker podjetje ne bi plačevalo najemnine, temveč ker je bila takšna pogodba. Klub, ki je lani imel 82.000 evrov visok proračun (v večini je denar prejel z naslova Študentske organizacije Slovenije), je letos maja predvideval organizacijo tradicionalne prireditve Dan ljubezni na jezeru Farovec. Ker je vreme dobesedno poplavilo prireditveni prostor, so morali prireditev odpovedati. Kljub temu da je na prireditveni dan šotor sameval, je moral klub glasbenim skupinam poravnati 50 % honorarja in druge stroške, ki se jih je skupaj nabralo za več kot 13.000 evrov (15 % lanskega proračuna). Čeprav bodo celotni stroški pokriti predvidoma še ta mesec, pa naj bi bil ta finančni udarec tako močen, da klub nima denarja za kritje fiksnih stroškov. Občasno gostinsko dejavnost bodo študentje opravljali sami »To ne pomeni, da se bo zaprl mladinski center. Prireditve bomo izvajali, vendar v jesenskem času, ko se finančno rehabilitiramo. Ob tem pa bomo občasno gostinsko dejavnost v okviru dogodkov, ko je tudi obisk največji, opravljali sami, saj nam to omogoča zakonodaja,« je pojasnil predsednik kluba Matevž Skrbiš. In kakšni so fiksni stroški? Skrbiš je odgovoril, da za plačilo elektrike mesečno odštejejo približno 350 evrov, ogrevanje (plin) jih je pozimi stalo tudi do 500 evrov, prav Zgodovina slovenjebistriškega kluba je namreč precej burna. Pred desetletjem je namreč klub vodil Danijel Kociper, ki je bil del skupine, kot so poročali mediji, ki je ustanavljala slamnata podjetja, prek katerih je denar študentskega kluba posojala v zameno za visoke obresti. Vrnjen denar naj bi potem nakazovala na račune v tujini, med drugim v ZDA in Dominikanski republiki. Foto: Mojca Vtič Svetnika Ludvika Repoluska je med drugim zanimalo, zakaj študentje prireditve niso zavarovali za primer odpovedi. Študentje so mu odgovorili, da je bila premija previsoka in da v zadnjih tednih na to možnosti niti niso pomislili. tako so fiksni stroški najem ozvočenja. Tega odslej naj ne bi bilo v takšnem obsegu. Namesto plačila najemnine Bitspot nudil druge storitve za študente Prostori kluba obsegajo klubsko pisarno, gostinski lokal v pritličju in še večji prostor (z ozvočenjem). In za gostinski lokal klub študentov podjetju Bitspot ni računal najemnine. Kot je pojasnil Skrbiš, je bil tak sporazum podpisan februarja lani, novega sporazuma, kjer bi bil klub soudeležen pri dobičku, pa niso uspeli skleniti. Vendar podjetnik Jure Detiček, kot se je izkazalo, ni opravljal zgolj gostinske dejavnosti, klubu je pomagal tudi pri organizaciji prireditev. »V skladu s pogodbo je bilo dogovorjeno, da BitSpot pomaga pri izvedbi in financiranju tekočega programa v mladinskem centru, kar je podjetje tudi dosledno izvajalo. V letu 2015 je BitSpot namreč delno ali v celoti izvedel in financiral večino projektov v mladinskem centru, zadnja dva meseca delovanja pa celo vse. Prav tako je družba nudila ii mu/ vi i www.kssb.si >@ priložnost za zaslužek in pridobivanje izkušenj številnim študentom, ki so delali za šan-kom, nekaterim obvezne študentske prakse, mnogim pa priložnost za udejanjanje svojih idej in projektov, ki so se izvedli v mladinskem centru. Sicer pa je KŠSB od Občine dobil prostore mladinskega centra in pisarn v uporabo brezplačno, v zameno za tekoče vzdrževanje in izvajanje programa za mladino, zaradi česar KŠSB ni upravičen do zaračunavanja najemnine in se o tem s KŠSB tudi nismo nikoli pogovarjali.« Detiček: »Prenehanje sodelovanja me je presenetilo« Kot je še povedal Detiček, podjetje naj ne bi v času pogodbenega sodelovanja s KŠSB ustvarilo dobička, ampak celo izgubo, ki naj bi jo pokril lastnik z lastnimi sredstvi. Da pretiranih zaslužkov podjetje ni beležilo, kažejo podatki iz spletne baze Aj-pes. Lani je podjetje ustvarilo 42.920 evrov prihodkov, a si pridelalo tudi 1.591 evrov izgube. »Ves prihodek iz poslovanja je bil namenjen izva- Foto: Mojca Vtič Tajnica kluba Živa Stopar (od leve), predsednik Matevž Skrbiš in podpredsednik Andrej Jaušovec so pojasnjevali, zakaj mladinski center do jeseni zapira vrata. janju projektov, vzdrževanju prostora in plačilu stroškov dela. Največji projekt Dan ljubezni smo organizirali skupaj in sam sem porabil veliko časa in energije za njegovo uresničitev z neštetimi sestanki z izvajalci za pridobitev ugodnejših pogojev za prostor, šotor, nastopajoče, ozvočenje, tehnično izvedbo in šanke. Program, potek in oglaševanje prireditve so prevzeli člani KŠSB. Menim, da pomeni neizvedba projekta v novem terminu največji izpad dohodka, tako za KŠSB kot za družbo Bitspot, do česar pa je prišlo po samostojni odločitvi Upravnega odbora KŠSB. Z odločitvijo Upravnega odbora KŠSB o prenehanju sodelovanja in zaprtju mladinskega centra Na placu (gostinskega lokala, op. a.), ki me je osebno zelo presenetila, pa je usoda mladinskega centra Na placu dokončno zapečatena. Ostali so dolgovi in grenki priokus, ki smo ga nekateri že doživeli in za katerega smo mislili, da se ne more več ponoviti,« je zapisal Jure Detiček. Mojca Vtič Lenart • V Zdravstvenem domu začel delati koncesionar na področju pediatrije Dobili koncesionarja, sedaj čakajo na razpis ZZZS S prvim julijem je v Zdravstvenem domu (ZD) Lenart koncesijsko dejavnost na področju pediatrije začel dr. Matjaž Homšak. V zvezi z dejavnostjo pediatra pa je prišlo do zapletov z zdravstveno zavarovalnico, kar pa po zagotovilu Občine Lenart ne predstavlja ovire za izvajanje pediatrične službe. Po tem, ko je ZD Lenart neuspešno objavil razpis za novega pediatra, na katerega se ni prijavil nihče, je Občina Lenart objavila javni razpis za podelitev koncesije za pediatra v obsegu enega programa. Nanj se je kot edini prijavil dr. Matjaž Homšak, sicer zaposlen na UKC Maribor. Občina je Homšaku koncesijo podelila, ta pa je s prvim julijem začel delati v ZD Lenart. A pojavili so se novi zapleti. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove- nije (ZZZS) namreč za leto 2015 še ni objavil razpisa za podeljevanje zdravstvenih programov za celotno Slovenijo, kar posledično pomeni, da se zaenkrat do izvedenega razpisa ne podpisujejo pogodb z izvajalci zdravstvenih programov za leto 2015. Kot so zagotovili z lenarške občine, pa to ne predstavlja nobene ovire za izvajanje pediatrične službe: „Zadeva je rešena tako, da sta Zdravstveni dom Lenart in dr. Matjaž Homšak sklenila med- sebojno pogodbo, s katero bo do podpisa pogodb z ZZZS naš zdravstveni dom Homšaku zagotavljal (prenakazoval) sredstva za en program pediatrije, ki ga prejema od ZZZS. To pa pomeni, da zdravstvena oskrba za bolnike poteka nemoteno." Če ne bi podelili koncesije, bi ostali brez programa pediatrije Sicer pa so na občini s podelitvijo koncesije izredno zadovoljni: „Podelitev koncesije za program pediatrije je za UE Lenart velikega pomena, saj se na javni razpis Zdravstvenega doma ni prijavil nihče in bi v primeru ne-podelitve koncesije območje UE Lenart ostalo brez programa pe-diatrije, oziroma bi že sedaj zelo obremenjeni program pokrival samo en pediater koncesionar, ki že ima podeljeno koncesijo." Monika Levanič Benedikt • Na tretji javni dražbi Term nikogar »Za nakup ni bilo nobe Že tretji poskus stečajne upraviteljice Ceste mostovi Celje Milene s pripadajočo tehnično dokumentacijo, zemljišča v izmeri več kot skoraj prepolovljeni izklicni ceni v primerjavi s prvo dražbo (983. Da bo investitorja za projekt Terme Benedikt, v okviru katerega je predvidena gradnja hotela s 120 sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin v vrednosti več kot 40 milijonov evrov, težko najti, je stečajna upraviteljica Ceste mostovi Celje Milena Sisinger že večkrat opozorila. Na narok tudi tokrat ni pristopil noben ponudnik, prav tako ni bila plačana nobena varščina za pristop k dražbi. „Dražba ni uspela. Za nakup sploh ni bilo nobenega interesa, niti povpraševanja," je po neuspešni že tretji dražbi, ki je potekala konec junija, povedala stečajna upraviteljica. Sisingerjeva se bo o nadaljnjih postopkih s Probanko posvetovala po dopustih Po že treh neuspešnih dražbah v benediški občini tako še vedno čakajo na usodo njihovih načrtov za Terme. petek • 10. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 5 Bitspot ni pobiral razlog, da klub ni več sposoben kriti fiksnih stroškov v prostorih, prekinili pogodbo. Klub je namreč kril fiksne L* Klub s prireditvami ponovno v jeseni Sicer pa so si slovenjebistriški študentje letos zamislili prestrukturiranje kluba, kot so dejali. To ne pomeni nove strukture, temveč zgolj nove projekte, več aktivnosti za pridobitev novega članstva. Tako bodo v jeseni priredili bistriško noč ljubezni, organizirali bodo pohod na Boč, obiskali starejše v domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. Z občino se dogovarjajo, da bi izvedli tržnico, na kateri bi se predstavili start up podjetniki, priredili start up vikend. Repolusk je študentom predlagal, naj se povežejo z Razvojno-in-formacijskim centrom Slovenska Bistrica in oddelkom za gospodarstvo, naj vzpostavijo komunikacijo. Prav tako pa ga je zanimalo, zakaj klub ne pritegne širše množice dijakov in študentov. »Premalo je sa-moiniciative. Vsak je vabljen v naš klub. Vsak lahko pristopi s kakršnokoli idejo, predlogom. Septembra bomo ponovno obiskali Srednjo šolo Slovenska Bistrica in skušali animirati mlade, da se priključijo klubu,« je povedal Skrbiš, ki o odstopu ne razmišlja. Ptuj • Parkirišče urejeno, uporabnikov zelo malo 10.000 evrov za parkirišče, ki se (skorajda) ne uporablja Čeprav je Mestna občina Ptuj za ureditev nadomestnega parkirišča pri trgovini Eurospin (zaradi del na Zadružnem trgu) namenila skoraj 10.000 evrov, je ta denar tako rekoč vržen vstran. Na parkirišču, ki je namenjeno za 150 avtomobilov, je dnevno parkiranih okrog 10 do 20 avtomobilov. Izberejo pa zato nekateri posamezniki drugo rešitev, ki je nekoliko bližje mesta in parkirajo raje na pločniku in na nasipu pred dravskim peš mostom. A bo teh najbrž odslej manj, saj so redarji začeli pisati globe. Strošek ureditve parkirišča pri Eurospinu je Mestno občino Ptuj stal 9.709 evrov, parkiranje na tej lokaciji pa je brezplačno in je namenjeno vsem uporabnikom z osebnimi vozili. A ker so se očitno nekateri posamezniki razvadili in se jim je to parkirišče zdelo predaleč, so avtomobile začeli puščati kar na nasipu in pločniku na desnem bregu Drave. Skoraj vsak dan je tam parkiran tudi kakšen avtobus, tako da je po pločniku z vozičkom pravzaprav nemogoče priti mimo. Prav zato nas je zanimalo, zakaj redarska služba ne ukrepa, saj ta problematika traja že kar nekaj časa, z začetkom del na parkirišču na Zadružnem trgu pa se je še poglobila. „Medob-činsko redarstvo izvaja nadzor in ukrepe na celotnem območju MO Ptuj, res pa je težišče dela vedno na različnih aktivnostih in na različnih krajih. Tudi na zelenici in na bankini ob reki Dravi ter na lokalni cesti Ob Dravi se izvajajo nadzor in ukrepi iz pristojnosti redarstva. Nadzor na tem območju je redarska služba z današnjim dnem poostrila. Odredili so prerazporeditev delovnega časa za enega občinskega redarja, ki bo opravljal nadzor na tem območju v času, ko se ljudje pripeljejo na to območje," so na naša vprašanja odgovorili iz redarske službe. In res, minuli teden so tiste, ki so nepravilno parkirali, tudi kaznovali. Globa za tovrstna nepravilna parkiranja, kjer prepoved ni označena s prometno signalizacijo, je 40 evrov. Imamo pa Ptujčani kar nekaj možnosti za brezplačno parkiranje. To je mogoče na omenjenem parkirišču pri Eurospinu, kjer je približno 150 parkirnih mest, v delu Jadranske ulice, kjer lahko brezplačno parkira 20 osebnih vozil, na Vošnjakovi ulici je osem brezplačnih parkirišč, na Cafovi so takšni štirje parkirni prostori, na Volkmerje-vi je 330 brezplačnih parkirnih mest in na parkirišču pod gradom je prostora za 44 avtomobilov. Dženana Kmetec nega povpraševanja « Sisinger, da na javni dražbi najde kupca za projekt Terme Benedikt 81.000 m2 in eno polovico vrelca, je bil neuspešen. Kupcev kljub 606 evrov) ni bilo. Sisingerjeva je na naše vprašanje, kakšni bodo postopki naprej, kratko odgovorila: „O Foto: Arhiv občine Bo projekt na tem zemljišču sploh kdaj zaživel? nadaljnjih korakih v postopkih prodaje se bom po dopustih posvetovala z ločitvenim upnikom (Probanka).« Spomnimo še, da je celjsko podjetje zaradi insolventnosti že več kot leto dni v stečajnem postopku, posledično pa tudi kompleks nepremičnin v Občini Benedikt z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Skupina CMC dolguje okrog 600.000 evrov prispevka za komunalno opremo tudi benediški občini, kar je občina prijavila v stečajno maso. Monika Levanič Ormož • Zapleti z imenovanjem ravnatelja vrtca Sedanja ravnateljica bo vršilka dolžnosti Številni poskusi imenovanja ravnatelja oz. vršilca dolžnosti ravnatelja Vrtca Ormož so se izjalovili, zato na tem mestu do novega razpisa ostaja sedanja ravnateljica Marjeta Meško. Meškovi konec tega meseca poteče mandat ravnateljice vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož, zato je bil objavljen razpis. Prijavili so se štirje kandidati, vendar dva nista izpolnjevala pogojev. Svet zavoda je konec aprila ormoško občino, kot ustanoviteljico, pozval, da poda mnenje o kandidatkah za ravnateljico, ki sta izpolnjevali pogoje. Pogoje sta izpolnjevali Valerija Vnuk Tušek iz Zamuša-nov in Nataša Gregur iz Mihov-cev pri Veliki Nedelji, na podlagi sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so svetniki pozitivno mnenje podali Gregurjevi, ki je že sedaj zaposlena v ormoškem vrtcu kot svetovalka in pomočnica ravnateljice. Na seji omenjene komisije so sprejeli še dodaten sklep, da se predlaga svetu zavoda, da se Gregurjevo imenuje za vršilko dolžnosti ravnateljice za največ eno leto zaradi eventualne združitve vrtca z osnovnima šolama. Po pridobljenem mnenju lokalne skupnosti, ki za člane sveta zavoda ni zavezujoče, pa so se začele težave. Svet zavoda, ki ga sestavlja pet predstavnikov vrtca ter po trije predstavniki, ki so jih imenovali ustanoviteljica in starši, namreč ni nobeni od kandidatk za ravnateljico, ki sta izpolnjevali pogoje, namenil dovolj glasov. Kot nam je povedala predsednica sveta zavoda Petra Trstenjak, so takrat sprejeli odločitev, da bodo imenovali vršilca dolžnosti ravnatelja. Lokalna skupnost je predlagala Antona Laha, ki se je prijavil na razpis in ni izpolnjeval pogojev, zaposleni v vrtcu pa sedanjo ravnateljico Marjeta Meško. Znova so izvedli glasovanje, znova pa noben kandidat ni prejel zadostnega števila glasov. Na svetu zavoda sta bili po vnovičnem neuspešnem glasovanju za vr- šilko dolžnosti ravnateljice predlagani Nataša Gregur in vzgojiteljica v ormoškem vrtcu Nataša Grabovac. »Tudi tokrat nobena kandidatka ni prejela potrebne večine,« nam je po ponedeljkovi seji sveta zavoda dejala Trstenja-kova. »Prisotnih osem članov sveta zavoda je tako sprejelo sklep, da sedanja ravnateljica do naslednjega razpisa, vendar za največ eno leto, opravlja dela kot vršilka dolžnosti,« je dodala Trstenjakova. Meškova bo tako delovno mesto vršilke dolžnosti ravnateljice Vrtca Ormož nastopila 1. avgusta. Miha Šoštarič 6 Štajerski Gospodarstvo petek • 10. julija 2015 Slovenska Bistrica • Granit po najrazličnejših zapletih vendarle prodan Kitak: »Upam, da bomo lahko obdržali vse zaposlene« Gradbinec iz Rogaške Slatine Andrej Kitak je po več kot pol leta od podpisa kupoprodajne pogodbe za nakup Granita vendarle nakazal kupnino v višini 7,5 milijona evrov. S tem naj bi prevzel zdravo jedro podjetja ter 57 zaposlenih. Podjetje je sedaj v lasti Andreja Kitaka, a kakšna bo usoda zaposlenih, še ni znano. »Po pogodbi se delavci prenesejo na kupca, nato pa je odvisno od kupca,« je povedal stečajni upravitelj Branko Dordevič »Zaenkrat imamo zagotovljeno delo do konca leta, seveda bomo iskali še nove posle, saj je to dnevna naloga gradbincev. Po prevzemu Granita bomo naprej pregledali stanje, potrudili se bomo, da bomo vse zaposlene obdržali,« je povedal rogaški gradbinec, ki zaposluje približno 70 ljudi. Novi lastnik je zdaj v last dobil operativo podjetja, kamnolom v Poljčanah, betonarno, železokrivnico in trgovino, ob tem pa še nekaj poslov, ki jih je medtem pridobilo podjetje v stečaju. Do uradne primopredaje po besedah Dordeviča še ni prišlo, saj mora Kitak še pred tem poravnati davščine, podjetje pa medtem normalno posluje. Je pa stečajni dodal, da naj bi do primopredaje premoženja in torej podjetja prišlo do konca Stečajni upravitelj nadaljuje postopek prodaje preostalega nekaj milijonov evrov vrednega premoženja in pričakuje, da bo stečaj končan v dveh do treh letih. Kupnina od prodaje podjetja bo po njegovih besedah šla večinoma NKBM za poplačilo garancije, nekaj pa tudi državi, Družbi za upravljanje terjatev bank in Merkurju. Poljčanski kamnolom bo upravljalo podjetje Trik Kamenine, ki že ima v lasti kamnolom Bela v neposredni bližini Granitovega kamnoloma. tega meseca, so pisali na STA. Pri poslu pa ni sodelovalo le podjetje Kit-ak gradnje, saj so iz drugega slatinskega podjetja Trik kamenine sporočili, da postajajo lastniki celotnega premičnega in nepremičnega premoženja ter koncesijskih pravic kamnoloma v Poljčanah. Kot je povedal direktor družbe Rajko Ivič, podjetje že upravlja s štirimi kamnolomi: »Z nakupom kamnoloma v Poljčanah zaokrožujemo, povečujemo in izboljšujemo ponudbo mineralnih surovin v tem delu Slovenije. V Poljčanah bomo dodatno zaposlili deset ljudi in bistveno povečali realizacijo v podjetju.« Kot pa nam je pojasnil Andrej Kitak, je podjetje Kit-ak gradnje solastnik omenjenega podjetja, tako da bo rogaški gradbinec ostal solastnik kamnoloma v Poljčanah. Sicer pa je Kitak kupnino za Granit nakazal potem, ko je Višje sodišče v Ljubljani konec junija ponovno zavrnilo njegov predlog po znižanju kupnine. Kitak je sicer 7,5 milijona evrov za slovenjebistriškega gradbinca ponudil lani po dveh neuspešnih dražbah, nato pa predlagal znižanje kupnine; Kitak je namreč ocenil, da se je od začetka stečaja porabilo za 210.000 m3 zalog in da se mora zato kupnina znižati za približno 1,4 milijona evrov. Na znižanje je pristal tudi stečajni upravitelj, vendar pa je nato sodišče ta predlog zavrnilo, saj da razlogov za znižanje kupnine ni. Kitak bi nato moral maja nakazati kupnino, vendar se je ponovno pritožil in kot omenjeno je Višje sodišče v Ljubljani konec junija odločilo, da mora Andrej Kitak poravnati kupnino v višini 7,5 milijona evrov. »Plačali smo omenjeni znesek, sedaj pa bo stekla primopredaja premoženja, tako da bomo sedaj videli, kje so plusi in kje so minusi,« je glede zneska povedal Kitak. Mojca Vtič Foto: Granit Ptuj • Srečanje gospodarstvenikov in članov Sveta za Slovence po svetu Mreženje za večjo gospodarsko odličnost V konferenčni sobi hotela Poetovio je v okviru tedna srečanj Slovencev po svetu in srečanja Dobrodošli doma 4. julija potekalo srečanje gospodarstvenikov in članov Sveta za Slovence po svetu. Vodila sta ga Dejan Podgoršek, koordinator za zamejstvo, in Brane Krajnik, ki je za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu začel izdajati staro (novo) revijo Moja Slovenija, odgovoren pa je tudi za vzpostavitev portala Slovenci.si, kjer bo prostor tudi za gospodarske iniciative. Srečanje je bilo spoznavnega značaja. „Če bo matici državi šlo dobro, bomo od tega nekaj imeli vsi Slovenci, tudi tisti, ki živijo po svetu," je bilo slišati. V imenu MO Ptuj je udeležence srečanja pozdravil podžupan Gorazd Orešek. Predstavil je gospodarsko sliko Ptujskega in v devetih točkah načrte MO Ptuj, ki so lahko priložnost in izziv za Slovence po svetu. Zadnje spremembe v vodenju občine je predstavil kot priložnost, da se nekaj spremeni v razmišljanju in tudi na gospodarskem področju tega okolja. Izpostavil je šibko razvojno in strateško povezovanje. Na tem območju je evidentiranih 43 podjetij z inventivnim potencialom. Na vlogi pridobiva storitveni sektor, me- sto razpolaga z več industrijskih in poslovnih območij, ima dobre povezave z Univerzo v Mariboru in Šolskim centrom Ptuj. „Nujno potrebno se nam zdi, da se poslovni subjekti naprej začnejo pogovarjati, potem sodelovati in zatem tudi povezovati, če želimo uspešno in učinkovito delovati na globalnem trgu," je povedal Orešek. Mesto pa mora tudi zagotoviti novo lokacijo za arheološki muzej. Ideja je, da bi del arheološkega bogastva razstavili v starem mestnem jedru v obliki arheološke poti, ali pa, da bi slovenski paviljon, ki trenutno stoji na Expu 2015 v Milanu, končno lokacijo v Sloveniji našel prav na Ptuju. Od podjetij so se na srečanju predstavili Sava Hotels&Resorts s poudarkom na Termah Ptuj, ki jih prodajajo kot destinacijo presežkov, Kreativni aluminij z rešitvami za zunanji prostor, KHD, ki se ukvarja z ustvarjanjem poslovne odličnosti, Novi zato s projektom muzeja uspeha v gradu Tur-nišče, ki bo na enem mestu predstavil vse uspehe Slovenije, Can-per, ki osvaja domači in svetovni trg z izdelkom za higiensko pitje iz pločevink, podjetje Kager hiša, ki osvaja z lesenimi hišami, v katerih živi že več kot tisoč družin in ki išče poslovne priložnosti na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji, ter Vharmonika, ki ponuja spletno učenje igranja dia-tonične in klavirske harmonike. Ptujska klet pa se je predstavila z vrhunskimi vini Pullus. MG Foto: Črtomir Goznik Na srečanju gospodarstvenikov in članov Sveta za Slovence po svetu v ptujskem hotelu Poetovio je v imenu MO Ptuj gospodarsko stanje in načrte predstavil podžupan Gorazd Orešek. Florjan Mauser, predstavnik Slovencev, ki živijo v Avstraliji, je po predstavi tvi podjetij povedal: »Vsi gospodarstveniki in podjetniki, ki so se predstavili, imajo odlične ideje, trg jih sprejema. Zato se sprašujem, zakaj so v Sloveniji težave. Dali smo jim nekaj nasvetov za povezovanja po svetu. Dejstvo je, da seje treba povezovati. Že nekaj let govorim o tem, da Slovenci potrebujejo izobraževanje, da Slovenci po svetu nismo neki bavbav, Sloveniji lahko v marsičem pomagamo. Slovenija napreduje, zdi pa se mi, da Slovenci le malo preveč tarnajo, da je vse narobe. Ne izključujem tega, da so med Slovenci tudi reveži, a reveži so tudi v kateri koli drugi državi. S politiko se ne vtikam, menim pa, da ima Slovenija takšne politike, kot si jih izvoli. Treba je iti na volitve, Slovenci bi morali iti na volitve, da izvolijo politike, ne pa da gredo nabirat gobe ali kaj podobnega," je povedal Florjan Mauser, ki v Avstraliji živi in dela 25 let; kamor so ga zanesli posli, a se namerava vrniti. Podravje • Odkupna mesta za pšenico Za zdaj od 140 do 185 evrov za tono Kmetijska zadruga Ptuj je na odkup pšenice, ki se je začel danes, pripravljena. Kakovostno najslabšo pšenico (krmno), ki spada v razred C, bodo odkupovali po ceni 140 €/tono, pšenico razreda B2 po 150 €/tono, razred B1 po 165 €/tono, za najkakovostnejšo (razred A) pa bodo plačali 185 €/tono. Vendar v KZ Ptuj opozarjajo, da se cene lahko še spreminjajo. Za oddano krmno pšenico je predvideni rok izplačila 45 dni po končanem obračunu odkupa. Tisti, ki bodo pšenico prodajali na odjemnih mestih v Mlinu Korošec in v Žitu Intes v Mariboru, bodo plačilo prejeli 15 dni po končanem obračunu, za prevzeto pšenico v Središču ob Dravi pa velja 30-dnevni rok plačila po končanem obračunu. Stroški analize pšenice (A, B1 in B2) so na vseh odjemnih mestih enaki in se gibljejo od najmanj 7,49 do največ 33,54 evrov na vzorce (cena se zvišuje glede na količino pšenice). Ur KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE Žitarice Kmetijske pridelke Živino Mleko Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj CE JE VAS PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! Odkup na odjemnih mestih Kmetijske zadruge Ptuj I Odkupno mesto: I Vrsta odkupa ozimne pšenice (kvaliteta): I Mlin Korošec A, B1, B2, C (krmna) PP Draženci, Zagrebška Ptuj C (krmna) PP Agro Maribor C (krmna) ŽITO Intes Maribor A, B1, B2 Jeruzalem SAT, Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi A, B1, B2, C (krmna) Vir: KZ Ptuj petek • 10. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 7 Ajda Pušaver iz JeLovca pri MakoLah Dekle z violino in angelskim glasom Ajda Pušaver je po horoskopu levinja. In katere so lastnosti tega astrološkega znamenja? Levinje so rojeni vodje, so osebe z izrazitim talentom in sposobnostmi, so naravni igralci. »Ja, to vse drži zame,« je povedala Ajda Pušaver, 14-letnica iz Jelovca pri Makolah, ki jo je Darja Gajšek v oddaji Slovenski pozdrav naslovila kot dekle z angelskim glasom. V omenjeni zabavni oddaji je letos nastopila kar dvakrat. »Začelo se je Martinom Juhartom iz ansambla Poskočni muzikanti, ki me je predstavil voditelju oddaje Blažu Švabu. Blaž je posnetek poslušal v sredo, v petek smo se zmenili kako in kaj, v ponedeljek sem že bila v oddaji. Noro dobro. Kako bom izvedla pesem Zrejlo je žito, me ni bilo strah, saj sem jo zapela že neštetokrat. Bolj strah me je bilo vprašanj, ki sem jih morala zastaviti Darji in Blažu. Vprašanja sem imela napisana v beležki, saj bi jih sicer pozabila. Ko imam tremo, namreč večkrat kaj pozabim,« je povedala Ajda. Svetlolaski, ki obvlada violino, se je sicer tudi že na nastopu zgodilo, da je pozabila besedilo. »Na občinski proslavi se nisem spomnila druge kitice pesmi, vendar sem se znašla, tako da poslušalci niti opazili niso,« je povedala. In kaj ji je po nastopu dejal Blaž Švab? »Kapo dol,« je zaupala Ajda. In kakšne misli prevevajo najbolj poskočnega med Modrijani o mali velikanki iz Makol? »Ajda je pristna in iskrena. Prav ti dve lastnosti sta ključni, kako priti ljudem do srca in se jih s pesmijo dotakniti. Mladih nadarjenih ljudi je veliko, prav tako mladih z izjemnim glasom, le malo pa je mladih, ki se ne ozirajo na trende in zunanje pritiske in Blaž Svab: »Ajda je pristna in iskrena. Prav ti dve lastnosti sta ključni, kako priti ljudem do srca in se jih s pesmijo dotakniti.« ostajajo naravni. Prepričan sem, da je Ajda odraščala v pravi družini in v pravem naravnem okolju, kjer je prevzela tudi lepe navade in lepo vedenje. Želim si, da bi ostala skromna in marljiva in da bi še naprej iskreno in pristno uživala v glasbi, ne oziraje na pritiske in mnenja sovrstnikov ter medijev, zvesta raziskovanju lastnega glasbenega izraza. Želim si, da bi predvsem uživala v tej nebeški govorici - glasbi,« je zapisal Blaž Švab. Ajda je rastla v glasbeni družini -oče Boštjan je član glasbene skupine Gemaj, mama Stanka je bila (kot nekdaj Boštjan) članica ansambla Sedmi raj. Tako so ji rojenice glasbeni talent položile tako rekoč v zibko. Poje že od malega, skrivnosti inštrumentov pa je začela spoznavati še pred vstopom v šolo, torej še preden je dopolnila šest let. »Pri Dvojčicah sem se učila igranja klavirja, vendar sem to opustila. Ne spomnim se, zakaj. Ko sem začela obiskovati OŠ Anice Černejeve Makole, pa sta me starša vpisala v glasbeno šolo, kjer sem se učila igranja violine,« je po- vedala. In Ajdaje ta ljavi, lepo zaobljeni inštrument s štirimi strunami povsem osvojila, saj violina v njenih rokah v polni razsežnosti zazveni. »Morda ne boš veijela, vendar sem bila v prvih treh razredih glasbene šole med najslabšimi učenkami. Nato se mi je odprlo. Sedaj vsakokrat, ko vzamem violino v roke, in to je vsak dan, začutim, daje igranje na violino to, kar želim početi,« je zaupala. In na poti k uresničitvi svojih želja se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Maribor in postala ena izmed 28 dijakinj umetnostne gimnazije na omenjeni šoli. »Sprejemnih izpitov sem se res bala. Kot sem kasneje ugotovila, je bil strah odveč, saj sem dobro odigrala. In ko sem izvedela, da sem sprejeta, sem skakala od veselja. Komaj čakam na jesen, a me je strah, da mi ne bo šlo in da bo prenaporno,« je zaupala Ajda, ki že sedaj vadi teorijo za srednjo šolo. Vendar je najverjetneje tudi ta strah odveč, saj jije učitelj na glasbeni šoli dejal, da sodi na kon-servatorij. Njene počitnice bodo tako v znamenju igranja violine, druženja s prijateljicami, teka, rolanja, udej-stvovanja v glasbeni skupini (zborč-ku) Mak iz Makol. »Pa tudi sicer ne lenarim. Ati mi vedno najde delo. Danes sem na primer vstala že ob šestih zjutraj, ker sem morala v vinograd, da sem pomagala škropiti,« je povedala Ajda. Naj omenim še to, da je ta isti dan, ko je morala Ajda Pušaver v vinograd, nekaj ur kasneje opravila še izpit v glasbeni šoli in tako končala osmi letnik oziroma višjo stopnjo glasbene šole, seveda z odliko. Mojca Vtič LjudmiLa Kocuvan od Svetega Andraža v Slov. goricah „Njena dobra volja druži članice Društva gospodinj" Ko vstopim v hišo, kjer me takoj premami vonj po pečenem (domači ocvirkovki), mi velikodušno seže v roke Ljudmila Kocuvan, predsednica Društva gospodinj Vitomarci in ustanoviteljica Ljudskih pevk Društva gospodinj Vitomarci. Ljudmila Kocuvan se je kot sedmi, najmlajši otrok rodila leta 1954. Kot otrok je sanjala, da bo postala frizerka, a je usoda želela drugače. V sedmem razredu je ostala brez očeta, starejši bratje in sestre so že odšli za zaslužkom, zato je ostala doma pri mami in poprijela za delo na majhni kmetiji. „Nisem nadaljevala šole, ker si nisem niti upala pomisliti, da bi zapustila svojo mamiko. Ona bi verjetno umrla od žalosti," pove Ljudmila, ki se je kot mlada omoži-la, rodila štiri otroke, vzgojila pa jih je pet. „Po tem, ko je umrla bratova žena, sem vzela k sebi le nekaj mesecev starega nečaka Silveka. Za njega sem skrbela še bolj, kot če bi bil moj sin." Svojo požrtvovalnost in nesebičnost pa že od rane mladosti kaže tudi z udejstvovanjem v domačem kraju, za kar jo je Občina Sveti Andraž nagradila z občinsko plaketo. V Društvo gospodinj se je namreč včlanila že kot mladenka. Sprva le kot članica, zadnjih 10 let pa kot steber oz. predsednica društva, ki se je v tej vlogi odlično znašla. „Nje-na dobra volja in komunikativnost močno družita članice. Je zelo do- bra organizatorica najrazličnejših ekskurzij in pod njenim vodstvom se članice udeležujejo najrazličnejših seminarjev, tečajev in druženj; je izjemno prijazna," o njej pove tajnica društva Elizabeta Kosec, sicer tudi tesna prijateljica Ljudmile. O tem, kako dobro širi komunikacijo in zadovoljstvo med članicami gospodinj, priča tudi samo število članic - teh je namreč že okrog 97, ki štejejo tam od 25 pa vse do 80 let. Ne samo peha, tudi petje je njena strast In kako dejavne so članice Društva gospodinj z Ljudmilo na čelu? Zelo. Pekarica, ki sicer poleg recep- Ni je prireditve, kjer ne bi sodelovale pridne roke članic Društva gospodinj in obiskovalce razvajale s slastnimi dobrotami, s katerimi sicer Ljudmila navdušuje tudi drugod. Letos je tako s pletenim srcem in slastnimi orehovimi rogljički na Dobrotah slovenskih kmetij odnesla srebrno in bronasto priznanje. tov naših babic rada peče tudi torte, ob občinskem prazniku in veliki noči organizira razstavo ročnih del, ki jih pridne članice naredijo v svo- jem prostem času - od vezenja, naši-vavanja, rožic iz krep papirja in nogavic, izdelave gobelinov, kvačkanih in drugih izdelkov. Ni prireditve, na kateri ne bi sodelovala Ljudmila v okviru društva in poskrbela za pogostitev z najrazličnejšimi dobrotami. Peka jo namreč veseli že od otroštva. „Vsako leto pripravim tudi delavnice peke in oblikovanja za otroke. Organiziram tudi razne kuharske tečaje, na katere povabimo kuharje." Kako odlična pekarica je, pa dokazujejo tudi razna priznanja, med drugim tudi srebrno priznanje Dobrote slovenskih kmetij 2015 za pleteno srce in bronasto priznanje Dobrote slovenskih kmetij 2015 za orehove rogljičke. „Prvič sem šla na tekmovanje. Priznanja nisem niti pričakovala, tako da lahko povem, da sem bila res pozitivno presenečena." A peka ni njena edina strast. Skromna Ljudmila, sicer ljubiteljica orhidej, izjemno rada tudi poje. „Najprej sem pela v ženskem pevskem zboru, ki je deloval v okviru KUD Vitomarci, a je potem razpadel. Večkrat, ko smo s članicami Društva gospodinj kaj ustvarjale, smo si zapele. In tako je prišla pobuda, da smo v okviru Društva gospodinj ustanovile nov zbor ljudskih pevk." Monika Levanič Foto: ML 8 Štajerski Gospodarstvo petek • 10. julija 2015 Majšperk • Bodo šolo ogrevali na geotermalno energijo? Po desetih letih že nova vlaganja v OŠ Čeprav je osnovna šola v Majšperku stara šele 10 let, ugotavljajo, da objekt ni energijsko učinkovit, ventilacijske izgube so prevelike, toplotne izgube so bile na meji že v času projektiranja, tako da je poraba goriva za ogrevanje prevelika; zaradi tega so se na zadnji seji občinskega sveta odločili za sanacijo sistema ogrevanja. Osrednji del razprave na četrtkovi, predpočitniški seji občinskega sveta so majšperški svetniki posvetili proučevanju dokumentacije in koncesijskega akta za projekt javno-za-sebnega partnerstva za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja za osnovno šolo v Majšperku. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, je v šoli, ki je sicer stara šele 10 let, treba poceniti in posodobiti sistem ogrevanja. Zato so naročili izdelavo posebnega projekta, v katerem so podrobneje preučili, kakšen sistem ogrevanja bi bil za šolsko poslopje najprimernejši in racionalen. Sedanja šola je bila zgrajena leta 2005, v času, ko še ni veljal pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Objekt, ki ima 4.139 m2 neto ogrevanih Čeprav je osnovna šola v Majšperku stara šele 10 let, ugotavljajo, da je potrebna celovita sanacija razpravi so majšperški svetniki menili, da je za šolsko poslopje primerna uvedba sistema ogrevanja z površin, žal ni bil zasnovan tako, da bi bil energijsko učinkovit; tudi ventilacijske izgube Kuhar Jaka novi občan Majšperka Dokaj zanimivo je bilo tudi med pobudami in vprašanji, preden so se razšli, pa je županja svetnike seznanila, da je gradnja vodovoda v glavnem že končana, začela se bo tudi gradnja pločnika na Ptujski Gori, prav kmalu naj bi podpisali tudi pogodbo za preplasti-tev lokalne ceste Medvedce-Sestrže. Z velikim veseljem pa jih je seznanila, da je postal občan občine Majšperk tudi popularni kuhar Jaka, znan iz TV-ekranov (Jakob Polajžer) in mu v imenu vseh zaželela prijetno dobrodošlico. so prevelike, toplotna zaščita fasade je nezadostna, toplotne izgube so bile na meji dopustnega že v času projektiranja, poraba goriva pa je, navkljub kakovostni vgrajeni opremi, zelo velika. Med najpomembnejše sanacijske ukrepe torej sodi prenova kotlovnice z zamenjavo kotla na utekočinjen naftni plin. Je smotrnejša geotermalna energija ali lesna biomasa? V zanimivi razpravi so se svetniki osredotočili predvsem na dve, po mnenju stro- kovne študije najustreznejši varianti; na sistem ogrevanja z geotermalno energijo oziroma na ogrevanje z lesno biomaso. Dragan Murko meni, da bi bilo smotrno, če bi dali izdelati podobne projekte tudi za energetsko sanacijo drugih javnih zgradb v občini, vključno s stanovanjskimi bloki. Branko Karneža je opozoril, da bi v primeru uvedbe ogrevanja na geotermalno energijo morali računati na dejstvo, da tudi toplotne črpalke porabijo kar precej električne energije, ta pa se počasi draži in naj bi bila kmalu še dražja, zato bi bilo treba temeljito premisliti, ali se dolgoročno gledano ne izplača uvesti sistema na ogrevanje Foto: M. Ozmec sistema ogrevanja. Po zanimivi geotermalno energijo. z lesno biomaso, saj so praktično sredi gozdov. Da bi bila za občino dolgoročno ugodnejša varianta ogrevanja na lesno bi-omaso, sta bila prepričana tudi Janez Vedlin in Milan Tacinger. Po pojasnilu županje, da so ravno zaradi podobnih dilem dali izdelati strokovno analizo, ki je ugotovila, da je dolgoročno najprimernejša uvedba sistema ogrevanja z geotermalno energijo, pa so se vendarle ogreli za naprednejši sistem ogrevanja šole na geotermal-no energijo in DIIP tudi potrdili. Projekt javno-zasebnega partnerstva za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja za OŠ Majšperk je ocenjen na dobrih 300.000 evrov, celotna investicija pa naj bi se povrnila že v 16 letih. V povezavi s tem so potrdili tudi koncesijski akt za izvajanje energetskega pogodbeništva, sicer pa bodo po besedah županje v občinski upravi še naprej nadaljevali preučevanjem obeh možnih variant. Zaradi povečanega vpisa bo jeseni v vrtcu sedem oddelkov Potrdili so tudi novo sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Majšperk, ki deluje v sklopu tamkajšnje osnovne šole. Kot je pojasnila županja Fakinova, se je zaradi povečanega vpisa pokazala potreba po odpiranju dodatnega oddelka, ki ga bodo uredili v prostorih osnovne šole Majšperk. Zaradi tega je bila potrebna tudi nova sistematizacija delovnih mest vrtca, s katero bodo dodatno zaposlili 2,5 delavca, šlo naj bi za vzgojiteljico, varuhinjo in pripadajoči del tehničnega osebja. Po sedanjih podatkih naj bi v novem šolskem letu 2015/16 imeli v vrtcu Majšperk 131 otrok, oziroma sedem oddelkov vrtca, pri čemer bo eden ponovno v prostorih osnovne šole. M. Ozmec Ormož • Slabo leto delovanja SMC Večji poudarek projektom širšega pomena Avgusta lani so tudi v Ormožu ustanovili SMC in volivci so jim zaupali štiri mesta v ormoškem občinskem svetu. Kot je na novinarski konferenci povedala predsednica lokalnega odbora novoimeno-vane Stranke modernega centra Ormož Mojca Žnidarič, so v ormoškem občinskem svetu pristali v opoziciji, »kjer de- jansko ne moremo predstaviti vseh naših predlogov, zato smo se veliko bolj osredotočili na delo lokalnega odbora«. Tako so na lokalni kot tudi državni ravni opozarjali na perečo lokalno problematiko: neizgrajena hitra Bo koalicija ustregla želji opozicije? Svetniki SMC Ormož so dosegli, da je vodstvo ormoške občine na prihodnjo občinsko sejo, ki bo v ponedeljek, 13. julija, na dnevni red uvrstilo njihovo zahtevo, da se sprejme sklep o prekinitvi vseh aktivnosti v zvezi z odlagališčem odpadkov v Ormožu. Sedaj čakajo odločitev večine v občinskem svetu, če bo njihov predlog podprla. Sicer pa je, kot je dejala Ivanuševa, iz predloga rebalansa proračuna za leto 2015 že razvidno, da se je investicija izgradnje CeROP umaknila iz proračuna občine Ormož za leto 2015 in da se projekt zamika v leti 2016 in 2017. cesta Ormož-Hajdina, težave Gimnazije Ormož, težave in aktivnosti Združenja pridelovalcev sladkorne pese za ponovno oživitev te panoge, protest prebivalcev zaradi predvidene gradnje odlagališča odpadkov v Hardeški šumi ipd. Neupravičeno razmišljanje o lastnem smetišču Kljub delovanju v opoziciji ormoškega občinskega sveta so se, kot je dejala svetnica SMC Monika Ivanuša, konstruktivno vključevali v razprave o posameznih točkah dnevnega reda. Izpostavila je pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Podravje (CeROP). Poleg nasprotovanj krajanov Dobrave, Litmerka in Hardeka, ki so iznesli argumente proti izgradnji odlagališča smeti, so, kot je dejala Ivanuševa, ugotovili številna dejstva, ki dejansko govorijo o tem, da takšnega odlagališča odpadkov v Ormožu ne bi bilo smiselno graditi. Dejala je, da s pridobljenim oko-ljevarstvenim dokumentom za delovanje ptujskega odlagališča Ormož ne bo mogel pridobiti območja 50.000 prebivalcev, kot je to bilo predvideno, prav tako Ormož za gradnjo odlagališča odpadkov ne bi dobil nepovratnih sredstev, izpostavila je tudi težave pri gradnji podobnega odlagališča v Novem mestu, prepričana pa je tudi, da se bi ob morebitni izgradnji centra z deponijo v Ormožu občutno povečala cena odvoza odpadkov, »saj bomo morali občani sami odplačati tudi kredit oz. vrednost investicije, ki bo potreben za izgradnjo takega centra«. Miha Šoštarič Slovenska Bistrica • Vroče debate svetnikov Bodo otroke res preselili Število vrtčevskih otrok se je v slovenjebistriški občini zadnja občanov, je že pristopila k povečanju vrtcev na Zgornji Polskavi Vrtec Črešnjevec v tem šolskem letu obiskuje 49 otrok v treh oddelkih. Dva oddelka sta v prostorih osnovne šole, tretji pa je bil zaradi prostorske stiske pred dvema letoma preseljen v večnamenski objekt v bližini osnovne šole. »Obstoječe prostorske kapacitete niso dovolj. Za optimalno izvajanje predšolske in šolske dejavnosti je treba zagotoviti dodatne prostore, tako da se za vrtec zagotovijo nadomestni prostori zunaj šole. Predlagamo odkup večnamenskega prostora v bližini šole, kjer je mogoče urediti tri oddelke, s tem bi bila investicija tudi prej končana. S tem sta se strinjala svet krajevne skupnosti in tudi vodstvo osnovne šole,« je bistriškim svetnikom na zadnji seji pojasnila Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnost. Branko Repnik (Desus) s Črešnjevca se je prvi priglasil k besedi: »Ravnateljica OŠ je vsa ta leta opozarjala na prostorsko stisko in do zdaj se ni nič naredilo. Sedaj pa naj bi odkupili staro zgradbo, ki je v razpadajočem stanju, in vanjo preselili otroke. Kako bomo sanirali stavbo, kateri energent bomo uporabljali? Nad temi prostori so namreč stanovanja, občinska in zasebna. Svetniška skupina tega ne bo podprla in pozivamo ostale, da dokument zavrnejo -ne glede na barvo. Gre za razvoj kraja in za kvalitetne pogoje za otroke.« Unuk: Ljudje, ki si želijo nov vrtec, se ne zavedajo ekonomskih razmer Na drugi strani se je iz svetniške skupine SLS oglasil Milan Unuk: »Ravnateljica je ugotovila, petek • 10. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 9 Kidričevo • Hladen razplet nekega vročega četrtka Spet zapleti zaradi imena Borisa Kidriča Na četrtkovi seji sveta se je znova zapletlo zaradi brisanja imena Borisa Kidriča iz imena tamkajšnje osnovne šole, a županu Leskovarju se to ni zdelo pomembno, saj je sejo vodil, kot da se ni zgodilo nič; svetniku, ki je na nepravilnost opozoril, pa je zabrusil, da če nima povedati kaj pametnejšega, naj raje ne govori. Na zadnji seji sveta pred poletnimi počitnicami so vročega četrtkovega popoldneva kidri-čevski svetniki v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin. Po besedah župana Antona Lesko-varja so ga sprejeli tako, da so si pustili odprto možnost za to, da bodo lahko po potrebi nekatera dela, kot je denimo vzdrževanje javne razsvetljave, tudi izvzeli in bodo podelili koncesijo le za vzdrževanje javnih cest. Milana Strmška (SLS) je sicer motilo, ker je v odloku predvideno trajanje koncesije najmanj pet let, pa tudi glede financiranja, odvzema koncesije in neposredne odgovornosti mu ni bilo vse jasno. In čeprav je Stanislav Lampič (SD) opozoril, da ni prav, če občinski svetniki nimajo nobenega vpliva na izbiro koncesionarja, saj je to s finančnega in pravnega vidika za občino zelo pomembna dejavnost, so akt v prvi obravnavi vendarle potrdili. K "1 \ r Na seji so razpustili občinski odbor za kmetijstvo, saj je dosedanji predsednik Milan Strmšek (desno) nepreklicno odstopil, novega kandidata pa ni nihče predlagal. Zakaj so sporno ime izbrisali po hitrem postopku, a ga še vedno uporabljajo? Po krajši razpravi so soglašali s sistemizacijo delovnih mest v enoti vrtca pri OŠ Kidričevo in v OŠ Cirkovce, saj so zara- di pomanjkanja potrebnega števila vpisanih otrok v vrtcu Cirkovce morali zapreti en oddelek. Zaradi tega pa niso odpustili nobene delavke, ampak so eno premestili v vrtec Kidričevo, drugo pa prerazporedili v prvi razred OŠ Cirkovce, kjer bodo imeli jeseni dva oddelka prvega razreda. Potrdili so tudi vse predlagane normative in vrste oddelkov v enoti vrtca t r Foto: M. Ozmec Slavko Krajnc (levo) in Stanislav Lampič sta opozorila, da je v dokumentih osnovne šole še vedno naziv OŠ Borisa Kidriča, čeprav so pred meseci po hitrem postopku sprejeli sklep, da se ta politik umakne iz imena šole. Tudi v Kidričevem odslej dovoljeno kurjenje organskih odpadkov Po skrajšanem postopku so brez zapletov potrdili tudi spremembe odloka o javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki, s čimer so po besedah župana Leskovarja omogočili občanom, da bodo lahko v spomladanskih mesecih kurili tudi organske odpadke, ki nastanejo pri obrezovanju sadnega drevja in brajd. OŠ Kidričevo, ob tem pa je Slavko Krajnc (SD) opozoril na dejstvo, da je v dokumentih osnovne šole še vedno naziv OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, čeprav so pred meseci po hitrem postopku sprejemali sklep, da se ime tega znanega povojnega gospodarstvenika umakne iz imena osnovne šole. »Ali je šlo tedaj za nesmiselno in na hitro sprejeto neracionalno odločitev, ki nima nobenega pomena, ali pa je res šlo le za politično odločitev, mi lahko to pojasnite?« je vprašal Krajnc. Povsem podobno je razmišljal tudi Stanislav Lampič (SD), ki je dodal, da tudi njega osebno in še marsikaterega krajana Kidričevega zelo moti, da so ime Borisa Kidriča kar tako, na hitro izbrisali iz imena osnovne šole, kot da bi se tega sramovali, po drugi strani pa njegovo ime še vedno uporabljajo, kadar komu to koristi. Županu Leskovarju pa se to očitno ni zdelo pomembno, saj jima je s posmehom na obrazu hladno odgovoril: »Očitno je pri pripravi gradiva prišlo do napake. Če nimate kaj pametnejšega povedati, pa raje ne govorite!« Krajnc je znova dejal, da je le opozoril na golo dejstvo, saj nekaj očitno »ne štima«, pa mu je župan hladno odvrnil: »No ja, ni pa vam treba delati iz muhe slona!« In spet je šlo vse dalje, kot da ni nič zgodilo. Strmšek odstopil, odbor razpustili Med drugim so razpustili občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, saj je dosedanji predsednik Milan Strmšek nepreklicno odstopil, novega kandidata pa ni nihče predlagal. In tako so v občini, katere precejšen del prebivalcev je še vedno odvisen od kmetijstva, ostali brez pomembnega odbora. A tudi ob koncu seje se zaplet okoli imena Borisa Kidriča še ni povsem polegel, saj je Krajnc županu pokazal še sveže spisano spričevalo pravkar končanega šolskega leta, ki še vedno nosi naziv OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, in ga ponovno opozoril, da mora občina kot ustanoviteljica zavoda poskrbeti, da bodo zadeve urejene v celoti, sicer se bodo pred občani in pred širšo javnostjo osmešili. Župan mu je odvrnil, naj za to naslovi zahtevek na šolo Kidričevo, Kranjc pa je še enkrat pojasnil, da samo opozarja na nepravilnosti, saj je za vse to odgovorna občina, ki je ustanoviteljica zavoda. M. Ozmec o vrteških prostorih v »razpadajočo« stavbo? leta močno povečalo. Da bi občina zagotovila prostor kar se da največjemu številu najmlajših in Zgornji Ložnici, že nekaj let pa se kaže potreba tudi po gradnji vrtca na Črešnjevcu. da tako ne gre naprej. Problem prostorskega pomanjkanja bomo s tem rešili v relativno kratkem času, predvidoma naslednje leto. Ljudje, ki nam govorijo, da moramo zgraditi nov vr- tec, se ne zavedajo ekonomskih razmer, v katerih sta država in občina. Glede na to, da je vrtec nujno potreben, pozivam dobronamerne svetnice in svetnike, da podprejo ta dokument.«. Svetniki so se med možnostma, ali postaviti nov vrtec ali odkupiti obstoječe prostore in jih obnoviti, odločili za cenejšo. Andrej Godec iz SD je pripomnil, da s tem predlogom svetniki gasijo požar in rešujejo nasedle nepremičnine. Drago Mahorko pa je opozoril: »Tukaj piše, da naj bi bila ena igralnica velika 39 m2, glede na normative pa to sploh ni dovoljeno. Na Zgornji Polskavi, ko se je ugotavljala statika stavbe, ste morali vse porušiti in začeti znova. Bomo tukaj porušili stanovanja?« se je vprašal Mahorko. Ob tem je dodal, da je Božo Juhart - Jakec, lastnik enega izmed stanovanj, brat svetnika Mira Juharta, ki se je strinjal s tovrstno obnovo. »Brat lastnika bi se lahko opravičil, ne da podpira tak projekt. Imejmo korektne odnose med sabo. Moral sem povedati, sicer bi se počutil sokrivega,« je še povedal. Juhart pa mu je odgovoril: »Od vas nisem pričakoval tako nizkega udarca. Z bratom poslovno ne sodelujeva, niti nisem vedel za to.« Irena Jereb je pojasnila, da je vrednost novogradnje (približno milijon evrov) zgolj ocena in temelji na idejnem projektu za izgradnjo trioddelčnega vrtca, ki naj bi se zgradil v Ozki ulici v Slovenski Bistrici. O težavah na Zgornji Polskavi pa je dejala, da imajo izvor v netočni dokumentaciji, v kateri je bilo zapisano, daj je debelina plošče večja, kot se je kasneje izkazalo, in da teh težav tukaj ne bi smelo biti. Vrednost investicije po tekočih cenah je ocenjena na 362.000 evrov (od tega za odkup nepremičnine 151.000 evrov oziroma približno 600 evrov za kvadratni meter). Finančna sredstva bo treba, glede na to da ni pričakovati sofinanciranja iz drugih virov kot iz občinskega proračuna, zagotoviti v občinskem proračunu v obdobju 2015-2016. Svetniki so se odločili za obnovo obstoječega objekta, zgrajenega 1992, in podprli dokument, ki je prvi korak k novim prostorom za vrtčevske otroke na Črešnjevcu. Mojca Vtič Foto: CG Benedikt • Kup dogodkov ob občinskem prazniku Praznujejo 16. občinski praznik Občina Benedikt v teh dneh praznuje 16. občinski praznik, ki ga spremlja paleta najrazličnejših dogodkov do 12. julija, ko bo potekala slavnostna maša. Vrhunec praznovanja z osrednjo proslavo je bil minuli petek. 16. občinski praznik so Benedičani in Benedičanke obeležili s kar 22 najrazličnejšimi dogodki od 19. junija naprej. V teh dneh se je zvrstilo kup prireditev, med drugimi odprtje tretje samostojne razstave ročnih del Ročnodelskega krožka KD Benedikt, Humanost in kultura - odprtje razstavnega salona ob 70-letnici krvodajalstva na Slovenskem, slovesen sprejem Občine Benedikt v projekt Genuss am Fluss - Užitek ob reki ter številni športni in družabni dogodki, denimo Jahalne urice II., športne igre med naselji, 3. benediški tek, 3. spominsko gasilsko meddruštveno tekmovanje v spomin na Dušana Mauriča in Marjana Klobasa, Off-road dirka z avtomobili na daljinsko vodenje itd. Vrhunec praznovanja - županov večer z osrednjo prireditvijo ob 16. občinskem prazniku - pa je potekal minuli petek. Zbrane je kot osrednji govornik pozdravil in nagovoril župan Milan Gumzar. Proslavo so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem je navdušilo kulturno-glasbeno društvo Benedictus. Monika Levanič 10 Štajerski Gospodarstvo petek • 10. julija 2015 Velika Nedelja • Navdušili s komedijo Iz zadrege v zadrego Vabijo na dve uri zdravega smeha Tretji konec tedna v juniju je Kulturno društvo Simona Gregorčiča pred velikonedeljskim gradom kljub slabemu vremenu premi-erno uprizorilo že 19. predstavo na prostem, in sicer komedijo Iz zadrege v zadrego, ki je znova navdušila občinstvo. Ponovitev predstave, s katero obljubljajo dve uri zdravega smeha, pa bo še ta konec tedna. Le kdo ne pozna iger na prostem v Veliki Nedelji, s katerimi je Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja od srca nasmejalo že več kot 86.000 gledalcev? Kot kaže, pa bodo s sejanjem smeha nadaljevali tudi letos. 19. junija so namreč premierno uprizorili komedijo Iz zadrege v zadrego po literarni predlogi komedije Zadrega za zadrego, avstrijskega pisatelja Franza Stre-icherja. Priredbo za postavitev na prostem v Veliki Nedelji je opravil Tonček Žumbar, ki je igro tudi zrežiral. Vključil je kar nekaj novih oseb in situacij, ki jih v originalu ni. V predstavi tako sodeluje več kot 100 članov društva, od tega 20 igralcev s tekstom. Zgodba je postavljena v tipično kmečko okolje, kjer se preple- tajo življenja preprostih, a duhovitih ljudi. Oče, Hanza Dominkač, rad nagovarja lepa dekleta in ljubi dobro kapljico. Življenje mu kdaj pa kdaj zagreni žena Mica, pridna gospodinja in mati postavnega Frančka. Hanza jo je kmalu po poroki prelisičil, da ima nezakonsko hčer in tako mu žena že 25 let vsak mesec zanjo daje denar, ki pa ga on seveda zapravi s prijatelji v gostilni. V bližini je domačija Foto: Bojan Zalar Hanzovega najboljšega prijatelja Filpa, njegove gospodovalne žene Verone in hčerke Tončke. Ker ima ena družina sina in druga hčer, bi bilo najbolje, da ju poročijo in tako obe posesti združijo. Seveda se mlada s tem ne strinjata, ker njuno srce že bije za drugo oz. drugega. Ustaljeno življenje pretrga prihod Fanike, lepe natakarice v gostilni Pri Podkoritari, ki se po spletu okoliščin znajde v hiši Dominkačevih. Fanika naj bi bila namreč domnevna Hanzova nezakonska hči. Celotna kolobocija doseže svoj višek s prihodom Petronile, Fa-nikine mame, ki spozna pravega očeta svoje hčere in tu se zabava šele prične. Ob vseh zapletih nastopi nemalo zadreg. Tisto, kar je veljalo za zadrego nekoč, je lahko zadrega še danes. Za ljudi vseh generacij velja, da je grešiti in motiti se človeško, prelagati krivdo na drugega pa še toliko bolj. Iz zadrege se tako rodi zadrega in iz nje nova in še ena in ... Vse tem zadregam pa boste lahko priča še ta konec tedna, ko bo potekala ponovitev predstave -torej 10., 11. in 12. julija ob osmih zvečer. Monika Levanič Makole • Uspeh osnovnošolcev na mednarodnem fotografskem natečaju Makolski učenci z najboljšo fotozgodbo v Milano Pet učencev 8. razreda OŠ Anice Černejeve Makole (Maša Brdnik, Špela Strižič Gajser, Maja Potisk, Anže Vovk in Luka Kolar) je pod vodstvom učitelja Andreja Šafhalterja sodelovalo na Mednarodnem fotografskem natečaju »EAThink2015«. Njihova fo-tozgodba je bila med slovenskimi izbrana za najboljšo in septembra se bodo učenci in mentor za nagrado podali na svetovno razstavo Expo2015 v Milano. •I ANitE ČERNEJEVE MAk«L£ FOTO: OŠ Anice Černejeve Makole Z EKO impulzom do možganov ... Projekt "EAThink2015 - misli globalno, jej lokalno" je namenjen osnovnim in srednjim šolam iz 12 evropskih in dveh afriških držav. Sofinancira ga Evropska unija. Cilj je okrepiti kritično razumevanje in delovanje mladih in učiteljev glede globalnih izzivov, s posebnim poudarkom na prehranski varnosti in neodvisnosti, na trajnostnih prehranskih sistemih in malih kmetijah. V okviru projekta * .ms/s? FOTO: Oš Anice Černejeve Makole FOTO: Oš Anice Černejeve Makole . za lokalno pridelano hrano ... ... s katero bodo ročice lahko rešile svet. je Inštitut za trajnostni razvoj razpisal foto-natečaj z naslovom »Misli globalno, jej lokalno: prehrana in alternativni prehranski viri«. Namen je bil izbrati najboljšo fotozgodbo na temo prehrane in alternativnih prehranskih sistemov. Najboljša fotozgodba po izboru nacionalne komisije (ta je ocenjevala po merilih skladnost fotozgodbe s temo natečaja, kako- vost, estetika in inovativnost) je bila zgodba makolskih osmošolcev. Zgodba bo predstavljena na razstavi »Hrana v oblaku«, ki bo potekala v okviru mednarodne razstave Expo 2015 (maj-oktober 2015). Razstavo »Hrana v oblaku« bo obiskalo približno 20 milijonov obiskovalcev, je povedala ravnateljica OŠ Anice Černejeve Makole Silvestra Samastur. Mojca Vtič Ljutomer • Zaključna akademija na gimnaziji Priznanja za dosežke 120 dijakom V ljutomerski športni dvorani ŠIC je bila zaključna akademija ob koncu pouka na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML). Poleg dijakov, celotnega kolektiva zaposlenih na GFML in staršev so se slovesne prireditve udeležili pomočnica direktorja Inštituta Jožefa Štefana v Ljubljani Romana Jordan, predstojnica soboške enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Irena Kumer in ljutomerska županja Olga Karba. Ob podelitvi spričeval dijakom je ravnatelj GFML Zvonko Kustec dejal: »Vesel sem, da so prvi letniki v gimnazijskem programu skoraj 99-odstotno uspešni, drugi in tretji pa skoraj 96-odstotno. Tudi v programu predšolske vzgoje je učni uspeh ob koncu pouka zadovoljiv, saj so tudi ti dijaki nad 90-odstotno uspešni. Sedaj smo vsi v priča- kovanju ponedeljka, 13. julija, ko bodo znani rezultati matu- Priznanja za dosežke je na zaključni akademiji prejelo 120 dijakov. Že četrto leto zapored so bile podeljene tudi diplome za uspešno opravljen izpit DSD (nemška jezikovna diploma). Okoli 30 dijakom sta diplome podelila strokovni sodelavec za DSD Reinhard Zühlke in referentka za kulturo z nemškega veleposlaništva Lena Handwerk. NŠ Tednikova knjigarnica Kako živijo polonice Ljubke in barvite hroščke s polokroglim telesom, posejanim s temnimi pikami, najpogosteje imenujemo pikapolonice. V resnici je to ime ene same vrste, sedem-pikčaste polonice, ki je med vsemi vrstami najbolj znana ...Polonice so pomembne na vrtu in polju. znane so po tem, da se skoraj vse prehranjujejo z listnimi ušmi in tudi drugimi drobnimi žuželkami, ki niso zavarovane s trdim hitinskim oklepom ... Polonice niso živahno obarvane zato, da bi razveseljevale človeške oči. To so svarilne barve, ki opozarjajo mogoče napadalce, da niso užitne ... Pravkar ste prebrali, cenjeni bralci, del uvoda slivenskega naravo-varstvenika, čebelarja, eko vrtnarja in velikega ljubitelja narave Ivana Esenka (1957) iz drobne poučne knjige za najmlajše iz serije Kako živijo, kjer avtor v drobnih slikanicah predstavlja posamezne živali in njihov pomen za okolje, vsaka živalca pa je predstavljena še z avtorjevo fotografijo. Tako v zbirki najdemo še knjige o gosenicah, kačjih pastirjih, glodavcih, zvereh, dvoživkah, sovah, plazilcih, netopirjih, o pticah na krmišču, o pticah v gnezdilnicah, o živalih, ki ne poznajo šale. Hm, ste vedeli za dvaindvajset pikčasto polonico? Ta ima povsem drugačne prehranjevalne navade, saj so njena glavna prehrana plesni, rada obiskuje rastline, ki jih je napadla pepelasta plesen. Sedempikčasta polonica je med večjimi in pogostejšimi vrstami in že v preteklosti so jo ljudje spoznali za zaščitnico vrtnin, zato se je ne drži zaman sloves, da prinaša srečo, pravi Esenko. Tudi dvopikčaste obstajajo, pa harlekinske in so prišle iz vzhodne Azije. Takih izvirnih domačih poučnih knjig za najmlajše je izredno malo. Na slovenske knjižnem trgu, posledično pa tudi v knjižnicah, je laže najti številne knjige o afriških živalih, o favni in flori Južne Amerike in žitju in bitju ostalih kontinentov, kot o prebivalcih domačega okolja. Zato so avtorska dela Ivana Esenka toliko volj vredna. Ste kdaj pomislili, da so živali, ki ne poznajo šale? Avtor v slikanici s prav takim naslovom pravi, da so med živalskimi vrstami, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, tudi take, s katerimi lahko doživimo neprijetno, celo nevarno izkušnjo. V slikanici so tako predstavljeni sršen, navadna osa, medonosna čebela, ščipalci ali škorpijoni, gozdni klop, poglavje pa je namenjeno še v srednji Evropi trem živečim kačam strupenjačam: modrasu, navadnemu in laškemu gadu. Med odraslimi bralci in ljubitelji narave in vrtnarjenja je znan po naslednjih knjižnih naslovih: Zreja čebeljih matic (1990), Zbogom, voluhar (2003), živimo z naravo! (2004), Vrtnarimo z dušo (2005), Vrtna mlaka (2007), Sto vrtnih živali na Slovenskem (2008), zgodbe iz kanuja (2008), Vrt, učilnica življenja (2010), Katera žival je to?(2010). Esenko aktiven član Društva za opazovanje in preučevanje ptic, je član podobnega angleškega društva in član društva za proučevanje in opazovanje netopirjev. Svoje knjige in številne objave v revijah avtor vedno oplemeniti s fotografijami. V času počitnic so knjige Ivana esenka odlične sopotnice otrokom in odraslim, ki želijo in razvijajo sona-ravno bivanje, s tem pa tudi osvajajo znanje o naravnem okolju ter negujejo odnos do narave. Prijetno branje in počitnikovanje želi Liljana Klemenčič Foto: NS Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Z Zoryo brez golov Zavrč - ZoryaLugansk 0:0 Zavrč: Picak, Muženjak, Antic, Rogač, Datkovic, Cvek, Pihler, Polic, Matjašič, Glavica in Zorko. Igrali so še: Novoselec, Mužek, Kokoro-vic, Ruano, Škvorc, Tudan, Nunic, Bogdan in Batrovic. Trener: Ivica Solomun Na sedmi pripravljalni tekmi so se Zavrčani pomerili z najmočnejšim tekmecem. Njihov torkov nasprotnik je bila Zorya, članica ukrajinske 1. lige, ki je lani zasedla visoko 4. mesto in se uvrstila v kvalifikacije za Ligo Evropa. V vročem večernem vremenu se je v Zavrču zbralo okrog 100 gledalcev, ki so kljub temu da zadetkov niso videli spremljali dobro predstavo predvsem s strani svojih ljubljencev. Sam uvod je sicer pripadel Ukrajincem, ki pa so poskušali predvsem s streli od daleč. Nato so domačini goste umirili in pričeli prevladovati, ob tem pa si priigrali tudi kakšno lepo situacijo. Motokros Tim Gajser dosegel tretjo zaporedno zmago Stran 12 Rokomet RK Velika Nedelja na mednarodnem festivalu Stran 12 Še najlepša je bila tista iz 18. minute, ko je po strelu Čveka zadel Zorko, toda sodniki so ocenili da je šlo za prepovedan položaj. Igra je bila v nadaljevanju bolj umirjena, gostje so vzpostavili ravnotežje, kljub temu pa so bili bližje zmagi Zavrčani. Ti so si priigrali nekaj obetavnih situacij, toda žoga ni našla poti v mrežo. Zadnjo prijateljsko tekmo bodo beli odigrali v soboto, ko se bodo doma ob 20. uri pomerili z drugoligašem Aluminijem iz Kidričevega. Odmevno: Muslimo-vič in Etto v Zavrču Pred kratkim smo v Štajerskem tedniku pisali o možnost da bo do konca prestopnega roka dres Zavrča oblekel še kakšen izkušen nogometaš, toda niti v sanjah si nismo predstavljali, da bi lahko pod Haloze prišla Zlatan Muslimovic, nekdaj igralec številnih italijanskih klubov in Etto, ki se proslavil v dresu zagrebškega Dina- ma. Poleg njiju sta v Zavrču pristala tudi Aitor Ruano, odlični Španec o katerem smo že pisali ter Veljko Ba-trovic iz Črne Gore. Najodmevnejša okrepitev Zavrča je vsekakor Muslimo-vic, ki je 33-krat oblekel dres Bosne in Hercegovine. Na klubskem področju je igral Nogomet Uspešen zaključek sezone 0NŠ Golgeter Hajdina Stran 13 Šport mladih Ptujčani na igrah šolarjev na Nizozemskem Stran 13 za Göteborg, Udinese, Peru-gio, Ascoli, Padovo, Padovo, Messino, Rimini in Atalanto. Sledila je pot v grški Paok, nazadnje pa je 34-letnik igral na Kitajskem pri ekipi Gu-izhouRenhe. Kljub temu da je Muslimovic že nekoliko v letih gre za odličnega napadalca, s fantastičnim življenjepisom, Zavrču pa se bo priključil konec tedna. Zelo odmeven je tudi prihod Brazilca s hrvaškim potnim listom Ettoja. Tudi Etto je star 34 let, njegovo pravo ime pa je Oelilton Araujodos Santos. Pot je začel v domovini, nato pa kar šest let prebil pri zagrebškem Dinamu, kjer se je dokončno uveljavil. Sledila je pot k Paoku, nazadnje pa je igral za Baku. Tudi Etto v Zavrč prihaja konec tedna. Okrepitev belih v pravem pomenu besede bi lahko predstavljal tudi Aitor Ruano, dosedanji član španskega velikana Atletica, kjer je igral za B ekipo. 20-letnik se najbolje znajde v zvezni vrsti. Prav tako v zvezni vrsti, v nekoliko ofenzivnejših nalogah se najbolje znajde tudi Veljko Batrovic, ki v Zavrč prihaja iz poljskega Widze-wa iz Lodza, sicer pa je kariero pričel v rodni Črni Gori. V tujino zaradi želje po nečem novem Po treh letih in pol se je letos poleti od Zavrča poslovil Doris Kelenc. Gre za domačina, ki prihaja iz bližnjih Stojncev, pravzaprav za enega redkih »staroselcev«, ki je še ostal v klubu in ki so orali pot Zavrča proti 1. SNL. Kelenc se je namreč klubu priključil, ko je ta igral še v 3. ligi. 29-letnik se je odločil poskusiti v tujini, njegova naslednja postaja pa je ambiciozni avstrijski tretjeligaš Allerheiligen. Tam bo moči združil z Borisom Sambolcem, s katerim sta še ne tako dolgo nazaj skupaj igrala v Zavrču in Markom Drevenškom, ki je pred časom med drugim nosil tudi dres ptujske Drave. Člana avstrijskega kluba pa sta tudi Slovenca Andrej Prejac, nekoč prav tako član Drave in Armend Sprečo. Kako je prišlo do tega, da ste se znašli v Avstriji? »Vodilni možje kluba so me kontaktirali že pred časom in mi dejali da me želijo v svojih vrstah. Predstavili so mi pogoje s katerimi sem se strinjal in tako je prišlo do sodelovanja. V zadnjem obdobju sem bil pod nekakšnim pritiskom, želel sem se preizkusiti v tujini, obenem pa je bila prisotna želja po nečem novem.« Je bila odločitev zaradi tega da sta tam že dva vam in nam poznana igralca lažja? »Ne, to na mojo odločitev ni vplivalo. Sem se sicer pozanimal o razmerah v Avstriji, ampak dejstvo da je tam že nekaj Slovencev oz. igralcev, ki jih poznam na moj prestop v Allerheiligen ni vplivalo,« še dodaja Kelenc. Kakšne ambicije ima vaš novi klub v novi sezoni? »Novi klub je ambiciozen in želja je da bi bili v novi sezoni čim višje. Trenutno klub še nima pogojev za drugo ligo, vendar pa bi se naj z novim igriščem to kmalu spremenilo in že naslednje leto bodo cilji povezani z uvrstitvijo v 2. ligo.« Po dolgih treh letih in pol ste zapustili Zavrč. Na kaj ste v času, ko ste bili med belimi najbolj ponosni? Tenis Teniški kamp za otroke na Ptuju Stran 14 Atletika Štiri ptujske atletinje tekmovale v Velenju Stran 14 iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íktzíu! CRADIOPTUJ ^ «« aflietu www.radio-ptuj.si »Kar nekaj je bilo stvari ki so mi ostale v spominu, seveda pa se najbolj spominjam uvrstitve v 1. ligo. To je bil zelo odmeven dogodek in na to sem res ponosen. Prav takrat je imel Zavrč po mojem mnenju najboljše moštvo in škoda da takrat ni ostalo skupaj, kajti igralci smo bili res prava klapa, tako na kot izven igrišča.« Spremljate dogajanje v vašem bivšem klubu? »Iskreno povedano bolj malo. Vsaj zdaj na začetku, kajti imam precej obveznosti v novem klubu. Ko se bo pričelo prvenstvo v Sloveniji pa bom prav gotovo obiskal kakšno tekmo Zavrča in stiskal pesti zanj.« Navijači so vas v Zavrču imeli radi, nenazadnje ste imeli svoj »fan klub«. Je bilo zaradi tega slovo težje? »V nogometu ni prostora za take stvari. Zgodil se je pač odhod, to je potrebno sprejeti in iti naproti novim zmagam. Kar pa se mojih navijačev tiče, pa je tako, da se jim za dosedanjo podporo zahvaljujem, veseli pa me,da me bo moj »fan klub« spremljal še naprej, navijači so mi že obljubili da bodo z menoj tudi v Avstriji.« Kako sedaj ko niste član Zavrča gledate na dogajanje v klubu? »Zavrču želim vse najboljše in da mu uspe uresničiti zastavljene cilje. Imajo mlado, perspektivno ekipo in lahko kaj dosežejo. Res pa je da menim, da ni najbolje v vsakem premoru zamenjati toliko igralcev. Če ima ekipa neke ambicije, mora biti neko obdobje skupaj, da se igralci spoznajo med seboj, da dozorijo in se borijo za visoke cilje, tako pa je to precej težje,« zaklučuje najin pogovor Doris Kelenc. Tadej Podvršek Nogomet • NK Drava Ptuj Na prvem treningu Drave trije novinci Članska ekipa Nogometnega kluba Drava se je v zadnji sezoni po uspehu v dodatnih kvalifikacijah prebila nazaj v 2. slovensko nogometno ligo. S tem je izpolnila začrtan cilj in Ptujčani so se na neki način vrnili na slovenski nogometni zemljevid. Po lanskoletnem uspehu so v klubu zavihali rokave in so naredili osnovni načrt priprav na novo sezono, hkrati pa so se pred prvim treningom dogovorili za sodelovanje s tremi novimi igralci. V »plavem« dresu bodo kot novinci v novi sezoni igrali napadalec Rok Kidrič, ki je nazadnje igral v drugi ligi pri Dravinji, zelo nadarjeni napada- Foto: Črtomir Goznik Denis Perger je kot mladinec že igral pri Dravi. lec še mladinec Klemen Zlatnik, ki je bil član Ormoža, in branilec Denis Perger, ki je bil nazadnje član druge ekipe nemškega kluba Freiburg. Prav slednji je največja okrepitev in je otrok Drave, ki je po odhodu iz matičnega kluba igral pri mladinski ekipi Parme, nato v prvi slovenski nogometni ligi pri Kopru in kasneje še pri dveh nemških klubih Wehen Wiesbadenu in Freiburgu. Perger je prišel k Dravi predvsem z namenom čimveč igrati in pomagati ekipi v novi sezoni. Ta je v sezono 2015/2016 krenila s pripravami v ponedeljek, ko se je na Mestnem stadionu na Ptuju zbralo petnajst igralcev in nekaj jih je na prvem treningu manjkalo iz opravičljivih razlogov. Prav tako na uvodnem uradnem dejanju sezone ni bilo glavnega trenerja Franca Fridla, ki pa je pripravil celoten program priprav in prvi trening je vodil njegov pomočnik Boris Klinger. Ta nam je povedal, da bodo igralci v prvem tednu delali predvsem na izboljšanju fizične pripravljenosti in da bodo le malo trenirali z žogo. V planu je, da bodo opravili vsaj pet treningov tedensko in odigrali bodo tudi pripravljalno prijateljsko tekmo. Zaenkrat je znano, da nameravajo odigrati pet ali šest prijateljskih pripravljalnih tekem in ob koncu priprav se bodo pomerili z Varteksom iz Varaždina in Luštom iz Beltincev. Drugi nasprotniki so zaenkrat še neznanka, a pri Dravi si želijo, da bi tekme odigrali s čim kakovostnejšimi tekmeci in se dobro pripravili na novo tekmovalno sezono v 2. slovenski nogometni ligi, ki se uradno začne 9. avgusta. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc bo oblekel dres avstrijskega Allerheilingena. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. julija 2015 Motokros Nogomet • NK Videm Za lastno nogometno šolo V začetku aprila je svoja vrata odprla Nogometna šola Videm. Lastna NŠ je bila dolga leta sen športnih, še posebej pa nogometnih zanesenjakov v Vidmu, toda vse do letos zadeva ni bila realizirana. Vodja NŠ je postal Darko Jeza, pomagala pa mu bosta Miran Selak in Milorad Ši-pek, poleg tega velja omeniti, da je v vodstvu šole po en predstavnik staršev iz vsake selekcije. Ustanovitev šole odlično sovpada z izjemnim uspehom članske ekipe, ki se je letos uvrstila v 3. SNL-sever, obenem pa ŠD Videm letos praznuje častitljivih 80 let. Trenutno v NŠ vadi okrog 100 otrok, seveda pa je želja vodstva, da se ta številka poveča. Trenutno ima Videm mlajše selekcije U-7, U-9, U-ll, U-15 in U-19. Že v prihajajoči bodo skupaj z bližnjim Podlehnikom v ogenj poslali tudi selekcijo do 13- leta starosti, v najkrajšem možnem času pa v klubu želijo imeti prav vse mlajše selekcije, tudi s pomočjo okoliških klubov, s katerimi mimogrede odlično sodelujejo. Glavni razlog za ustanovitev lastne nogometne šole je napajanje članskega moštva z lastnim podmladkom, obenem pa želijo v šoli za potrebe svojih otrok nabaviti še več vadbene opreme. Že sedaj so na tem področju in na področju celostne podobe šole naredili velik ko- rak naprej, toda prostora za napredek je še kar nekaj. Že v prejšnji sezoni je v članski ekipi konstantno igralo štiri ali pet igralcev, ki so bili vzgojeni med ze-leno-rumenimi. Seveda ob tem ostaja zgodba med članskim moštvom in NŠ še naprej prepletena in bazirana na medsebojni pomoči. Vsi trenerji šole so z Vidmom tako ali drugače povezani in tudi strokovno primerno usposobljeni. Šola deluje z minimalno vadnino, tako da pretiranega finančnega bremen za starše ni, ob tem pa velja dodati, da tudi občina Videm prispeva dodatna sredstva za mlajše selekcije. Sicer pa mladi nogometaši NŠ Videm uspešno nastopajo v ligah MNZ Ptuj, obenem pa se predvsem tisti najmlajši redno udeležujejo tudi turnirjev doma in v tujini. Tudi sami organizirajo vsaj dva turnirja letno, in sicer enega v toplejši polovici leta in enega pozimi v telovadnici. Na turnirjih po navadi nastopijo klubi, ki smo jih že omenili in s katerimi NŠ Videm najbolje sodeluje (Aluminij, Tržec, Podlehnik, Zavrč in Golgeter Hajdina). Dodajmo še, da so v Vidmu pred kratkim prišli do novega pomožnega igrišča, kar je precej razbreme- nilo procese treninga, kar je bila doslej težava, saj so vse selekcije vadile na glavnem igrišču. Darko Jeza, vodja Nogometne šole Videm: »Zelo sem vesel, da nam je v letos končno uspelo uresničiti dolgoletno željo, in sicer ustanovitev lastne nogometne šole. Seveda vsega tega brez pomoči občine, staršev in klubskih zanesenjakov ne bi bilo. S kakovostnim in strokovnim delom se bomo trudili v našo sredino privabiti čim več nogometa željnih otrok iz Vidma in oklice, vse z namenom imeti nekoč v članskem moštvu, ki bo letos premier-no zaigralo v 3. ligi, čim več svojih igralcev. Veseli me tudi sodelovanje in povezovanje z okoliškimi klubi in verjamem, da bomo v tem slogu tudi nadaljevali.« tp NŠ Videm U-7 s trenerjem Milanom Šeligo Rokomet • 23. mednarodni festival Eurofest Koper 2015 Tretji, četrti, šesti Starejši dečki A (letniki 2001) in starejši dečki B (letniki 2002) RK Velika Nedelja Carrera Optyl & Jeruzalem Ormož ter mlajše deklice A (letnice 2003) ŽRK Ormož so sodelovali na že 23. mednarodnem festivalu Eurofest, ki je letos prvič v celoti potekal v Kopru. Na turnirju je sodelovalo 152 ekip iz 18 držav. Za mladimi športniki so nove dogodivščine, tako na rokometnih igriščih kot izven njih. Vtisi po koncu turnirja so bili iz obeh taborov enkratni. Dekleta in fantje so bogatejši za nove športne in življenjske izkušnje, ki so neprecenljive za vnaprej. SDA so turnir med 7 ekipami končali na tretjem mestu ter presegli pričakovanja. SDB, letos četrti v državi, so turnir v konkurenci 15 ekip iz 10 držav končali kot četrti. Dekleta ŽRK Ormož so nastopila v konkurenci 14 ekip in svoj nastop zaključila na šestem mestu. Skupaj so vse tri ekipe odigrale kar 22 tekem. Pred mladimi športniki so zdaj počitnice, ki bodo glede na naravo teh otrok kar aktivne ter športno obarvane. Starejši dečki A so nastopili v zasedbi: Tilen Pfe- ifer, Žan Toplak, Niko Sovič, Tobi Torič, Vid Munda, Uroš Horvat, Elvino Kuhar, Denis Škrinjar, Blaž Fergola, Jure Lukman, Žiga Borko, Enej Ko-vačec, trener Branko Bogša. Starejši dečki B so nastopili v zasedbi: Aleš Ze-mljič, Ian Mesarec, Denis Škrinjar, Blaž Fergola, Jure Lukman, Žiga Borko, Enej Ko-vačec, Rok Rubin, Žiga Herga Rizman, Gašper Cvetko, trener Davorin Kovačec. Mlajše deklice A so nastopile v zasedbi: Lana Zadravec, Zoja Kirič, Klara Ropoša, Anna Tiya Cvetko, Neja Polak, Alina Planine, Annemarie Trunk, Pia Kolbl Novak, Zala Cunk, Tajda Kreč, trenerka Sanja Potočnjak. Tim na Švedskem dosegel tretjo zmago Foto: Leopold Smigoc Rezultati: Starejši dečki A: Maccabi Tel Aviv (Izrael) 14:16, Koper 16:19, Uilenspiegel A (Belgija) 18:18, Uilenspiegel B (Belgija) 19:12, Pallamano Tavar-nelle (Italija) 25:4, Pallamano Opicina (Italija) 20:2, tekma za tretje mesto: Uilenspiegel B (Belgija) 19:17 (po sedem-metrovkah). Starejši dečki B: Trsat Reka (Hrvaška) 8:11, Izola 16:10, Smederevo (Srbija) 16:16, Herlev/Hjorten (Danska) 16:4, Iskra Trebon (Češka) 21:7, Obudai (Madžarska) 14:6, za tretje mesto: Herlev/Hjorten (Danska) 13:21. Mlajše deklice A: Mlino-test Ajdovščina 6:15, Fredi-rekshavn (Danska) 8:5, Da Shin (Tajpeh) 5:19, Izola 12:4, Krim 9:5, Tatran Stupava (Slovaška) 7:9. UK Motokrosist Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je odlično začel vroče poletje. Na vrhuncu sezone svetovnega prvenstva je mladi slovenski dirkač z nizom zmag v razredu MX2 že prišel prav pod vrh tega tekmovanja, do konca sezone pa ima še sedem priložnosti za nove zmage. V nedeljo je na dirki v švedski Uddevalli vse potekalo po že znanem scenariju zadnjih tednov. V razredu MX2 je Tim Gajser v prvi vožnji zasegel drugo mesto, po drugi vožnji pa prevzel vodstvo in zmagal ter tako že tretjič v nizu dirko končal na prvem mestu, skupno pa je to že četrta zmaga za SP v sezoni po nemškem Teutschenthalu in italijanskih Maggiori ter Pie-tramurati. Pravega počitka pa ne bo, že v nedeljo bodo Gajser in tekmeci v Latviji, kjer bo v Kegumsu nova dirka. »Občutki so super. To je že četrta zmaga, vsi smo zelo zadovoljni. Motor je vse boljši, tudi sam se izboljšujem in z očetom veliko delava. Sezona gre vsekakor v pravo smer,« pravi slovenski as na motokros motorju o odlični formi ob pravem času. »Na začetku sezone je bilo nekaj težav, v Katarju tudi z vizo, ko sem bil dva dni na letališču in nenaspan, na Tajskem dehidraci-ja... Začetek ni bil najboljši, ko pa sem prišel v Evropo, sem zmagal v Trentinu. In od takrat je šlo vse zelo navzgor. Bilo je nekaj slabili tekem, dejansko pa gre vse v pravo smer. Veliko smo spremenili na motorju, na menjalniku, kar je bila ideja mojega očeta, ki je pomagala na startih. Zdaj sem nenehno med pet v kvalifikacijah in to je velik plus,« pravi o dosedanjem poteku sezone. Za mladega slovenskega dirkača je dodatna spodbuda tudi konec šole, saj je z maturo končal obveznosti in se bo lahko povsem posvetil le motorju. »Zanesljivo to zelo pomaga. Ko si v šoli, nenehno razmišljaš o obveznostih, tudi na tekmah glava podzavestno še vedno študira. Zdaj pa bo to res bolj sproščeno, tako da grem lahko samo na progo in se posvetim samo temu,« o šoli in popolnem posvečanju zgolj motorju pravi mladi Gajser. Na zadnji dirki na Švedskem je bil prepričljiv. Za piko na i je morda manjkala le še popolna zmaga z uspehoma v obeh vožnjah, toda tudi z enim drugim mestom in eno zmago je bil zanesljivo boljši od tekmecev. »Trdo treniram, motivacija je, tudi sproščenost. Pritiska ni, mislim, da gre v pravo smer. Dobro se razumemo z ekipo, vse skupaj je dobra kombinacija in komaj čakam naslednjo tekmo,« o nizu zmag in o tem, kako bi lahko to še nadgradil, pravi slovenski dirkač. Zdaj je v SP na drugem mestu. Zaostanek za prvim Jeffreyjem Herlingsom je padel pod sto točk, tudi zaradi smole Nizozemca, ki je na zadnjih dveh dirkah dvakrat padel. Na prejšnji dirki v Nemčiji si je zlomil ključnico, a so ga z vijaki in ploščicami le sestavili in na Švedskem se je spet pojavil na startu, toda v Uddevali je po zmagi v prvi vožnji v drugi še enkrat padel in se poškodoval. »Proge v zadnjem času niso dobro pripravljene. Vsi se pritožujemo, močno jih polivajo, tako da so na začetku v prvih krogih kot led. Tudi to je največ vplivalo na toliko poškodb na zadnjih tekmah. Upam, da bodo to spremenili,« o padcih pravi Gajser in dodaja: »Jeffrey ima res smolo. Kot konkurent nikoli ne želiš nikomur, da bi se kaj takega zgodilo, tako da mu želim hitro okrevanje.« Motokrosisti so za zdaj odpeljali 11 dirk, na sporedu jih je še sedem. Skupno je v vodstvu s 423 točkami ostal Herlings kljub ničlam na zadnjih dirkah, Gajser se mu je na drugem mestu že precej približal, ima pa 345 točk. Tretji Švicar Valentin Guillod jih ima 335. »Zelo smo skupaj, samo Jeffrey ima nekaj prednosti. Bo še napeto, trudim se, da čim večkrat končam tekmo pred drugimi. S sproščenostjo pa tudi pridejo rezultati.« Naslednja postaja bo Ke-gums. Lani je tam na tekmi pokala narodov staknil poškodbo hrbtenice, vseeno pa se veseli letošnje tekme. »Res, na Kegums nimam najlepših spominov. Na pokalu narodov sem si zlomil hrbtenico, dejansko sem potem še vozil kvalifikacije s poškodbo in bil tretji. Proga pa mi leži, podlaga je bolj peščena in komaj čakam na dirko.« MV (STA) Rokomet • Velika Nedelja Carrera Optyl Matjašiča zamenjal Hanželič Po tem, ko se ekipi Velike Nedelje Carrere Optyl ni uspelo obdržati v 1. B rokometni ligi, je na njihovi klopi prišlo do spremembe. Tako moštva v prihodnje ne bo več vodil Tomi Ma-tjašič, mladi strateg iz bližnje Gorišnice, temveč se je vodstvo kluba odločilo, da vodenje prvega moštva zaupa dolgoletnemu igralcu Matjažu Hanželiču. Hanželič se je v lanski sezoni odločil končati z rokometom, toda v končnici tekmovanja je s svojimi izkušnjami ekipi želel pomagati do obstanka, zato se je vrnil, toda na žalost brez uspeha, saj je moštvo izpadlo. Pomočnik trenerja zelenih bo Maks Dogša, dosedanji čuvaj mreže. Kakšna bo rokometna prihodnost dosedanjega trenerja Tomija Matjašiča, v tem trenutku še ni znano, bojda pa ni izključen tudi rokometni premor. petek • 10. julija 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Šport mladih • Tekmovanje na Nizozemskem Ptujski športniki tekmovali na Mednarodnih igrah šolarjev Nizozemsko mesto Alkmaar je ob koncu junija gostilo mednarodne igre šolarjev, ki so v nekem pogledu olimpijske igre za mlade. Letos so bile že devetinštiridesete po vrsti, medtem ko so bile prve izvedene v Celju, prav na pobudo Slovenca Metoda Klemenca. V devetih športih (op. p., atletika, gimnastika, golf, judo, nogomet, odbojka, odbojka na mivki, plavanje in tenis) je tekmovalo 1289 športnikov iz triintridesetih držav oziroma iz petih kontinentov. Športniki na igrah ne zastopajo samo držav, iz katerih prihajajo, ampak tudi mesta. Tako je mestno občino Ptuj zastopala tudi ekipa enajstih športnikov, med katerimi so bili štirje judoisti in sedem atletov. Mlade športnike so na Nizozemskem spremljali trije učitelji iz osnovnih šol: Mitja Vidovič - judo, Brina Ternovšek - atletika in David Hameršak - atletika, medtem ko je bila vodja ekipe Anica Ternovšek. Judoisti blizu medalje Na Mednarodnih igrah šolarjev v Alkmaarju so ekipo judoistov sestavljali Filip Laura (+73 kg), Rene Kloar (-55 kg), Nika Šlamberger (+57 kg) in Viktorija Zadravec (-57 kg). Vsi mladi perspektivni judoisti so člani Judo Kluba Drava Ptuj, kjer trenirajo pod strokovnim vodstvom trenerja Vlada Čuša. Na judo tekmovanju so sodelovale ekipe iz vsega sveta in konkurenca je bila zelo močna, tako da je tekmovanje predstavljalo tudi dober test za naše mlade udeležence. Vsi štirje ptujski judoisti so prikazali zelo dobre borbe, veliko tehničnega znanja in s tem dokazali da je slovenski judu v samem svetovnem vrhu. Za piko na i, medaljo, je zmanjkalo mogoče malo več izkušenj in pri eni tekmovalki slabša fizična pripravljenost, kot posledica nedavne poškodbe. Filip Laura je osvojil v svoji kategoriji končno četrto mesto, medtem ko je zmagal izjemen Korejec Kim Minjong. Viktoriji Zadravec je po dveh doseženih zmagah na koncu zmanjkalo moči in je končala na 5. mestu. Prav tako peta je bila tudi Nika Šlamberger, ki je medaljo izgubila v zadnjih sekundah tretje borbe, potem ko je v prvi borbi premagala favorizirano Korejko Je Ji-woo. Rene Kloar je bil sedmi, potem ko je v začetne borbe šel z malo preveč treme in šele v zadnjih borbah pokazal, da bi lahko osvojil tudi višjo uvrstitev. Z doseženimi rezultati judoistov smo lahko zelo zadovoljni, z več takšnimi izkušnjami pa bi se lahko uresničile tudi želje po medalji, ki je že tokrat bila na dosegu rok. Judoisti so si z borbami s tekmeci iz vsega sveta nabrali ogromno novih znanj in izkušenj, za konec pa so sodelovali na trening kampu znane nizozemske judoistke Elisabeth Willeboords, dvakratne evropske prvakinje in tretje iz olimpijskih iger. Atleti so si nabirali izkušnje V atletiki je bila na Mednarodnih igrah šolarjev zelo močna konkurenca in tekmovanja v Alkmaarju so se udeležili večinoma nadarjeni mladi atleti, ki so člani Atletskega kluba Ptuj. To so bili Filip Zelenjak, Vid Sever, Saša Maučec, Eva Kaube, Doroteja Turk, Sara Serdinšek in Dona Ferš, ki so si na Nizozemskem predvsem nabirali nove tekmovalne izkušnje. V kraljevi disciplini v teku na 100 metrov je bil s časom 13,92 sekunde Filip Zelenjak tri-inštirideseti, Vid Sever pa je bil s časom 14,44 sekunde se- deminštirideseti. Bolje sta se mlada atleta odrezala v skoku v daljino, saj je Zelenjak osvojil 25. mesto s skokom 472 centimetrov, medtem ko je bil Sever enaintrideseti s skokom 412 centimetrov. Pri dekletih je bila v skoku v daljino najboljša Sara Serdinšek s 24. mestom in skokom 460 centimetrov, kar je precej manj od njenega osebnega rekorda, s katerim bi osvojila celo medaljo. Druga ptujska skakalka v daljino Dona Ferš je bila s 429 centimetri na koncu petintrideseta. V teku na 100 metrov so bile tri atletinje, med katerimi je Saša Maučec s časom 14,34 sekunde osvojila 59. mesto, Eva Ka-ube je s časom 14,42 sekunde osvojila 62. mesto, Doroteja Turk pa je bila diskvalificirana. Glede na uvrstitev je najboljši rezultat dosegla ženska štafeta 4-krat 100 metrov, ki je osvojila deveto mesto. David Breznik Anica Ternovšek (vodja ekipe Mestne občine Ptuj): »Letošnje 49. igre šolarjev na Nizozemskem so imele malo drugačen prizvok kot vse prejšnje. Pri zapletu z agencijo Atlantis nas je reševala agencija Majolka, ki nam je z mojstrsko izvedbo omogočila in polepšala udeležbo na igrah. Naši mladi športniki so s svojo zagnanostjo, umirjenostjo in fair play pristopom pokazali, da se lahko znajdejo v močni svetovni konkurenci. Posebnost bivanja v ogromnih šotorih je dala našim mladim športnikom nove pustolovske izkušnje. Mestni občini Ptuj se posebej zahvaljujemo za podporo in spodbudo na odločitvenem sestanku glede udeležbe na Mednarodnih igrah šolarjev. Poudarila bi še, da me veseli srečanje naših otrok z gospodom Metodom Klemencem, ustanoviteljem iger.« Nogomet • Poletna šola nogometa 2015 Uspesen zaključek najboljše sezone ONŠ Golgeter Hajdina Športna zveza občine Haj-dina in Otroška nogometna šola Golgeter Hajdina po tradiciji organizirata v prvem tednu poletnih počitnic športne aktivnosti za otroke v starosti od 4 do 15 let. Letos je tako bila v terminu od 29. 6. do 3. 7. v Športnem parku ŠD Hajdina organizirana že 16. Poletna šola nogometa, ki v občini Hajdina praktično predstavlja vsakoletni zaključek tekmovalne sezone mla- dih nogometašev. Vključenih je bilo več kot 120 otrok, ki so se predvsem zabavali. Tisti najmlajši so se prvič seznanili z organiziranim igranjem nogometa, spet malce starejši so se zabavali ob nogometnem tenisu, najstarejši pa z igro na velike gole. Tudi dekleta niso manjkala, kar je še en dokaz, da je nogomet privlačen tudi za punce. Trenerji ONŠ so vneto iskali nove mlade nogometaše, da se v avgustu in septembru letošnjega leta vpišejo v njihove programe, starši pa so se medtem lahko sprostili in poklepetali. Sicer pa je bila letošnja sezona za ONŠ Golgeter Hajdi-na zagotovo najboljša od njene ustanovitve pred osmimi leti. Uvrstitev selekcije U15 v najvišji rang tekmovanja - 1. SNL vzhod je zagotovo dosežek, ki kaže na dejstvo, da se tudi v manjših sredinah da marsikaj doseči. Morda je ključ do uspeha tudi v sproščenosti delovanja celotne šole, brez pritiskov o nujnosti zmag, predvsem pa kole-gialnost in pozitiven karakter vseh otrok. Seveda ta rezultat nosi tudi veliko odgovornost za naprej, kar hitro bo treba sestaviti novo ekipo za 1. ligo, ki seveda zahteva tudi boljšo organizacijo. A vendarle, s sproščenim načinom dela z otroki, brez pretiravanja s preveč treningi ter z izjemno pozitivno energijo bomo tudi ta izziv zmogli. Pričakujemo, da se nam bodo priključili tudi nekateri kakovostni igralci iz bližnje okolice, ki seveda imajo namen igrati v 1. ligi, vrata so vsem odprta. Sandi Mertelj Planinski kotiček Koroška Rinka (2433 m) Sobota, 18. 7. 2015 Zahtevna tura okoli najlepših sten Grintovcev Gorski venec - Mala Rinka (2289 m), Štajerska Rinka (2374 m) in Križ ali Koroška Rinka (2433 m) so gore, ki s svojimi severnimi stenami tvorijo mogočen sklep krnice Okrešelj nad Logarsko dolino. Zahodno, malce osamljeno nad Jezerskim stoji še najvišja, Krajnska Rinka (2453 m). Naš pristop bo s severne strani. Pot bo vodila z Okrešlja skozi Turski žleb na Križ - Koroško Rinko. Vseskozi bomo pod mogočnimi severnim ostenjem Rinke. Tura, ki traja med 8 in 9 ur, je na nekaterih predelih zelo zahtevna. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (oblačila, kapa, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). Obvezna osebna tehnična oprema: čelada, plezalni pas, sa-movarovalni komplet, pomožna vrvica, dve vponki, rokavice ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, hrana in kakšen pribolj-šek. Po sestopu bo možnost toplega obroka v koči na Okrešlju. Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 14. 7. 2015, oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je približno 22 € (oz. od števila udeležencev in načina prevoza (bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM s pripisom april 15. Vrnitev bo predvidoma do 21. ure! Izlet vodim Miran Ritonja s sovodniki ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. 4f ŠPORTNE NOVICE " vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ | 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. julija 2015 Tenis • Kamp na Ptuju Športni napovednik Teniški živ žav s Smučarskim klubom Ptuj Smučarski klub Ptuj tradicionalno v času počitnic v Tenis centru Luka pripravi teniški kamp za otroke. Iz vrst smučarjev namreč prihaja precej bivših odličnih teni- ških igralcev, ki po sezoni v spomladanskem in jesenskem času organizirajo tudi teniške tečaje. V prejšnjem tednu so izvedli prvega izmed dveh letošnjih kampov (op. p., drugi kamp bo na sporedu ob koncu počitnic med 24. in 28. avgustom), ki se ga je udeležilo od šestnajst do osemnajst otrok v starosti od petega do desetega leta. Petdnevni program je zajemal v osnovi spoznavanje teniške igre in udarcev (forehand, backhand in servis), vaje koordinacije in metode gibanja po igrišču ter različne ekipne športne igre za sprostitev (nogomet, košarka, odbojka). Vaje na teniškem kampu sta z udeleženci izvajala vodja tečaja Blaž Kocjan in teniški trener Luka Merc, pomagala je tudi animatorka Monika Pintarič. Večina otrok, ki se je projekta udeležila, je že imela neko teniško predznanje in ga je po strokovnem delu vidno nadgradila, medtem ko so se začetniki dodobra seznanili z osnovnimi teniškimi udarci. Zadnji dan je bil organiziran manjši teniški turnir, sicer pa je bila zelo dobrodošla stvar za otroke in njihove starše, da je organizator kampa Smučarski klub Ptuj, ki se je v vseh segmentih zelo potrudil, poskrbel tudi za prevoze, hrano in pijačo za vse udeležence. David Breznik Atletika • Miting v Velenju Štiri ptujske atletinje tekmovale v Velenju Atletski klub Velenje s pomočjo Atletske zveze Slovenije na stadionu Ob jezeru vsako leto pripravi največji atletski miting v Sloveniji. Na močnem mednarodnem tekmovanju so nastopile tudi štiri članice Atletskega kluba Ptuj Nina Kolarič, Maja Bedrač, Doroteja Domjan in Veronika Domjan. Slednji dve sta ob atletiki v zadnjem obdobju veliko svoje energije usmerili v maturo in obe sestri Domjan sta v Velenju dosegli kljub šolskim obveznostim dobra rezultata. V metanju diska je bila po pričakovanjih razred za sebe Hrvatica Sandra Perkovic, ki je orodje vrgla 67,23 metra, medtem ko je Veronika Domjan vrgla disk najdlje 55,05 metra, kar je bilo dovolj za končno peto mesto. Ta rezultat sodi med najboljše mete Domjanove, medtem ko je njeni sestri Doroteji Domjan uspel najboljši tek na 400 metrov, kjer je osvojila peto mesto s časom ¡1» *-*, - -'v . - " - -v. ' j. . Ze-". W- í^ií Maja Bedrač je pokazala odlično pripravljenost pred odhodom na svetovno prvenstvo. 57,60 sekunde. Dve ptujski atletinji sta tekmovali v skoku v daljino, kjer je slavila z odličnim izidom 680 centimetrov srbska atletinja Ivana Spanovic. Starejša izmed naše dvojke Nina Kolarič je skočila do petega mesta z rezultatom 617 centimetrov, medtem ko je mlada Maja Bedrač pristala na šestem mestu s skokom 612 centimetrov. Najstnica si je na 20. mednarodnem mitingu ob dnevu rudarjev predvsem nabirala izkušnje in svojo dobro trenutno pripravljenost je potrdila s skoki, saj je štirikrat preskočila Keglanje • Prvenstvo slepih in slabovidnih Odlični rezultati ptujskih tekmovalcev Foto: Arhiv MDSS Ptuj Ekipi MDSS Ptuj in posamezniki so se odlično odrezali na prvenstvu Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V Mariboru je bilo 20. junija v organizaciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor prvenstvo Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije v vrtnem kegljanju, na katerem sta zelo uspešno nastopili ekipi Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. V konkurenci šestih ekip je prva ekipa Ptuja osvojila prvo mesto z 204 podrtimi keglji. V ekipi so tekmovali Franc Vaupotič, Andrej Strelec in Jože Šibila, druga je bila ekipa Ljubljane s 203 podrtimi Nogomet • Prijateljski tekmi PETEK, 10. 7., ob 18.00: Drava Ptuj - Voždovac (Mestni stadion na Ptuju) SOBOTA, 11. 7., ob 20.00: Zavrč - Aluminij (stadion v Zavrču) Kasaške dirke v Ljutomeru Letošnja kasaška sezona se z dvanajstim tekmovalnim dnem nadaljuje - že četrtič v prleški prestolnici. KK Ljutomer bo to nedeljo pripravil sedem točk sporeda z 59 nastopajočimi konji. Za dirko dveletnih kasačev je prijavljena šesterica, ki se bo pomerila na 1600 metrov dolgi stezi, preostali nastopi bodo na daljši tekmovalni stezi - štiri dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 2100 metrov, dve pa na 2140 metrov dolgi stezi. Tudi tokrat bodo ljubitelji konjeniškega športa v Ljutomeru videli dirko 3- do 14-letnih francoskih kobil. DB, NŠ Poletna univerzijada Slovenija v Korejo s 46 športniki, tudi s Sašo Babšek iz Poljčan Slovenijo bo na 28. poletni univerzijadi v južnokorejskem Gwangjuju zastopalo 46 športnikov, ki bodo nastopili v devetih športih. »V nekaj športih pričakujemo vidne dosežke, vse pa je seveda odvisno od konkurence in od tega, kako se bodo športniki prilagodili na razmere,« je za STA povedal vodja odprave Zvijezdan Mikič. Mikič pričakuje hudo konkurenco, med športi pa izpostavlja lokostrelstvo in strelstvo. V prvi disciplini bosta Slovenijo med drugim zastopala tudi Den Habjan Malavašič, ki se je udeležil tudi evropskih iger v Bakuju, in Toja Černe. Strelsko se bodo poskusili izkazati Živa Muhič, Nejc Podjed in Maj Pirih. Na univerzijado ne gre gledati le kot na tekmovanje, je priložnost za mlade, da stkejo medsebojne vezi in mreže, »v katere bodo vstopali po končanem študiju«, pa je v nagovoru športnikom poudaril predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze Milan Žvan. Kot je še pojasnil, po statističnih podatkih okoli polovica dobitnikov medalj na univerzija-dah kasneje dosega vrhunske rezultate tudi na olimpijskih igrah in drugih velikih tekmovanjih. »Vzemite torej to udeležbo tudi kot priložnost za prihodnje nastope na olimpijskih igrah,« je še pozval Žvan. Najštevilčnejša slovenska ekipa na univerzijadi med 3. in 14. julijem bo v atletiki s 17 predstavniki, med drugimi bo nastopila tudi troskokašica Saša Babšek, ki ima danes kvalifikacije, jutri pa finale. Slovenija se univerzijad udeležuje od leta 1995, doslej pa so mladi športniki na njih prejeli 96 odličij, od tega 77 na zimskih in 19 na letnih. Med prejemniki na letnih univerzija-dah so tudi imena, kot so Peter Mankoč, Brigita Langerholc, Sara Isakovič in Tina Šutej. STA Foto: Črtomir Goznik Kasaške dirke mejo šestih metrov. S tem je dokazala, da je v dobri formi pred odhodom na svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, ki se bo v kolumbijskem mestu Caliju pričelo 15. julija. David Breznik Uspeh Ljutomerčanov v Ljubljani in na Madžarskem keglji, tretja pa druga ekipa Ptuja s 192 podrtimi keglji. Zanjo so bili uspešni Anton Rebernišek, Darko Hliš in Jože Cestar. Odlično pa so se odrezali tudi posamezni tekmovalci iz MDSS Ptuj. Franc Vaupotič je bil najboljši tekmovalec v kategoriji B 2, podrl je 82 kegljev, v kategoriji B 3 je bil z 71 podrtimi keglji Andrej Strelec drugi, v kategoriji B 4 je Franc Čuček dosegel prvi rezultat s 76 podrtimi keglji, Jože Cestar pa je 67 podrtimi keglji zasedel drugo mesto. MG V organizaciji Kasaškega kluba Bela krajina je na hipodromu Stožice v Ljubljani potekal enajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Zelo uspešni so bili predstavniki KK Ljutomer, saj so se zmag veselili David Antolin z Are-sem M v dirki 3- do 14-letnih slovenskih kasačev (km čas: 1:18,1), Mitja Slavič z Prin-cipesso Ovi v mednarodni dirki 3- do 14-letnih kasačev (km čas: 1:15,1) in Milan Žan z Lotte v dirki 3- do 14-letnih slovenskih kobil (km čas: 1:17,0). V dirki francoskih ko- bil je zmagala s kilometrskim časom 1:17,8 Uma Combo s Tomažem Ostercem (KK Slovenske gorice, Lenart), najboljši slovenski voznik zadnjih let Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer) pa je v klubskih barvah Bele krajine do zmage pripeljal Speedy Traderja (km čas: 1:16,1). Na mednarodnih dirkah v Budimpešti je Mitja Slavič (KK Ljutomer) zmagal s San-gerjem MS - na 1900 metrov dolgi stezi je dosegel kilometrski čas 1:15,4. NŠ petek • 10. julija 2015 (Ne)odkriti obrazi Podravja Štajerski 15 Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki. Vodi in upravlja ga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), poteka pa od leta 2009 naprej. Doslej so vabili državljane stare med 50 in 69 let, ki so imeli urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. Ob prebiranju članka, objavljenega v Štajerskem Tedniku dne 3.7.2015 z naslovom »Pingpong se nadaljuje, Odnosi med Mestno občino in Vrtcem še vedno zelo napeti«, piše, da je župan zahteval zgolj obravnavo poročila nadzornega odbora Mestne občine Ptuj. Župan se na tem mestu spreneveda in išče izhod v sili, saj je dobil tudi s strani ministrstva jasno opozorilo, da naj takoj preneha s svojimi nezakonitim ravnanjem in položaj ravnateljice Vrtca Ptuj prepusti za to pristojnemu organu, svetu javnega zavoda Vrtca Ptuj. V zvezi s tem iz županovega predloga za začetek postopka razrešitve ravnateljice Vrtca oziroma predloga za njen suspenz z dne 28.5.2015 izhaja (citiram) : »predlagam organu Sveta zavoda Vrtca Ptuj, da na svoji prvi naslednji seji ... začne postopek razrešitve z mesta ravnateljice . hkrati predlagam sočasno prepoved opravljanja dela ravnateljice. Nadalje citiram županove Zahteve za sklic izredne seje Sveta zavoda z dne 1.6.2015 naslovljene na predsednico Sveta ter vse njegove člane : najkasneje v roku 8 dni skličete izredno sejo . sejo izvedete brez prisotnosti ravnateljice . na seji sodeluje strokovnjak pravne stroke, ki ga zagotovi Mestna občina Ptuj . z odklonitvijo sklica seje lahko pride do situacije, ki jo ureja 282. člen Kazenskega zakonika (pomoč storilcu kaznivega dejanja, za katero je zagrožena zaporna kazen) . v primeru, da izredne seje ne bi želeli sklicati bo Mestna občina Ptuj predlagala ustrezne postopke ... o sklicu nas nemudoma obvestite. Iz navedenega je prav vsakomur popolnoma jasno, da župan od Sveta zavoda Vrtca Ptuj ni zahteval zgolj obravnave poročila Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj, temveč je celo zahteval! da predsednica Sveta zavoda skliče izredno sejo na kateri se mora obravnavati predlog za njeno razrešitev. Županu v poduk, ravnatelj zavoda je v konkretni zadevi poslovodni organ in pedagoški vodja, V posameznem ciklu izvajanja programa, ki traja dve leti, je vabilo za sodelovanje v programu Svit prejelo nekaj več kot pol milijona oseb, od julija naprej pa se bo ta številka še povečala, saj se bo razširila ciljna populacija. »Z dvigom starostne meje za sodelovanju v programu Svit kateri je lahko prisoten na sejah Sveta zavoda (to je njegova pravica). Svet zavoda pa lahko glede na svojo vlogo in posebne razloge sklene drugače. Župan ni tisti, ki bi lahko zahteval, da se ravnatelj seje ne sme udeležiti niti ni tisti, ki lahko zahteva obravnavo poročila nadzornega odbora, zato ima vendar predstavnike ustanovitelja in Mestni svet. Drži, da je župan odgovoren za porabo občinskega denarja in tega mu nihče ne oporeka. Tudi iz komentiranega članka jasno izhaja, da ne župan in ne njegove slavne odvetniške pisarne ne poznajo delovanja lokalne samouprave, še manj pa delovanja zavodov. Župan govori o svoji diskreditaci-ji, a sam je tisti, ki skuša diskre-ditirati ravnateljico Vrtca Ptuj ter Vido Starič-Holobar, sekretarko na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in kulturo, ki je pripravila opozorilo ministrstva. Pojasnila ministrstva ni zahtevala ravnateljica, temveč predsednica Sveta zavoda, kateri se grozi s kazensko ovadbo in zaporno kaznijo. Pred- smo dosegli cilj, za katerega smo si dolgo prizadevali. Veseli smo, da smo ga dosegli, saj bo podaljšanje obdobja testiranja na prikrito kri v blatu pomembno pripomoglo k še uspešnejšemu in učinkovitejšemu odkrivanju predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki. Pri starejši populaciji je namreč predrakavih sprememb in raka še več. S tem smo dosegli standard, ki ga priporočajo Evropske smernice za kakovost presejanja raka na debelem črevesu in danki,« je povedala vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec., z NIJZ in dodala, da si želijo, da bi se čim več ljudi odločilo za sodelovanje v programu Svit, saj je preventiva podarjena priložnost, ki jo je treba izkoristiti in ki lahko reši življenje. Težava pa ostaja odzivnost ljudi, saj se na vabilo, kljub temu da je testiranje povsem neboleče, odzove le polovica povabljenih. Testiranje poteka vsaki dve leti. Dženana Kmetec sednica Sveta zavoda se je želela prepričati ali dela prav. Izkazalo se je, da bi v primeru, če bi sledila županovim zahtevam dejansko kršila zakonska določila. Očitno je, da želi župan obračunati z vsemi, ki ne delijo njegovega mnenja. Da ne bo pomote tudi sam sem mnenja, da morajo iti osebe, zaposlene v javnem sektorju v pokoj, ko za to izpolnijo pogoje, vendar ne na način, ki se ga je lotil aktualni župan. Namesto, da se diskreditira in kriminalizira njihovo preteklo delo se je od dobrih ravnateljev, dobrih uslužbencev, dobrih kulturnikov, dobrih delavcev potrebno posloviti z iskrenim stiskom rok in se jim za njihovo preteklo dobro delo zahvaliti, in jih morda tudi nagraditi. Na koncu župan, jaz nisem podpornik ravnateljice, sem pa podpornik tistih, ki verjamemo v ptujsko pamet, ptujska podjetja, ptujsko kulturo. Nikakor pa ne morem biti podpornik neumnostim, nepoznavanju osnovne zakonodaje, napuhu in zavajanju. Igor Majnik, odvetnik Slovenija • SVIT bo odslej vabil prebivalce od 50. do 74. leta Želijo rešiti se vec življenj V- Vi Program SVIT, ki je v zadnjih letih dosegel izjemen napredek in rešil številna življenja, bo od julija naprej še povečal ciljno populacijo in vabil k udeležbi vse prebivalce med 50. in 74. letom. V enem letu to pomeni 55.000 oseb vec kot doslej in upajo, da tudi kar nekaj rešenih življenj. Od leta 2009 do danes so odkrili že 1600 bolnikov z rakastimi obolenji. Prejeli smo Ormožani v peticijo za izgradnjo hitre ceste (2) ali Spuščanje megle po ormoško Predstavitev nasprotnih dejstev Ker pravica do vlaganja peticije in drugih pobud splošnega pomena spada med ustavno zajamčene pravice, jo je potrebno uporabljati spoštljivo in domišljeno. Tega se očitno ne zaveda ormoški župan kot pobudnik in organizator zbiranja podpisov pod sramotni tekst peticije za hitro cesto Hajdina -Ormož, ki je očitno pozabil: - da leta 2002 kot poslanec ni glasoval za pričetek gradnje ceste v tem letu, - da leta 2008 ni dovolil zbiranja podpisov na ormoškem osrednjem trgu za podporo peticiji za omenjeno cesto, je pa dovolil postavitev predvolilne stojnice svoji politični stranki; - da je predsednik Nadzornega sveta DARS-a in ugledni član njegove stranke ob prevzemu peticije v letu 2008 zmotno(!?) zatrjeval, da za izgradnjo omenjene ceste ni odgovorna DARS; - da so v nadzornih organih in upravi DARS-a vedrili in oblačili ugledni člani njegove stranke; - da je ob prekinitvi gradnje etape Ormož - Gorišnica zaradi stečaja Vegrada dajal prednost interesom propadle gradbene firme, ki jo je vodila njegova strankarska kolegica H. Tovšak, - da je samovoljno in nezakonito spomladi 2013 preprečil sklic izredne seje Občinskega sveta Ormož, ki bi naj sprejel odgovor na stališče takrat pristojnega ministra iz njegove politične opcije, ki je v svojem odgovoru, iz katerega je nedvomno razvidno, da se iščejo argumenti za likvidacijo načrtovane izgradnje hitre ceste Hajdina -Ormož, na poslansko vprašanje zapisal: »V proračunu je načrtovana izdelava dodatnih preveritev načrtovanja in upravičenosti predmetne cestne povezave in da je v letu 2013 predvidena poraba finančnih sredstev v višini 187.000 € za izdelavo dokumentacije.« - da se je istega leta na razgovoru na ministrstvu skupaj z ostalimi župani strinjal s predlogom, da se vse aktivnosti v zvezi s cesto zamrznejo do sprejetja Resolucije o prometni politiki RS, s katero se cesta dejansko dokončno briše iz programa izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja. Ob vsem zgoraj navedenem je pobuda ormoškega župana za peticijo le prozoren poskus prikrivanja njegove soodgovornosti za nastale razmere v zvezi s hitro cesto in železniškim prehodom v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Vili Trofenik Program SVIT dobesedno rešuje življenja. Prejeli smo Župan govori neresnico! Foto: CG Prejeli smo Miran Senčar - Župan, ki deli Ptujčane na prave in neprave Iz dneva v dan se na konkretnih primerih kaže, da sedanji župan Miran Senčar ne razume, kaj mu je bilo na volitvah zaupano. Prav tako pa vztrajno negira lastne volilne obljube o tem, kako bo povezoval in sodeloval z vsemi občankami in občani v občini. V mesecu marcu, natančno 19. 3. 2015, sem ga preko elektronske pošte, kot predsednik Liste mladi in upokojenci za delovna mesta prosil za sestanek. Želel sem ga seznaniti z rezultati dela naše svetniške skupine v preteklem mandatu in načrti za trenutni mandat. Žal do danes nisem prejel nobenega odgovora niti povabila za sestanek. Na naše svetniško vprašanje o njegovih načrtih za gradnjo fitnesa na prostem, ki bi se naj gradil pod pokroviteljstvom župana, pa smo med drugim zasledili njegov komentar na face booku. Njegov komentar v celoti navajam: »Projekt fitnes na prostem je stekel takoj, ko sem prevzel županova-nje. Še enkrat moram povedati, da ostanki in podporniki nekda- nje ptujske oblasti vztrajno zavirajo vse, kar je novega, drugačnega. Kaj drugega si lahko mislimo ob svetniškem vprašanju, ki ga je svetnik g. Slavko Kolar postavil, ko je nekje slišal, da projekt pripravljamo.« Iz vsebine tega komentarja se jasno vidi, da župan ne ve kaj so volitve in kakšna je njegova naloga, ko prevzame županovanje. Komentar razumemo, kot javno žaljenje naše liste in našega delovanja. Naša svetniška skupina je v preteklem mandatu prejšnjemu županu zastavila mnoga vprašanja, a nikoli nismo doživeli takšnega ciničnega napada, kot ga je javno na FB v komentarju podal župan Senčar, da smo ostanek nekdanje oblasti. Ta njegov zapis ne bi bil tako problematičen, če bi bil namenjen zgolj naši svetniški skupini, ki je mimo grede že drugi mandat zastopana v mestnem svetu in je vedno podpirala in bo podpirala vse tiste projekte, ki so dobri za naše občanke in občane. Problematičen je zato, ker je to postala županova praksa z vsemi tistimi, ki niso tako imenovani pravi občani in občanke, ker so na volitvah podpirali druge politične stranke ali liste. Na nas se namreč obrača vedno več tistih, ki doživljajo podobno usodo kot mi. Namesto reševanja konkretnih zahtev občank in občanov se župan v glavnem ukvarja s blatenjem dela in iskanjem morebitnih napak pretekle oblasti. Ob tem pa po nepotrebnem troši denar davkoplačevalcev za najemanje dragih odvetnikov. To dokazujejo tudi prispevki v Večeru in Štajer- skem tedniku, iz katerih je moč razumeti, da za odstranjevanje nekaterih njemu neljubih občank in občanov za njega ne velja nobena zakonodaja. Župan očitno ne razume, da njegovega načina dela v njegovem podjetju ni mogoče prenašati med politične in javne sodelavce. Še manj pa je mogoče to početi z volivkami in volivci. Kdor tega ne razume, se hitro znajde na smetišču politične zgodovine! Lista mladi in upokojenci za delovna mesta Milan Trol 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 14. julija 2015 Juršinci • Reli ob obletnici Puhovega rojstva Z oldtajmerji po Slovenskih goricah 27. junija je ob obletnici rojstva Janeza Puha potekalo srečanje starodobnih vozil Juršinci 2015. Udeležilo se ga je 150 ljubiteljev starodobnih vozil iz domačih društev in sosednje Avstrije. Poleg 120 starodobnih osebnih vozil se je dogodka udeležilo tudi 30 kolesarjev oldtajmerjev, ki so poskrbeli za obogatitev dogodka. Trasa relija je za osebna vozila potekala po območju Slovenskih goric. Sprejem za udeležence je letos pripravila občina Cerkve-njak. Tamkajšnji župan Marjan Žmavc se je zahvalil udeležencem za obogatitev občinskega praznovanja. Pot se je nadaljevala do turistične kmetije Fir- bas v Cogetincih in se končala v popoldanskih urah v prijetni družbi pri Puhovem muzeju v Sakušaku. Tudi letošnji reli je ob množični udeležbi nosil sporočilno vrednost o zavedanju pomembnosti sprva nepomembnih zgodb, lahko tudi iz obrobja, ki lahko s pogumom in trudom dosežejo rezultate in uspehe naslutenih veličin, kakršne je dosegel prav Janez Puh. DS Cirkulane • Ob 50. obletnici končane osnovne šole (1965-2015) Del življenjske poti smo prehodili skupaj V življenju smo naredili, kar smo imeli narediti. Vrniti se nazaj za 50 in več let, pomeni iti v drugi svet. In naša sta oba svetova. Tisti oddaljeni, malodane pozabljeni, in ta, ki ga živimo danes. In čaka nas še tretji svet, življenje, ki je pred nami. Cerkvenjak • Ob praznovanju 17. občinskega Srebrni grb občine Sil V občini Cerkvenjak so s paleto najrazličnejših dogodkov, praznik. Praznovanje so končali zadnji teden junija z že Osrednja proslava, na kateri so podelili priznanja in nagrade, Na osrednji slovesnosti ob sedemnajstem občinskem prazniku je obiskovalce in goste kot slavnostni govornik pozdravil in nagovoril župan Marjan Žmavc, sledil pa je vrhunec slovesnosti - podelitev priznanj in nagrad najzaslužnejšim občanom. Priznanja župana so prejeli: za dolgoletno uspešno vodenje Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Ivan Janez Pučko, za 20 let uspešnega delovanja Radio Slovenske gorice, za ponovno oživitev društvenega dela Čebelarsko društvo Ivana Jurančiča Cerkve-njak, za dolgoletno ohranjanje in prikaz starih običajev Turistično društvo Cerkvenjak, za celovito gostinsko-turistično ponudbo in promocijo občine izletniška kmetija Breznik ter Društvo upokojencev Cerkve-njak za 40-letno uspešno delo. Zahvale občine Cerkvenjak so za posebno angažiranje in večletno delo na področju družbenih in drugih dejavnosti prejeli Franc Čeh, Rudolf Druzovič in Anton Anžel. S plaketo Ob- Prejemnik občinskih priznanj (grbov, čine Cerkvenjak so za uspehe na področju gospodarstva in podjetništva nagradili Trgovino - gostinstvo Ploj in Gradbeništvo Robert Rokavec. Bronasti grb Občine Cerkvenjak so za uspehe na področju družbenih in drugih dejavnosti prejeli Marica Štrucl, Ivan Petrovič in tekmovalna enota starejših članic in članov PGD Cerkvenjak. Za zelo pomembne dosežke na področju društvenega dela in družbenih dejavnosti so s srebrnim grbom Občine Cerkvenjak nagradili Silvo Kozar in Društvo V spominih se mi vrtijo slike iz otroštva, slike majhnih zvedavih otrok, ki smo se podili po halo-ških bregovih za živino, pomagali staršem in starim staršem pri kmečkih opravilih in poleg vsega še hodili nabirat znanje v šolo. Tedaj še nismo vedeli, da se urimo za bodoče življenje. Morda bi se bili bolj potrudili, toda nihče nam tega ni povedal. Še generacije tik pred nami so v kotu čakale motike, morda srpi in kose. Z delom si je bilo treba pridobiti močne roke za težka kmečka opravila, na bistre možgane ni bilo misliti. Šele mnogo kasneje sem premislil, da smo generacija, ki je množično odšla v širši svet. Doma je bilo premalo prostora za velike želje, ki smo jih domislili v šoli. In še danes ne vem, kje smo, razen redkih izjem, pridobili moč, da smo tako pogumno stopili na nove, neznane poti. Toda moč ni bila dovolj, še nekaj je moralo biti: morda ljubezen staršev, bratov in sester, čeprav morda včasih ni bilo časa ali prave priložnosti, da bi jo pokazali. Da, to bo, saj finančnih možnosti, tako potrebnih za vsak korak, marsikdo med nami ni imel. Morda smo bili prestrašeni, ko smo gledali zgarane obraze staršev, in smo samo vedeli, da moramo proč. Kaj proč! Daleč, tudi v tujino. Koliko stoka in joka in žalosti smo nesli s seboj, si morda še danes ne upamo priznati. Pogled nazaj je že omilil bolečino in danes se z veseljem vračamo. Pa četudi za kratek hip. Tisti, ki so ostali, so tudi tu spremenili svet. Morda je lepši in prijaznejši, delo manj težko. A tudi zapuščenega sveta je veliko; morda je to prav tisti svet, ki smo ga nekateri morali, da, morali zapustiti. Danes smo vsi junaki. Vsi smo zmagovalci. Vsak je v teh 50 letih spisal svojo zgodbo. Vse te zgodbe so velike, žlahtne in pretresljive. Morda bi bila ob drugačnih razmerah prenekatera življenjska zgodba drugačna, milejša, toda naše so najveličastnejše. Za hip so naši obrazi odeti v ponos. Zmagali smo. Začeli smo z nič in iz nič. Ponos, da smo Halozam, nekoč zmerljiv pridevnik za neumnega in neukega dninarja, je prerasel v učitelje, inženirje, posestnike in ne nazadnje matere in očete bodočih generacij. Svojim otrokom smo priskrbeli vse, da posežejo še više, da posežejo po zvezdah, o katerih smo takrat sanjali. Naš korak se počasi umirja in obrazi so postali skrivnostnejši. Nanje smo naslikali vse izkušnje, ki so nas srečevale na naši tako posebni poti. Poštenje, delavnost in vedoželjnost, ki smo jih podedovali, so bili naše vodilo. Toda pesem, ki nam je bila položena v zibelko in nas je spremljala celo življenje, je lepa in glasna, kot je bila nekoč. Del življenjske poti smo prehodili skupaj. Del, morda najpomembnejši del poti v življenju. Ko smo se razšli, smo, čeprav še otroci, prevzeli odgovornost za svoja življenja. Ne more biti drugače, kot da smo ponosni na prehojeno pot, in druženje ob 50. obletnici končane osnovne šole temu samo pritrjuje. Želim si še mnogo takih srečanj. Vse lepo. Mag. Slavko Gabrovec Podlehnik • Učenci uživali v Atlantisu Najbolj odPILjena zabava Učenci 4. razreda smo se odzvali povabilu za sodelovanje na natečaju Najbolj odpiljena zabava v Atlantisu. Naloga natečaja je bila, da s sodelovanjem in timskim delom izdelamo čim bolj domiselno, zabavno, zanimivo obešanko prebivalcev podvodnega sveta. Dela smo se lotili zelo resno. Od doma smo prinesli različne ostanke blaga, čipke, odslužene gumbe in obešalnike. Ves odpadni material smo uporabili in izdelali ribe, školjke in polže. Nato smo na izdelke pritrdili še obešalnike. Vse morske živali in življenje pod vodo smo dobro raziskali. Za vsako morsko žival smo sestavili opis, posvetili smo se tudi ekološkemu razmišljanju in vse zapisali. Nastale izdelke in projektno nalogo smo poslali na uredništvo Pila v Ljubljano. Prejeli smo prvo nagrado in v soboto, 13. junija, smo se z avtobusom odpel- jali v Ljubljano. Vzdušje je bilo odlično že na samem avtobusu. Pred Vodnim mestom so nas pričakali organizatorji in spremljevalci ter nas pozdravili in seznanili s celodnevnim dogajanjem. Cel dan smo preživeli v Vodnem mestu Atlantis, kjer smo prejeli priznanje in dodatne nagrade. Imeli smo se super, za kar nekaj ur pa smo se tudi sami pretvorili v vodna bitja, saj nas od začetka do konca dne skoraj ni bilo iz vode. Spuščali smo se po toboganu, uživali na valovih, navdušeni plavali s s tokom skozi podzemno jamo, se predajali vodnim kapljicam slapa, plavali v notranjih in zunanjih bazenih, laguni ter na atolu. Privoščili smo si torto velikanko in odlično kosilo. Polni doživetij in utrujeni smo se vračali domov. To je bil lep izlet za nas učence in smo tako lepo ter na nepozaben način zaključili 4. razred. Starši pa so nas nagradili za prizadevno celoletno delo v šoli z zaključnim piknikom pri lovski koči v Tisovcu. Za njih smo skupaj z učiteljico pripravili kulturni program in lep spominek. Po kosilu smo uživali in se zabavali v čudovitem naravnem okolju gozda. Učenci 4. razreda OŠ Podlehnik Foto: arhiv šole Foto: arhiv šole Foto: DS petek • 10. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 praznika vi Kozar ki so potekala skoraj cel junij, proslavili že 17. občinski tradicionalno košnjo z ročno koso in grabljanjem trave. pa je potekala predzadnjo nedeljo v juniju. plaket in zahval) upokojencev Cerkvenjak. Sicer pa je župan v zahvalo za dobro sodelovanje med župani in občinami županu občine Radenci Janku Rihtariču, županu občine Lukovica Mateju Kotniku in županu občine Sv. Jurij v Slov. goricah Petru Škr-lecu izročil protokolarno vino z Johanezove trte. Foto: arhiv občine Proslavo so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali MPZ Kulturnega društva Cerkvenjak, Anita Kralj, Nejc Kuri na trobenti, Zala Čuček na klavirju, folklorna skupina KD Cerkvenjak in učenci OŠ Cer-kvenjak-Vitomarci. Monika Levanič Nagrade najboljšim dijakom in študentom Župan Marjan Žmavc je na osrednji prireditvi ob 17. občinskem prazniku podelil nagrade za dosežke na področju izobraževanja. Denarno nagrado za odlični uspeh v vseh letnikih srednje šole sta prejeli Sara Rojko in Martina Breznik, za opravljeno diplomsko delo so bili nagrajeni: Sandra Soko, Jolanda Arnuš, Iris Zorman, Anja Cigula, Natalija Zamuda, Jernej Rajh in Blaž Peklar, za magistrsko delo pa: Jerneja Podgoršek, Metka Lah Simonič, Helena Klobasa in Lidija Šipek. Markovci • Čebelarstvo živi že 80 let Ob jubileju tudi nova pridobitev Člani Čebelarskega društva (ČD) Markovci so zadnjo soboto v juniju proslavili 80-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti so namenu slovesno predali nove prostore, ki bodo služili za različna čebelarska opravila, najbolj pa za točenje medu v spomladanskih in poletnih mesecih. Organizirano delovanje čebelarstva na območju marko-vske občine sega v leto 1935, ko so ustanovili čebelarsko podružnico sveti Marko niže Ptuja. Po drugi svetovni vojni se je podružnica preimenovala v Čebelarsko družino Markovci. Ta je delovala do leta 1976, ko se je morala zaradi spremembe zakonodaje preimenovati v Čebelarsko društvo Markovci. Prvi predsednik društva je bil Alojz Janžekovič iz Stojncev, ki je bil tudi zadnji predsednik družine, ki je do tedaj delovala 40 let. Takratno društvo je pokrivalo teren današnje treh krajevnih skupnosti: Markov-cev, Cirkulan in Zavrča. V OŠ Markovci je pod mentorstvom Alojza Solina dolga leta deloval čebelarski krožek. Krožek deluje še danes, vodi ga Marjetka Kocuvan. Delovanje društva je bilo v 80-letni zgodovini sicer nekajkrat prekinjeno. Leta 1998, z ustanovitvijo samostojne občine, so se v Markovcih začele aktivnosti za ponovno oživitev organiziranega delovanja čebelarstva. Za predsednika društva so izvolili Mirana Milošiča, ki je bil na tej funkciji 16 let. Povečalo se je tudi število članov in simpatizerjev društva. Pred desetimi leti, ob 70-letnici, so razvili društveni Ob jubileju sta otvoritveni trak na vhodu v nove prostore slavnostno prerezala predsednica CD Markovci Tilčka Petrovič in župan Milan Gabrovec. prapor, kmalu za tem so začeli aktivnosti za postavitev društvenega čebelnjaka. Leta 2010 je bil cilj dosežen. Ob proslavitvi 75-letnice delovanja je društvo objekt slavnostno predalo namenu. Leta 2013 je vodenje društva za kratek čas prevzel Stanko Kitak. Po nekaj mesecih ga je na predsedniški funkciji zamenjala Tilčka Petrovič, ki društvo vodi še danes. Na slavnostnem dogodku 27. junija so se markovskim čebelarjem pridružili prijatelji čebelarji iz okoliških občin. Prireditev so začeli s himno in slavnostnim mimohodom praporščakov. Sledil je nastop ženske vokalne skupine Florina, ki jo vodi zborovodkinja Simona Kokot. Na klarinet je zaigral Jaka Horvat. V nadaljevanju so se predstavili osnovnošolci, ki v OŠ Markovci obiskujejo čebelarski krožek. Predsednica društva Tilčka Petrovič je v govoru povzela zgodovino delovanja društva in predstavila aktivnosti v obdobju zadnjega desetletja, ko so gradili društveni čebelnjak in delovne prostore, urejali okolico, zasadili trto in vrsto medovitih rastlin. Zbrane na prireditvi je nagovoril mar-kovski župan Milan Gabrovec, nove delovne prostore je blagoslovil domači farni župnik Janez Maučec. Na jubilejni prireditvi so podelili tudi vrsto priznanj in odlikovanj. Mojca Zemljarič Videm • Učenci uživali na taborjenju Lovska opazovalnica kot oder Učenci 4. in 5. razreda OŠ Videm in podružnice Sela so se v prvih julijskih dneh, kot že nekaj let do sedaj, ponovno napotili k lovskemu domu v Vareji. Prostore doma in čudovito okolico nam vedno prijazno odstopi Lovska družina Leskovec. Šotori, ki so jih učenci postavili, kot bi mignil, so nudili prijetno nočno zatočišče. Za lačne želodce so poskrbeli stric Miran z žarom in prijazne gospodinje, ki so dokazale, da zna biti prava zelenjavna juha še kako okusna. Večerja ob tabornem ognju nudi super zabavo, da o sladkem razva-janju ob čokoladni fontani sploh ne govorimo. Mame, razumite rjave madeže na majicah! Pa da ne boste mislili, da smo samo jedli! G. Aleš nas je uvedel v osnove orientacije,znanje pa so mladi radovedneži praktično preizkusili v bližnji okolici. Ni bilo tako lahko najti orientacijskih točk, a vrnili so se vsi srečno. Ga. Marija pa nam je predstavila svojo kuharsko knjigo, v kateri je zbrala zanimive stare recepte iz okoliških krajev. Rdeča nit letošnjega taborjenja je bilo lutkarstvo. Predpremiera lutkovne predstave je že uspela. Kdo bi si mislil, da je lahko lovska opazovalnica prav priročen in svojevrsten lutkovni oder. Kako gre medvedek v šolo, si bodo ostali učenci lahko ogledali že v jeseni. Na taborjenju je bilo zabavno, pestro in zeellloooo vroče. Zapisala: Aneja Cafuta Ormož • Mladinski center ne miruje Prostovoljstvo osrečuje V torek, 25. junija, je v prostorih Mladinskega centra Ormož potekala delavnica na temo prostovoljstva. Medse so povabili sodelavko Slovenske filantropije Tjašo Arko, ki se ukvarja s prostovoljstvom. Osrednja dejavnost Slovenske filantropija je promocija prostovoljstva, saj verjamejo, da s prostovoljstvom prispevamo k boljši in strpnejši družbi, ki temelji na spoštovanju vseh, ne glede na osebne in življenjske okoliščine. Tjaša Arko je izvedla izkustveno delavnico o prosto-voljstvu in aktivno vključila v debato vse udeležence. Predsta- vila je različne vidike prostovolj-stva in ozavestila namen prosto-voljstva. Izpostavila je pozitivne strani prostovoljstva in se dotaknila dilem, s katerimi se lahko prostovoljec sreča pri svojem delu. Delavnica je bila namenjena prostovoljcem in mentorjem, da bi podelili svoje izkušnje in osvetlili prostovoljstvo z različnih vidikov. Na koncu so prostovoljci Mladinskega centra Ormož predstavili mednarodno izmenjavo, ki so se je udeležili v Kaunasu v Litvi, kjer so se izobraževali ter predstavili Slovenijo in Mladinski center Ormož. Po delavnici je potekala pogostitev za vse prostovoljce, ki svoj čas in znanje z veseljem delijo z drugimi. Sandra Bolčevič Foto: A.C Foto: SB 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. julija 2015 Zdravstveni nasveti Slovenska Bistrica • Kako zdravi so Slovenjebistričani? Alkohol je nacionalna droga, velike težave z njim tudi na Bistriškem Na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica so se junija ponovno pogovarjali o prihodnosti. Tokrat je bila tema pogovorov zdravje. In kako zdravi so Slovenjebistričani? Osrednji problem postaja prevelika telesna teža, še vedno je širše območje Slovenske Bistrice tisto, ki je po boleznih zaradi alkohola nad slovenskim povprečjem, enako po številu samomorov, je ne hvalevredne podatke izpostavila direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica in zdravnica v otroškem dispanzerju Jožefa Lešnik Hren. Kot je uvodoma izpostavila direktorica ljudske univerze Bri-gita Kruder, ki je vodila pogovor z Lešnik Hrenovo, da tisti, ki so danes otroci, pomembno vplivajo na to, kako zdrava bo družba. »Ne delam statistik, lahko pa povem, kaj opažam. Mladostniki so še vedno najbolj zdrav del populacije in si doto za zdravo življenje ustvarijo prav v mladosti. Osrednji problem je prevelika telesna teža, ki je posledica nepravilne prehrane in dejstva, da se mladi premalo gibajo, kar se kaže v slabših motoričnih spretnosti. Opažamo, da se pojavlja tudi odvisnost od računalnika. Šele zdaj prihaja v zavest, kako huda oblika bolezni je to. Dolgo se tega nisem zavedala. Nato pa še prezgodnja spolnost, uporaba alkohola, cigaret. Ko pogledam celoto, potem mladostniki niso več tako zdravi,« je povedala Lešnik Hrenova. Anoreksija in bulimija pri vse mlajših Na zdravje, kot omenjeno, pomembno vpliva pravilno prehranjevanje. Jožefa Lešnik Hren je ob tem opozorila na eni strani preveliko težo otrok, na drugi strani pa na podhranjenost mladostnikov, predvsem mladostnic. »Mladi so danes zelo obremenjeni s telesno težo. Mladostnice so najslabše prehranjena skupina, ker se zgledujejo po manekenkah. Jedo nekakovo-stno hrano in zelo malo hrane. Ob tem opažamo, da se anoreksija (motnja hranjenja z izrazitim odporom do hrane zaradi strahu pred debelostjo, op. a.) ali bulimija (obdobja izrazitega prenajedanja, ki mu najpogosteje sledi zavestno izzvano bruhanje, op. a.) pojavljata pri vse mlajših. Včasih smo to beležili pri dijakinjah, sedaj anoreksijo odkrivamo pri učenkah, ki so še v zgodnji puberteti, torej pri 12 letih, odkrivamo pa jo tudi pri fantih,« je povedala ter dodala, da bo problem prehranjevanja tema, ki nas bo zaposlovala tudi v prihodnosti. Prekomerna telesna teža je namreč rizični dejavnik za nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, tudi za nastanek rakavih obolenj. »Številčnejše bodo torej kronič- Foto: Črtomir Goznik Jožefa Lešnik Hren in Brigita Kruder ne bolezni, medtem ko bo slaba prehranjenost vplivala na več osteoporoze,« je dejala. Preveč tolerantni do alkohola Direktorici sta se dotaknili tudi uživanja alkohola, ki ga slovenska družba sprejema s prevelikim odobravanjem. »Alkohol je nacionalna droga. Še posebej na našem območju smo bistveno preveč tolerantni in si brez alkohola ne znamo predstavljati dogodkov. Posledično je za Slovensko Bistrico in okolico značilno, da je umrljivost zaradi obolenj, ki so posledica uživanja alkohola, večja kot drugje v Sloveniji. Z drugimi drogami se na Slove-njebistriškem redko srečujemo, zagotovo pa je razširjena marihuana in mladostniki nimajo občutka, da je ta nevarna, saj se širi prepričanje, da naj bi bila koristna,« je opozorila Lešnik Hrenova. Je pa dodala, da so mladostniki sedaj bolj odgovorni, saj se zavedajo, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola, prav tako ne zapustijo sovrstnika, ki je pregloboko pogledal v kozarec, temveč pokličejo pomoč. Ob koncu pogovora se je še dotaknila številnih nasvetov in informacij o zdravju, zdravljenju, ki so dostopni na spletu: »Čeprav že več kot 30 let delam v zdravstvu, včasih preberem informacije, nad katerimi se začudim. Na spletu so mnogokrat ob običajnih boleznih zapisane takšne grozljivosti, da te res postane strah«. Dodala je še, da je v poplavi teh informacij težko ločiti, kaj je dobro in kaj je slabo, tako da se je predvsem treba zanesti na zdrav razum. Mojca Vtič Tačke in repki Pogosta vprašanja v poletnem času Lastnike zanima, koliko vode naj spije njihova žival čez dan, da zadosti potrebam organizma po vodi. Pri prehrani z briketi kuža normalno popije od 40 do 50 ml vode na kilogram telesne teže, pri prehrani s pločevinkami pa 10 do 20 ml vode na kilogram v enem dnevu, torej v 24 urah. Na potrebo po vodi oziroma pitje vode vpliva več dejavnikov, kot so vročina, starost živali, telesna aktivnost, zdravstveno stanje, brejost živali, debelost in seveda prehrana. Mladiči vsekakor potrebujejo več vode, kot odrasli, saj njihovo telo sestavlja kar 80 odstotkov vode, pri odraslem pa je vode v telesu 40 do 65 odstotkov. Delovni psi, s katerimi vadimo, in psi, ki so veliko aktivni, npr. tečejo z lastnikom ali imajo dolge sprehode, potrebujejo tudi do 5-krat več vode kakor tisti, ki niso aktivni. Voda tudi uravnava telesno temperaturo in pri tem izpareva preko jezika pri hlajenju, kuža jo nadomesti s povečanim pitjem, prav tako kužek izgublja tekočino pri slinjenju. Voda mora biti čim bolj sveža, saj postane vode, umazane s slinami, živali nočejo piti. Jasno je oziroma bi moralo biti jasno vsakemu lastniku, da psi in mačke potrebujejo vodo v poletni vročini vseskozi po izbiri in to kadar koli si jo zaželijo. Tako je prav in to dejstvo lahko posplošimo za vse živali: poskrbeti moramo, da imajo sveže vode vseskozi na voljo, ne glede, ali gre za male ljubiteljske ali velike rejne živali. Zakaj zdravila zoper bolhe in klope ne delujejo? V ambulanti pogosto zasledim, da so lastniki nezadovoljni s sredstvi (zdravili) proti bolham in klopom, ki so jih uporabili pri svojih živalih. Res je, da z leti nekateri preparati zgubljajo učinkovitost oziroma zunanji zajedavci pridobivajo odpornost na njih, res pa je tudi, da lastniki malih živali vse prepogosto popolnoma nepravilno uporabijo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. zdravila proti zunanjim zajedav-cem. Največ napak oziroma nepravilnosti opažam pri direktni uporabi preparata na koži živali, kjer lastniki vse prepogosto tekočino iz majhne plastične ampule premalo skrbno nanesejo na kožo živali, tako da velik del tekočine ostane na dlaki. Dlako je treba s prsti razmakniti in s konico ampule tekočino vmasirati Foto: Osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. v kožo živali na več mestih na koži vratu in začetku hrbta. Naslednja pogosta nepravilnost je, da se uporabi preparat za lažjo žival, kot je v resnici. To pomeni, da se nepravilno oceni teža živali in zaradi tega je delovanje zdravila slabše, kakor če bi bilo naneseno v močnejši koncentraciji. Potrebno je natančno doziranje zdravila, vsekakor pa je bolje, če ga uporabimo nekoliko preveč kakor premalo. Naslednja pogosta napaka lastnikov živali je uporaba preparata v predolgih časovnih intervalih, nekateri celo v razmiku več kot 3 mesece. Če hočemo doseči zadovoljivo učinkovitost preparata in njegovo kontinui- Poletna vročina Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Zdaj jo imamo. Pravo poletno vročino. Visoke temperature vplivajo na naše počutje in na zdravje, zlasti pri nekaterih skupinah ljudi. Med temi so starejši, majhni otroci in bolniki. V tem prispevku povzemam napotke, ki bodo omilili posledice zelo visokih zunanjih temperatur. Fiziološki proces, ki pomaga ohlajati telo, je znojenje. Ko namreč znoj izhlapeva s površine kože, s tem »vpije« toploto iz telesa in ga tako ohlaja. Znoj sestavljajo voda in presnovki, ki se s pomočjo vode lahko izločajo skozi kožo. Človek na dan, ne da bi to posebej opazil, odda skozi žleze znojnice, ki so na celotni površini kože, približno en liter tekočine. Več v poletnih mesecih in manj, ko se shladi. Izločeno tekočino je treba nadomestiti, na kar nas opozori občutek žeje. Poletna vročina prinese tudi nevarnosti, povezane z izpostavljenostjo soncu. Izguba tekočine se na soncu močno poveča, nezaščiteno kožo pa poškodujejo UVA- in UVB-žarki. UVB-žarki poškodujejo površino kože, kar vidimo takoj kot sončne opekline, UVA-žarki pa povzročajo poškodbe globljih plasti kože, kar lahko privede do rakavih bolezni. Meteorologi opozarjajo še na dva parametra. To je UV-indeks in količina ozona v zraku. UV-indeks je mednarodno sprejeta in enotna mera za moč ultravijoličnega sončnega sevanja. UV-indeks povezuje energijski tok UV sončnega sevanja z občutljivostjo kože. Pri določanju UV-indeksa so upoštevali povprečno občutljivost bele kože. O vrednosti UV-indeksa redno poroča Agencija za okolje - Urad za meteorologijo. Podatki so dostopni na spletni strani Urada. Namen poročanja je seveda opozarjanje na moč UV-sevanja. UV-indeks ima vrednosti od 1 do 10. Pri UV-indeksu 10 in več ni priporočljivo zadrževati se na soncu med 11. in 15. uro; pri vrednostih med 7 in 9 je treba normalno občutljivo kožo zaščititi pred soncem, saj je izpostavljenost velika. UV indeks 5 in 6 pomeni srednjo izpostavljenost, normalno občutljiva koža pordi v 1 uri, občutljiva v pol ure. Koncentracijo ozona izražamo v mikrogramih na kubični meter. Vrednosti nad 180 pg/m3 pomenijo zelo visoko koncentracijo, vrednosti med 120 in 180 pa visoko koncentracijo ozona. Kako ljudje občutimo povišano koncentracijo ozona? Visoka koncentracija pri občutljivih posameznikih, predvsem pri bolnikih s kroničnimi boleznimi in boleznimi dihal in krvožilnega sistema, lahko povzročajo neželene učinke zlasti na dihalih. Ti ljudje se morajo v času povišane koncentracije ozona izogibati zunanjim aktivnostim. Zelo visoka koncentracija pa lahko povzroča oteženo dihanje, tesnobo v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Koncentracija ozona je nižja v jutranjih in večernih urah, zato takrat zračimo stanovanje. Iz vsega do sedaj napisnega izhajajo tudi priporočila, kako ravnati v času poletne vročine. Priporočila so povzeta po NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje): 1. Dnevno je treba popiti vsaj dva litra tekočine. Ali pijemo dovolj, lahko sklepamo preko pogostosti uriniranja. Opozorilo velja bolnikom, ki imajo zaradi določenih bolezni omejen vnos tekočine - posvetovati se je treba z zdravnikom. 2. Priporočena tekočina je voda ali nesladkan čaj. Izogibati se je treba pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol in sladkor. Najbolj odžeja tekočina sobne temperature, čeprav imamo občutek, da nam bolj prija ledeno hladna tekočina. 3. Prehrana naj bo lahka, z veliko sadja in zelenjave. Paziti je treba na kakovost hrane, saj je poletni čas idealen za razvoj bakterij. Hrana se hitreje kvari. Posledica so neprijetne prebavne težave, driska bruhanje, krči v prebavilih. 4. Ohlajanju telesa pomaga hladna prha ali hladna kopel. 5. Prostore zračimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Če imamo rolete, jih preko dneva spustimo, saj bodo odbile sončne žarke. Navadili smo se že na uporabo klimatskih naprav, vendar pri tem pazimo, da hladen zrak ne piha po telesu. To lahko povzroči bolečine v mišicah, glavobol ipd. Oblačila naj bodo lahka, zračna in iz naravnih materialov. 8. Zunanje fizične aktivnosti izvajajte zjutraj ali zvečer. Sredi dneva, ko nas vročina prepriča, da je edina prava odločitev umik v hladen prostor, imamo hkrati odlično priložnost, da vzamemo v roke dobro knjigo. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. 6. 7. teto, ga je treba uporabiti najmanj v razmiku vsake 4 tedne. Tu mislim predvsem na kožne nanose v obliki kapljic. Repe-lentne ovratnice nove generacije delujejo tudi 6 mesecev po namestitvi. Šamponov zoper klope in bolhe ne priporočam, saj so v primerjavi z drugimi re-pelenti najmanj učinkoviti. Najnovejša in zelo učinkovita zaščita proti bolham in klopom so tabletke, ki jih žival za-užije enkrat mesečno, nekatere tabletke pa se lahko dajejo živali tudi na vsake 3 mesece. Tu je treba samo paziti in zagotoviti, da žival tabletke resnično zau-žije. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 10. julija 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC KMET, KI ORJE SOL BOROVE KISLINE OMENITEV, OMEMBA NAS NOGOMETAŠ (LUKA) SKLADBA JURETA ROBEŽNIKA NAŠ EKONOMIST (MAKS) SILAK, ORJAK NAŠA KLASIČNA FILOLOGINJA IZVAJALEC ANKETE OPEKASTO RDEČA BARVA STARA LJUBLJANA KAČJI GLAS, SIKANJE SPLETKAR TATJANA JURATOVEC HRVAŠKO MESTO ZBIRALKA STARIN OTROŠKO LICE DUŠIČNO GNOJILO DOLGOPR-STNEŽ, ZMIKAVT LITERARNI ZGODOVINAR LILI NIVY TATINSKA PTICA SLANO PECIVO KRAJ PRI HINJAH AMERIŠKI IGRALEC NEWMAN ETNOLOG (ANGELOS) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REPATA DVOŽIVKA ZEMELJSKO BOGASTVO GRELNO TELO NADA ŠUMI ROČAJ, DRŽALO GON. MOČ STVARSTVA ROKI IN NOGE ORANŽADA PREMAZ ZA LES DOLGA DOBA NOSITELJ OČAL (EKSPR.) ZAJEDALEC V LASEH ALPINIST (JOŽE) BRANKO PLEŠA PETER SKALAR MANJŠI PLOD, SADEC FRANCOSKI ŠANSONJE (GILBERT) KITASTO SPLETNO PECIVO POSLANKA ZARES MRGOLE-JUKIČ FIŽOLOVKA PLAZEČA RASTLINA UGANKARSKI SLOVARČEK: BANIC = slovenski nogometaš (Luka), KOTACNIK = nečlenar, PERECA = kitasto spletno pecivo, PRANA = gonilna moč stvarstva, PUPEK = repata dvoživka, SASEL = slovenska klasična filologinja (Ana), ŠEPIČ = slovenski alpinist (Jože). , M 1 ' 'hvwis Yi»aad vsvn voaaad anvoaa Maavs 'oídas 'sn viaa 'avivoo 'ian 'VNVdd 'ooamd 'sn '03d 'sva Minvis 'ivi 'nt 'avviva rnuv 'vaan 'wiavNiavis 'ovArnawi 'isnvawi 'aviE»NV '»inovío» 'noinv 'riNaa VaviAio 'loaoa :ouabjopoa 3mnvzih>i ai Aausaa Nagradno turistično vprašanje . Ptuj in okolica z bogatim festivalskim dogajanjem Ptuj z okolico vstopa v poletno festivalsko dogajanje. Začelo se bo s 13. festivalom Art Stays, ki vrata odpira danes in bo v svet sodobne umetnosti vabil do 18. julija, do 1. septembra pa bo stvaritve letošnjega festivala mogoče občudovati v številnih razstaviščih. Na polovici prvega festivalskega dogajanja bo14. julija oživelo najlepše baročno dvorišče v Dornavi, kamor društvo Vedo-mec vabi do 18. julija. Začetek bo v znamenju kantavtorjev Rudija Bučarja in Tadeja Vese-njaka. Nastopili pa bodo še Oto Pestner, Anika Horvat, Severa Gjurin, gledališka skupina DUD reporter Milan in zasavska skupina Orleki. Od 23. julija pa vse do 1. avgusta pa bo z izjemnimi glasbenimi dogodki vabil festival Arsana. Rimljani bodo rimsko zgodbo Ptuja obujali med 20. in 23. avgustom, še prej pa bo poskusno zaživel rimski tabor Poetovio na Štukih. Na Ptuju bo tudi avgusta potekal festival Dnevi poezije in vina, 26. in 28. avgusta pa bo Ptuj živel v Grajski hrib je očiščen, ne pa tudi ritmu polk in valčkov. Družba Radio-Tednik pripravlja dvodnevno festivalsko dogajanje. Za festivalske nagrade se bo potegovalo kar 14 ansamblov, ki Í igi jzt Nagradno turistično vprašanje Koliko je staro Šahovsko društvo Ptuj? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: IHMBHBHh Foto: Črtomir Goznik hortikulturno urejen ... so vstopnico za letošnji festival dobili na predizboru v Tržiču. Julija in avgusta pa bodo na Ptuju in v okolici vabile še številne druge prireditve in dogajanje. Mesto pa bo v dneh praznika MO Ptuj že tradicionalno organiziralo največjo zabavo na ulicah in trgih starega mestnega jedra. Slovenske občine so lahko do 24. junija oddale prijavo za letošnje sodelovanje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Prijave regijskih koordinatorjev v Turistični zvezi (TZ) Slovenije pričakujejo do 10. julija. Po najnovejši razlagi TZ lanski zmagovalci letos ne morejo sodelovati v projektu. Kot je znano, je Ptuj lani osvojil prvo mesto v kategoriji srednjih mest, tako da bi letos lahko tekmoval le z mestnim jedrom. Danes pa se izteka tudi spletno glasovanje za NAJ lepše in NAJ gostoljubnejše srednje mesto, NAJ lepše in NAJ gosto-ljubnejše manjše mesto ter NAJ lepši in NAJ gostoljubnejši izletniški kraj. Turistično društvo Ptuj pa bo že po tradiciji izvedlo lokalno ocenjevanje na območju MO Ptuj oz. vseh osmih četrtnih skupnosti. Predloge za priznanja lahko TD Ptuj, Slovenski trg 3, Ptuj, podajo četrtne skupnosti, posamezniki, institucije, podjetja, zavodi. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Mira Vesenjak, Me-zgovci ob Pesnici 42, Dornava. Pravilno je odgovorila, da bodo letošnji dnevi evropske kulturne dediščine že 25. po vrsti. Danes sprašujemo, koliko je staro Šahovsko društvo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričaku- jemo v uredništvu Štajerskega Tednika, Osojnikov 3, Ptuj, do 18. julija. Ptuj • 21 let pevk upokojenk Pozdrav poletju V veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju je pevska skupina Ptujske upokojenke 19. junija pripravila že tradicionalni letni koncert Pozdrav poletju. Z njim je obeležila tudi 21-letnico uspešnega delovanja. Prepevajo ljudske, narodne in ponarodele pesmi. Redno se udeležujejo tudi pevskih revij malih pevskih skupin. Vodi jih Marija Zamuda. Praznične trenutke je delila s pevskimi prijatelji, s katerimi se redno srečujejo na odrih Ptuja in širše okolice. Povezujeta jih ljubezen do petja in iskreno prijateljstvo. MG Foto: Črtomir Goznik 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. julija 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (12.) Razigrane Perzijke plešejo v puščavi. nas je že čakal šofer Golfam, sicer učitelj angleščine, ki je za postranski zaslužek tihotapil tudi pistacije, kot smo izvedeli kasneje. Ko smo se spravili v avto, nas je bilo kar šest, a menda to ni motilo nikogar. Muzika na glas, potem pa na pot. Po kakšni uri smo prispeli v Shahdad, kjer naj bi bila neka kontrolna točka, a je nismo nikjer uzrli. Smo pa zato po slabe pol ure doživeli nenadno spremembo pokrajine, ki se je spremenila v pravo puščavo. Cesta se je začu-da še videla, a ko pride kakšen puščavski vihar, je prav gotovo ni več. Naokrog so se kopičile Foto: Dani Zorko Perzijci si v puščavi dajo duška. Filmski kotiček različne skulpture, za katere bi človek z lahkoto verjel, da so skale, vendar pa so vse te umetnine nastale naravno z delovanjem ter sprijemanjem vode, vetra in peska. Ta del puščave se imenuje Kaluts, bolj poetično razpoloženi pa imenujejo te skulpture tudi gradovi v puščavi. Vzeli smo si kosilo in pijačo ter splezali na vrh ene izmed teh gmot, da smo imeli čudovit razgled na velik del puščave. Zares vrhunsko. Kamor je nesel pogled, povsod je bil pesek. Mestoma je bilo mogoče razbrati drobne točke - to so bili ljudje, ki so se odpravili vsak zase malo raziskovat. Kot da bi bil sredi morja, nikjer nič od nič. In če si človek ob tem predstavlja recimo še Saharo ali katero drugo puščavo, ki so jo morali včasih ljudje prehoditi s klavrnimi pripravami za preživetje, začne še bolj spoštovati naravo. Tu si ne moreš iti v trgovino po mrzlo vodo, ampak si odvisen od tega, kar imaš s sabo. Zanimivo je bilo opazovati, kako si Perzijci dajo duška v puščavi, kjer jih nobena oblast ne more doseči. Eni so kartah za denar, drugi so divjali z avtomobili, tretji so imeli piknike s pre- OVEN J (1l. S. - IQ. 4.) Skozi Shahdad v puščavo V Iranu poleg drugih tipov površja kraljujeta tudi dve puščavi, Kavir in Lut. Moja želja je bila obiskati vsaj eno in to na tak, neturističen način. To pomeni, da tja ne bi šel z nekim vodnikom, ki bi me vlačil po najdražjih in najbolj obljudenih mestih, temveč da bi čare puščave užil z lokalci v naravnem okolju. Na koncu se je eno in drugo izkazalo skoraj za neizvedljivo in sva morala ubrati nekakšno srednjo varianto. Najbližje mestece za izhod v puščavo se imenuje Shahdad in zaman sva povpraševala glede prevoza do tja. Že nekajkrat se je izkazalo, da Perzijci nimajo veliko informacij o mestih in transportu, ker ga pač ne uporabljajo. V neki pisarni sva slučajno dobila kontakt od nekega tipa, ki bi naju s svojim prevozom peljal in vodil po puščavi, a nama je ponudil takšno ceno, da bi za ta denar raje šla vDubaj, ne pav puščavo. Zvečer smo takole premlevali, kaj storiti, in skoraj sva že vrgla puško v koruzo, ko je kolegica najinih gostiteljev dobila neko idejo. V Kermanu sva ostala kar nekaj dni, a vsak večer je Rosa, kot ji je bilo ime, prihajala na obisk in večerjo. To je bil malce divji deklic, ki je vedno imel neke nore ideje, in že vnaprej me je postalo strah, kaj si je ta Rozamunda, kot sva jo z Otom na tihem imenovala, zamislila. Zavrtela je telefon, visela na njem kakšnih deset minut, nato pa veselo oznanila, da gremo naslednji dan v puščavo. Po nekaj začudenih pogledih nam je pojasnila, da je nekega prijatelja nahecala, da nas bo peljal. Ja, lepo. Ženski sta se brez kakršnekoli panike takoj spravili v kuhinjo, da pripravita obrok za naslednji dan, moški del ekipe pa smo tačas razvili idejo do konca. Naslednje jutro smo bili vsi že pokonci, le Kamran je kot ponavadi še poležaval in ga je morala soproga vreči iz postelje. Spodaj i Foto: Dani Zorko Marljivo se boste morali soočiti z delovnimi obveznostmi. Pomembno bo, da boste naredili kaj dobrega za svoje zdravje in obiskali salon dobrega počutja. Dinamična energija vam bo švigala sem in tja. Ključno vlogo boste odigrali v ljubezni in na omenjenem področju našli obilico romantike. ^JBIK (21.4. - 20.5.) Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijaje tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se! m DVOJČKA fe (21.5. - 20.6.) KAJ h. Napredovali boste pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične iz- CD" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste v teh vročih dneh poglabljali v zakonitosti življenja. Iskali boste tudi smisel in se pripravljeni boriti za resnico. Na delovnem mestu bo čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Dogodki bodo s svetlobno hitrostjo potekali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Jasno bo nakazano, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev. STRELEC (23.11. - 21.12.) Pred vami je teden ugodnih poslovnih odločitev. Veselili se boste prihajajočih dni. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pričara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih. povedanimi alkoholnimi substancami ... Tudi Golfam naju je povprašal o tem in prav očitno je bilo, da bi kakšna kapljica alkohola bila zelo ljuba njegovemu želodcu. Kar objeti me je hotel, ko sem mu za zvečer obljubil kozarček mojega domačega zvarka. To je bilo vredno več kot vse njegove pistacije, ki mi jih je venomer ponujal . Pozno popoldne smo se odpravili nazaj. V avtu je bilo vseskozi veselo, tako da je Golfam še enkrat zavil s ceste, da smo malo rajali še na zraku. Ženski sta pričeli na lepem plesati in kaj smo hoteli drugega, kot da se jima pridružimo. Prav zanimivo je bilo tole. Pri njih vedno plešejo vsak zase, mi smo pa navajeni plesa v paru in da se malo stiskamo, tako da sva z Otom čez čas prijela vsak svojo žen-skico in jo zavrtela, da je ruta kar poletela z glave. S tem sva sicer tvegala njihovo nejevoljo, vendar sta punci z navdušenjem sprejeli 'novotarijo', tega pa ne moremo reči za moški del občinstva. Ne zato, ker ne bi odobravala najinega početja, ampak zdaj sta bila za 'perzijski foxtrot' na vrsti onadva. In skoraj sta si polomila noge . S^ (2Ló\22 (2I:12]"20;L) RAK KOZOROG 4 Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prilaganje. Dinamika časa se bo na delovnem mestu. Poiskati boste morali salomonske rešitve. Sprehodi ob mirni reki bodo prinesli ravnovesje. LEV f (23.7. - 22.8.) Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugimi. Obdobje bo v lastnem bistvu ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč pride. DEVICA K ¿m; _______ jm>, RIBI M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Na morebitne pro- Označevali vas bodo <5 __ Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in tako vam bo lažje. V ki nocentri h C i n e p l exx Terminator: Genisys Glede prvega Terminatorja iz leta 1984 ne smemo pozabiti, da pravzaprav izvira iz šole Rogerja Cormana, torej iz industrije štepa-nja poceni grozljivk in ZF-ja. James Cameron je pač bil Cormanov učenec, od katerega se je zelo dobro naučil, kako za en dolar posneti epske prizore. Recimo znamenito ploščenje Terminatorjeve kovinske lobanje v stiskalnici: penasta guma popršena s kovinsko barvo, folija iz čokolade, LED-dioda in tip, ki je zadaj puhal cigaretni dim skozi oči lobanje. Toda čudovita in še danes popolna Cameronova režija ter popoln scenarij sta dala filmsko klasi-ko. Cameron je kasneje posnel še znamenitejši drugi del, o katerem nima smisla izgubljati besed, je pa z njim jasno pokazal, daje bolje odnehati, ko si še v prednosti, zato se te franšize ni več dotaknil. Tudi zaradi tega, ker je avtorske pravice prodal za en dolar že leta 1984 v zameno za režiserski stolček. Drugi studii in filmarji so nato posneli tretji in četrti del, danes pa je ta franšiza kot nalašč za ponovno upodobitev, saj danes vsak studio nori za svojo večno franšizo, hkrati pa nas doleti predelava čisto vsakega filma iz osemdesetih, ki še ni padel v pozabo. In kaj je torej peti del prinesel novega in zanimivega? Čeprav mu težko očitamo kakšne večje sistemske kikse, se ne moremo znebiti (pričakovanega) občutka, da kljub obljubi, da je odslej 'vse drugače', v resnici vse ostaja presneto isto, le da je vse pač toliko bolj producira-no. Film se v prvi polovici poklanja prvima dvema deloma do točke, ko kader za kadrom prikaže do pičice enake prizore. Pospešena filmska transverzala se hitro odvije skozi vse antologijske prizore prvih dveh delov, šele nato pa se začni 'pravi' tretji del. In tu kmalu naletimo na najbrž največjo napako filma. Spomnimo se, prva dva dela sta imela sila preprosto vsebino. Terminatorja pošljejo v preteklost, da bi ubil Sarah Connor. V drugem delu pošljejo Terminatorja v preteklost zato, da bi ubil njenega sina Johna Connorja. V obeh primerih iz prihodnosti prileti tudi zaščitnik in to je to. Vsebina 1 Terminator Genisys Igrajo: Arnold g Schwarzenegger, Emilia Clarke, Jai Courtney, Jason f Clarke, Matt Smith, Byung- rTi^'SsiM jg Hun Lee, JK Simmons, 1 Douglas Smith, Brett Azar 11 -, i Režija: Alan Taylor H Scenarij: Laeta Kalogridis in 11 Patrick Lussier 1 Žanr: ZF, akcijski V Dolžina: 126 minut il Leto: 2015 kl Država: ZDA Foto: Cineplexx tretjega dela pa je preveč zavozlan klobčič vzporednih resničnosti in časovnih preteklosti/prihodnosti, da pravzaprav sploh ne vemo, kaj se dogaja. Nekaj o ... ehm ... nečem pač. Zaradi preveč zapletene zgodbe se bolj osredotočimo na akcijske prizore, ki današnji dobi primerno pač delujejo povsem plastično računalniški. Cameron je v svojih filmih Terminatorje lepo počasi luščil do velikega finala na koncu, tokratni režiser pa naredi čisto marvelovsko napako, ko vsake toliko v filmu gledamo po nekaj minut boja dveh neuničljivih robotov, ki lomita vse okoli sebe in se morfa-ta sem in tja do nezavesti. Skratka vse, kar smo videli že daljnega leta 1991. Toda takrat je bilo to revoluci-onaro in navdušujoče, gledati povsem enake učinke 25 let pozneje pa ni več zanimivo. Matej Frece H O R O S Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati s svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti. K VODNAR (21.1. -18.2.) Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen vam bo v samopomoč pri duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo razigrano. Poiskati bo treba še neko drugo dimenzijo bivanja. O P znosti. Pred pravimi počitnicami si boste morali pošteno zavihati rokave. Toda zvezde vam bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi se, da si boste morali na drugi strani začrtati novosti. Iskanje bližnjic se bo nadaljevalo - toda našli jih ne boste. petek • 10. julija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči ta . • 3 . sobote, t • ^ oder .-.•'O k jilM sjb^y&íir. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 C «v p \ b Jpmjj ^ISiiBBiŠBB^BBSBSH ra TT ci^Tra \tiV41 BIHMBVVliVViV) 'í&í\nij..j Dü^ía p/aj y.o^iiùnb bfhcïôa. etja. é s ju ViJiu i^jL Nagrado prejmete v primeru, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev. 4 * fotografija je simbolična Terme Ptuj (Rradioptuj SÄIÄ HOTELS & RESORTS 89,8-98,e-l04,3 Štajerski TEDNIK £ SRBSKI i'/iœrefe'TEDNIK , www.radio-tednik.si ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA T «11 TRGOVINA Ormoška cesta 14, SI-2250 Ptuj u INŽENIRING, STORITVE ZNAMKA MODEL CENA BREZ MONTAŽE vključen 22% DDV CENA ZMONTAŽO vključen 9,5% DDV VAILLANT VA! 6-0,35 WN I 3,5kW j 456,59 € 661,65 € GORENJE KAS 35 DC INV Fl I 3,5kW j 484,04 € 664,39 € GREE GWHl2MB-K3DNA3K I 3,5kW j 478,24 € 692,04 € MITSUBISHI MSZ-HJ35VA/MUZ-HJ35VA I 3,l5kW j 565,15 € 726,25 € PANASONIC RE12RKE+CS-RE12RKEW I 3,9kW j 695,89 € 887,39 € DAIKIN FTX35K + RK35K I 3,5kW j 787,63 € 969,73 € Opomba: V ceno montaže klimatske naprave ¡e zajeto: en preboj opečnega zidu, montaža zunanje enote do tri metre višine in razdalja od zunanje do notranje enote do dveh metrov ter vključno ves drobni in vezni material. Akcija velja do razprodaje zalog. Za ostale modele klimatskih naprav se oglasite v prodajalni Tames ali pokličite na tel. štev. 02 778-10-11 SVETUJEMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO, GARANTIRAMO www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. julija 2015 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 1B:00 Oddaja iz Slovenskih goric SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip Iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Ob zaključku OŠ Hajdina 11:00 19. Dan gasilcev GZ Videm 13:00 Košnja v Domavi in na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert AFS KUD Študent Maribor 18:30 Oddaja i z Slovenskih goric 20:00 Mladi talenti v Staršah 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani 08:00 Markovci - Ob dnevu državnosti 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Košnja v Šturmovcu 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Kronika iz občine Videm 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:30 Video strani 18:00 19. Dan gasilcev GZ Videm 20:00 Košnja v Šturmovcu 21:00 Markovci - Ob dnevu državnosti 23:00 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL lik Cena Oprema Barva 2010 8.990,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2010 6.600,00« PRVI LASTNIK K0V.ZELENA 2006 4.700,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SREBRNA 2009 6.150,00« PRVI LASTNIK K0V.PEŠCENA 2008 4.800,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2003 2.440,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SV.ZELENA 2005 5.150,00« PRVI LASTNIK K0V.SV.M0DRA 2009 5.200,00« PRVI LASTNIK KOV.MODRA 2008 5.900,00« AVT. KLIMA KOV.ČRNA 2008 7.700,00« REDNO SREVISIRAN KOV.SViELANA 2007 12.500,00« SERVISNA KNJIGA K0V.SV.M0DRA 2009 4.950,00« REDNO SERVISIRAN K0V.B0RD0 2011 9.990,00« AVT. KLIMA K0V.SREBRNA 2004 2.490,00« AVT. KLIMA K0V.SREBRNA 2007 5.400,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA 2003 2.140,00« AVT. DELJENA KLIMA BELA 2005 4.990,00« SERVSISNA KNJIGA K0V.SREBRNA 2006 2.990,00« PRVI LASTNIK K0V.SREBRNA 2002 1.890,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA 2007 4.450,00« AVT. KLIMA K0V.SIVA Znamka Leti RENAULT SCENIC 1.616V EXPRESSION FORD FIESTA 1.416V TiïANIUM RENAULT LIMUZINA LAGUNA1.616V EVOLUTION RENAULT aiO 1.2TCE DYNAMIQUE GT RENAULT CLIO 1.2TCE RIP CURL PEUGEOT 307 2.0 HDI MONOSPACE TOYOTA COROLLA VERSO 2.0 TERRA OPEL CORSA 1.416V ENJOY KIA PRO-CEED 1.6 CRDI EX SPORTS PACK+ MAZDA 5 2.0 CDH GT 7 SEDEÎEV VOLVO C70 2.4 D5AVT SUMMUM RENAULT CLIO 1.216V AVT. ELAN CITROEN C5 III 2.0 HDI TEDENCE PEUGEOT 2061.416V XS BREAK OTROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE PEUGEOT 807 2.016V SR BMW318 DTOURING OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC CITROEN XSARA PICASS01.61 SX RENAULTVELSATIS 2.0 DCI EXPRESSION PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mestni kino Ptuj Petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. julij: 17:00 Messi; 18:50 Terminator Genisys; 21:00 Kaj počnemo v mraku. !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 B:M=IWId5ll! m»VJ I HtlJ \ M ffïl O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA avtohiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si LETNIK CENA. OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6AVANT 1.9TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFRCENCY DVN 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST., VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6 TDCI 2008 6.490 1.LAST.,K0TN0V VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.UST, TOP OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST.,AVT0M. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST.,K0TN0V BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D FORD C-MAX 1,6TDC1 FORD KUGA 2,0 TDCITTTANIUM BMW 116 D CrmOENC31,4HDI FORD $WX 1,6 TDCI MERCEDES E220 PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI 07/2012 12 05/2010 18 PEUGEOT 508 SW 1,G HDI VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORM VW PASSAT SW 2,0 IDI RENAULTTWINGO SEE 70 EXPRESSION SMART FORTWO COUPE 45 PURE WOLXSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI BELA I.LAST. T. MODRA I.LAST. 11.499 (RNA I.LAST. 15.499 T. MODRA 1.1AST. A I.LAST. A I.LAST. .999 T. MODRA I.LAST. 9.999 ČRNA 9.399 SV. MODRA I.LAST. ČRNA I.LAST. SREBRNA I.LAST. 12.499 SREBRNA I.LAST. 8.400 MODRA 4.500 ČRNA ČRNA 10 I.LAST. I.LAST. NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV „NÄVI,NAR. SEIS , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV , NAR. SERVIS, SERV. !IL0,4 ZIMSKE GUI , NAR. SERVIS, SERV. , NAR. SERVIS, SERV KNJ IME GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tei I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC POLETNI (V)ETE RADIA PTUJ To nedeljo, 12. julija, ob 20 na terasi Gostilne pri Roziki na M it IL Gost tokratnega poletnega glasbenega večera Radia Ptuj bo Aleksander Mežek! v w ^ Vstop prosf/^j^^ H) Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih v - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.-.-. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 10. julija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE KERAMICARSTVO, Dušan Založnik, s. p., adaptacije kopalnic z vso instalacijo in montažo. Polaganje rustike. Razrez zidakov, polaganje in brušenje. Telefon 068 169 337. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek) GSM:040 647 223, Marjan Polajžer, s. p. PRODAM teličko simentalko, staro 8 dni, in tri bikce simentalce, stare od 7 do 30 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM 30 odojkov, težkih 25 kg. Dva prašiča, težka 200 kg, in zajčje meso ali žive zajce. Tel. 040 764 020. PRODAM indijske tekačice - race, po-biralke polžev. Telefon 753 75 91. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo, komunalno opremljeno, 5 kilometrov iz Ptuja. Telefon 041 242 571. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. ŽELEZNIŠKE pragove - švelerje prodam. Lepo ohranjene. Tel. 051 318 350. <Ä> V torek, 30. junija popoldan med 15.00 in 15.30 je bilo na Osojnikovi cesti pri Trgovini Tuš - vhod z zadnje strani - odtujeno moško kolo znamke KTM črne barve. Kdor ga je po pomoti odpeljal, naj ga vrne na odtujeno mesto. Ce je kdo kolo videl, naj, prosim, pokliče na telefon 031 693 110, saj ima kolo za lastnika poseben pomen. Hvala! KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor znamke IMT, Zetor, Ur-sus, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno. Kupimo tudi traktorske priključke. Telefon 041 235 349. PRODAM prašiče, težke cca. 300 kg, po 1 €/kg. Telefon 041 905 857. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com VROČI POLETNI POPUSTI MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite. Odvetnica Metka Matjašič Šerdoner obvešča cenjene stranke, da se je preselila v prostore na Potrčevi 4A, Ptuj (P-center, nad Raiffeisen Banko) Tel/fax :02 480 62 51, GSM 031 321 906 Prireditvenik Petek, 10. julij 10:00 Ptuj, Mestni kino: tovarna malih zakladov, ustvarjanje nakita, modnih dodatkov, recikliranje tekstila z Leo Kolednik Finšgar, do 12:00, brezplačno Ptuj, Rimska ploščad: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00 Ptuj, selekcijsko poskusni center Semenarne Ljubljana, ob Dravi 51: Dan odprtih vrat, Ptuj, CID: poletne urice hrvaščine z Ireno Bezjak, do 18.30 Ptuj, ribnik Rogoznica: 10. mednarodno prvenstvo v lovu rib s plovcem Donava Jadran, kulturni program Ormož, MCO: jezikovni večer italijanščine Ptuj, Miheličeva galerija: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje osrednje razstave Wunderkammer-The Grand Tour 20:00 Vurberk, grad: Prvi popov festival filma in kulture, Aleš Čeh o filmografiji in ogled filma iz leta 1928 Pasijon Ivane Orleanske in Antikrist Ptuj, oder na Slovenskem trgu: odprtje 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays 2015 in praznovanje 10-letnice društva Art Stays, video mapiranje z likovnimi deli Beti Bricelj in DJ set, ob 21.30 performens Black table Hansa Beckersa Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: Starobistriški večeri kulture 2015, koncert Tanje Žagar z Vipavskimi tamburaši 10:00 11:00 16:00 18:30 19:00 19:00 20:30 20:30 Sobota, 11. julij 10:00 11:00 11:00 15:00 9:00 Gorišnica: 17. vaška olimpijada, ob 18:00 športne igre občinskih svetnikov 10:00 Destrnik, igrišče pri Pizzeriji pri Mici: turnir v odbojki na mivki, ob 16.00 trening s sestrama Eriko in Simono Fabjan Ptuj, Miheličeva galerija: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, voden ogled razstave Wunderkammer, s pripovedovalko, zgodba o nenavadnem zbirateljskem paru Ormož, grajski park: Spedenaj mi bicikl, popravilo in barvanje starih koles, MCO Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, pogovor z umetnikom Hansom Bechersem, belgijski umetnik v rezidenci Središče ob Dravi, na Strasu: Pravljični gozd, delavnica za otroke, mlade in mlade po srcu, KUD Prasila 16:00 Vurberk, grad: Prvi popov festival filma in kulture, animacije za otroke, pravljice, risanke, delavnice montaže, predstavitev pivovarn, predstavitev zgodovine filma v naših krajih, Tomaž Šneberger bo predstavil film Izgubljen, da najden, Sin City 2: A Dame to Kill for Središče ob Dravi, gasilski dom: 6. dan gasilcev GZ Središče ob Dravi, zabava z ansamblom Štrk Benedikt, Dom kulture: 16. občinski praznik, Pozdravljen Benedikt, zate pojemo, koncert pevk ljudskih pesmi Žitni klas, KD Benedikt Destrnik, igrišče pod OŠ: turnir v malem nogometu na tartanu (4 + 1) Ptuj, dominikanski samostan: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje razstave Wundersculptor, kipi, ob 20.30 koncert in zabava Wunder-kammerclassics, glasba slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa v sodobni preobleki Ptuj, DomKulture Muzikafe: Zvezdana Novakovič in Slovena glasovi, ljudske pevke iz Bolgarije Ormož, grajsko dvorišče: Nuška Drašček, koncert največjih hitov Slovenska Bistrica, grad: letni kino, filmi z dodano vrednostjo 17:00 18:00 18:00 19:30 20:30 21:00 21:00 Nedelja, 12. junij 10:00 Benedikt, pri cerkvi sv. Benedikta: slavnostna maša v počastitev farnega patro- na sv. Benedikta, farno žegnanje 10:00 Ptuj, dominikanski samostan: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, zajtrk Wunderfood, festival vabi na zajtrk med umetniškimi deli 11:00 Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, pogovor z umetnikom Walterjem Trecchiem, italijanski umetnik v rezidenci, ob 20.30 pogovor in projekcija z Zoranom Todorovičem iz Srbije, ob 22.00 projekcija Prevodi II, raziskovanje urbanega okolja z uporabo video tehnik 18:00 Majšperk, Tovarna umetnosti: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje fotografske razstave Andrej Lamut Nokturno 20:00 Ptuj, Gostilna pri Roziki: Poletni (v)eter Radia Ptuj, glasbeni gost Aleksander Mežek Ponedeljek, 13. junij 9:00 Gorišnica: 20. občinski praznik, teniški turnir za otroke, ob 16.00 teniški turnir za odrasle 9:00 Ormož, MCO: tabor English week, vsak dan do 17. 7. od 9.00 do 12.00 9:00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja: Poletna šola glasbenih skupin pod vodstvom Marka Korošca za mlade glasbenike z osnovnim ali naprednim glasbenim predznanjem, kotizacija 65 evrov 10:00 Ptuj, atelje na Prešernovi: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Wundernature, delavnica za otroke in mladostnike 10:00 Ptuj, CID: Poletne likovne ustvarjalnice za osnovnošolce in mlade, brezplačno, vsak dan do petka, med 10. in 13. uro 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00, vsak dan do petka 18:00 Ptuj, galerija Magistrat: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje razstave Wunderherbarium, vpogled v svet čudes narave 19:00 Ptuj, Mestni trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, odprtje Blink cirkus, cirkus najmanjših fotografij na svetu 20:00 Ptuj, Mestni kino: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Art Stays kino, The way things go 21:30 Ptuj, dominikanski samostan: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, glasbeni performens Wunderlust-transversal P Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 3. seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu; Na Ptuju srečanje Slovencev v zamejstvu; Proslava ob 24. dnevu državnosti v MO Ptuj; 160-letnica Pihalnega orkestra Ptuj; Predstavljen projekt čiščenje odpadne vode na Ptujskem polju; 13. ptujske grajske igre; Rimska vojska in njen pomen v Petovioni; Skrb za varnost občanov v cestnem prometu MO Ptuj; Razstava arheoloških najdišč v Salonu umetnosti na Ptuju; V svet elektronike z revijo Monitor; Zvok gongov za Slovenijo; Umrl je legendarni Slavko Avsenik. Umrla je najina draga sestra Terezija Munda, roj. Štebih IZ POLENCEV 25 Od nje se bomo poslovili v petek, 10. julija 2015, ob 16. uri na pokopališču na Polenšaku. Brat Joško in sestra Marta z družinama Ko mi zvonovi zapojo, mene več nazaj ne bo, le svečko mi prižgite in name ne pozabite. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Ivane Bolcar IZ SPUHLJE 1922-2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveč in svete maše. Posebna zahvala župniku Dominiku Tikviču za opravljen cerkveni obred ter sv. mašo. Hvala pevcem za izbrane pesmi, govornici ge. Hedviki za besede slovesa, DU Spuhlja, posebej ge. Treziki in ge. Silvi za obiske na domu ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji zemeljski poti. Njeni najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. SPOMIN V sredo, 8. julija, so minila tri leta žalosti, odkar si nas v cvetu mladosti zapustil, dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj Rok Serdinšek IZ TRŽCA 37 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »10473 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-KM^ Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih Igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje In osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 -98.2 -1043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Murska Sobota • Sojenje za umor gostilničarja Franca Klinca Bodo v proces vključili sosede? Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje 54-letnemu Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni, da je ubil 59-letnega gostilničarja Franca Klinca. Na eni izmed prejšnjih obravnav izrečena napoved mursko-soboške sodnice Natalije Pavlič Goldinjskij, da sojenje za umor ptujskega gostilničarja Franca Klinca ne bo končano do sodnih počitnic, se je pokazala kot točna. Sodišče še vedno ni pridobilo mnenja izvedenca telekomunikacijske stroke, zato so prisotni v sodni dvorani minulo sredo spremljali posnetek nadzorne kamere, ki je tiste decembrske noči leta 2013, ko je bil s strelnim orožjem ubit Klinc, v bližini bencinskega servisa posnela kolesarja, ki bi se lahko peljal s kraja tragičnega dogodka. Dokaj slab posnetek ne pove veliko, zato ga bodo zdaj naknadno posredovali sodnemu izvedencu, okrožna državna tožilka Diana Šeruga Sagadin pa želi, da izvedeniško mnenje zajema predvsem podatke o velikosti kolesarja. Ob pregledu posnetka je obtoženi Volgemut zahteval, da se v sodni spis zavede njegova pripomba, da je kolesar v začetku posnetka oblečen v temna oblačila, v nadaljevanju pa je videti kolesarja s svetlejšimi oblačili. Sodišče mu je ustreglo. Raziskovanje sosedskih odnosov ali iskanje morilca? Sodnica Pavlič Goldinjskijeva je na tokratni obravnavi stranke v postopku pozvala, da predlagajo nove dokazne predloge, predvsem pa priče, ki bi pomagale razjasniti dogodke izpred slabih dveh let. Sodišče noče ničesar prepustiti naključju, saj si ne želi, da bi zaradi procesnih napak sodba ponovno padla. Volgemut, sicer bivši policist, je bil na ptujskem sodišču zaradi umora Klinca že obsojen na 20 let zapora, vendar je sodba padla in se preselila v sodne dvorane murskosoboškega sodišča. Tako je obramba tokrat predlagala, da se zasliši Alojzijo Arnuga, ki je soseda Klinčeve žene Marice. Ta priča naj bi postregla z informa- Foto: Miha Soštarič Milan Volgemut, ki ga obtožnica bremeni umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca, bo vsaj še nekaj časa preživel v priporu. cijami, v kakšnih odnosih so bili Klinčevi med seboj. Govorice pravijo, da odnosi niso bili zgle- dni. Tožilka Šeruga Sagadinova je zaslišanju te priče nasprotovala. Menila je, da gre za specifično osebo, ki ni v najboljših odnosih z večino sosedi, dodala pa je, da bi potem morali zaslišati tudi druge sosede, ki bi spregovorili o odnosu Arnugove s člani družine Klinc. »Sicer pa se oddaljujemo od tega, zakaj smo tukaj. Ne obravnavamo odnosov v družini Klinc, temveč umor,« je dejala tožilka. Najprej izvedenci, nato morda še sosedi Kljub temu da je zaslišanje Alojzije Arnuga predlagala obramba, je temu nasprotoval tudi Volgemut. Dejal je, da so številne priče na obravnavah že izpovedale, da so se, kot je tokrat ponovil Volgemut, Klinčevi pretepali med seboj, si kradli in skrivali denar. »Gre dobesedno za 'mešanje dreka',« je dodal. Sodni senat je najprej pristal, da bi na naslednji obravnavi zaslišali Arnugovo, vendar je pozneje, ko je tožilstvo želelo zaslišanje še nekaterih drugih Klinčevih sosedov ter Volgemutove sosede Majde Erlač, odstopil od tega. Tako so složno vse stranke v postopku sprejele odločitev, da na naslednji obravnavi, 19. avgusta, prisluhnejo izvedenskim mnenjem, šele nato pa sprejmejo odločitev o vabljenju nadaljnjih prič. Volgemut bo tako vsaj še nekaj časa ostal v priporu ter v spremstvu pravosodnih policistov hodil na obravnave v sodno dvorano mur-skosoboškega sodišča. Miha Šoštarič Bistriško • Ugotovitve inšpekcijske službe V mestu ljudje bolj površno ločujejo odpadke kot na podeželju Inšpektorji so lani v okviru nadzora nad odlaganjem odpadkov ugotovili, da se okrog zbiralnic za ločene frakcije pogosto odlagajo odpadki, vendar vseeno bistveno manj kot v prejšnjih letih. Pri tem so ugotovili, da prebivalci na podeželju odpadke skrbno sortirajo in ne odlagajo preostankov odpadkov okrog zabojnikov za ločene frakcije. Popolnoma drugačno stanje glede sortiranja in odlaganja pa je na zbiralnicah v mestu Slovenska Bistrica. »Največ neustreznega odlaganja odpadkov smo zasledili na zbiralnicah v stanovanjskem delu naselja Slovenska Bistrica. Problem je poleg ekološke zavesti treba pripisati dejstvu, da je za pravilno odlaganje v takem zabojniku praviloma odgovornih 60-80 stanovalcev, ki bivajo v stanovanjskem bloku,« je povedal Robert Vrečko, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva. Velike težave s kanalizacijo Na območju, kjer je zagotovljeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod na javno kanalizacijo, je inšpekcija ukrepala pri tistih uporabnikih, ki kljub pisnemu opozorilu niso zagotovili priklopa na javno kanalizacijo in še vedno uporabljajo greznice. Inšpektorji so se lani pogosto soočali s primeri lastnikov zemljišč, ki sosedom ne dovolijo izvedbe kanalizacij- osvežitev v pomaranči skega priključka na zasebnem zemljišču. Pri odvajanju odpadnih vod izven naselja Slovenska Bistrica (na območjih, kjer ni zgrajena javna kanalizacija) se povečuje število pritožb v zvezi z emisijo odpadnih vod na zasebnih zemljiščih. Kot ugotavljajo inšpektorji, so se v preteklosti brez kakršnekoli tehnične dokumentacije gradili kanalizacijski vodi v obstoječe obcestne jarke. Iztoki iz kanalizacijskih vodov pa so največkrat speljani na nižje ležeča zasebna zemljišča. Lastniki oškodovanih zemljišč zahtevajo, da se navedene nepravilnosti odpravijo. Pri tem pa zaostreni medsebojni lastniški odnosi prijaviteljev in lastnikov zemljišč, po katerih naj bi se uredilo od-vodnjavanje odpadnih vod, povzročajo nerešljive probleme. »Ko bodo pretekli prehodni roki, ki predpisujejo emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav, pričakujemo povečanje proble- Napoved vremena za S l ove ni jo Ako je vreme še tako deseti dan, 13/25 tako bo z malim še veliki srpan. matike odvajanja komunalnih odpadnih vod na območjih, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena. Na teh območjih bo treba obstoječe greznice ukiniti in zagotoviti čiščenje v mali čistilni napravi ali greznici brez odtoka.,« je še povedal Vrečko. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO rv/ii 'Otts,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELk ZELO UGO, Danes bo precej jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 26 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in spet nekoliko bolj vroče. V nedeljo popoldne bo v gorah kakšna nevihta. Vremenska slika Danes se bo območje visokega zračnega tlaka iznad zahodne širilo tudi proti srednji Evropi. Od severovzhoda bo k nam v spodnjih plasteh ozračja pritekal hladnejši in postopno bolj suh zrak. Foto: MV