ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
UDK 811.163.6'282:639.2(450.361)
INTERFERENČNE PRVINE KRIŠKEGA GOVORA V VIDEOFILMU ZS MURIA U MRJEŽU ... ZS MRjEŽA U LUA NC!
Rada COSSUTTA
Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, Sf-6000 Koper, Garibaldijeva 1
e-maii: r3da.cossutta@zrs-kp.si
IZVLEČEK
Prispevek skuša na osnovi narečnega gradiva, ki ga avtorica črpa iz videoiilma Zs murja u mrježu... zs mrježa u luanc! (produkcija Deželni sedež RAI za F.J.K. in Regionalni RTV Center Koper, november 2002), izluščiti značilnosti kriškega govora, ki se ne odražajo samo na glasoslovnl ravni v prevladovanju kraškega vokalizma, ampak zlasti v romanskih, včasih tudi germanskih, vplivih na leksikalni in skladenjski ravnini. V improviziranih narečnih govornih situacijah so namreč v filmu prikazani stari kriški ribiški kulinarični recepti, ki so prava zakladnica kriškega ribiškega izrazja, zlasti pa romanskih izposojenk, ki izpričujejo razslojenost kriškega govora in ki jih referat skuša osvetliti z etimološkega vidika.
Ključne besede: kriški govor, ribiška terminologija, interferenčne prvine
ELEMENTI DI INTERFERENZA DELLA PARLATA Dl S. CROCE NEL VIDEOFILM ZS MURJA U MRJEŽU ... ZS MRJEŽA U LUANC!
SINTESl
ll contributo cerca, in base al materiale dialettale, attinto dall'autrice dal videofilm "Zs murja u mrježu... zs mrježa u luanc!" (prodotto dalla Sede regionale RAI per il Friuli-Venezia. Giulia e dal Centro regionale RTV Koper-Capodistria, novembre 2002), di delineare le caratteristiche della parlata di S. Croce che non si riflettono soltanto a ¡¡vello fonético ne! predominio del vocalismo cársico, ma soprattutto negli influssi per lo pili romanzi, a volte anche germanici, a ¡¡vello lessicale e sintaitico. Nei film, in situazioni dialettali improvvisate, vengono infatti presentate vecchie ricette a base di pesce che sono una vera miniera di terminología marina res ca di S. Croce e soprattutto di prestid romanzi che attestano la stratificazione della parlata di S. Croce che lo studio si propone di ¡Ilustrare dal punto di vista etimológico.
Parole chiave: la parlata di S. Croce, terminología marinaresca, elementi di interferenza
izvirni znanstveni članek prejeto: 2003-08-18
355
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 ■ 2003 • 2
R»>la COSSUÏTA: «MTERI'FRU^CNf PRVINC KEIŠKI.GA GOVORA V VIDCOfllMU. ¿$ muki* u mrjcžu ... /TS	u i uanO. 3S5-3&>
Videofilm Zs mu rja u mrježu... zs mrježa u luancl, ki ga je slovenski deželni sedež RA! za F.j.K. posnel v sodelovanju s koprsko televizijo (november 2002), ni samo bogata kuharska knjiga izvirnih kriških ribjih receptov, ampak je tudi prava zakladnica starega kriškega ribiškega izrazja, ki je danes že marsikomu neznano. Igralec Livjj Bogateč, po rodu Križan in potomec ene zadnjih kriških ribiških družin, ki se ponaša s hišnim imenom 'Koča (< iz t rž.it. in istr.it. cocía 'koča; vlačilna mreža'), v filmu, v živahnem dvogovoru s soigralko Mirando Caha-rija, ki je po rodu Nabrežinka, ne dokazuje samo izrednih kuharskih sposobnosti. Njegova govorica je namreč tako pristno kriška, da mu Nabrežinka večkrat celo očita, da ga ne razume. Zelo samozavestno izzveni njegov odgovor: "'Laj, ko mi Kor'íani srna yovo'rili k'riskuä, kodor Slo'venci niša yovo'rili 'narjkä še slo'venskuäi". Nedvomno je njegova izreka res tipično kriška, saj v njej že na prvi pogled izstopajo nekatere glasoslovne in ob-likoslovne značilnosti, ki so v kriškem govoru pretežno kraške, a so v njem tako izrazite, cJa ga bistveno ločujejo od drugih kraških govorov (prim. kriš. nom. sg. f. na -ä: 'Zofka 'Zofka'; nom. sg. n. na -ua: 'vinuä 'vino'; gen. sg.m. na -ä: 'kuäncä niti'; 3.os. sg. sed. na -ja: 'vidjä Vidi' itd.). Kar pa me je v filmu prijetno presenetilo, je bogato kriško izrazje, prepleteno z originalnimi ribiškimi termini. V temeljiti razčlembi besedja prve in tretje epizode mi je uspelo po istem postopku, ki sem ga nakazala že v svoji monografiji Narečna podoba Križa pri Trstu (Cossutla, 2001), sestaviti mozaik razslojenosti kriškega govora in interferenčnih pojavov, ki so v njem tako pogosti. Diferenciacija kriškega govora ne poteka samo v odnosu do zbornega jezika in sosednjih slovenskih govorov (proseškega in nabrežinskega), kar v videofilmu izpričuje že naslednji odlomek:
ON: "5.?n d'jSnu 'nutor 'mierolna..."
ONA: '"Mierolna? K'du ia bi/ zos'tupu? Ko'reñc, 'reči, 'dej!"
Zelo zgovoren primer je kriš. izraz 'tuorbä v pomenu 'prazna mreža', kar dokazuje semantično specializacijo, ki ni izpričana v drugih kraških govorih. Prim.: "'Tuorbä sa 'räkli, 'kadar sa pou'liekli m'riežu 'yuor, ko ja b'lä p'raznä."
Največjo diferenciacijo zasledimo na ravni romanskih izposojenk, brez katerih si ne moremo zamišljati kriškega govora, še zlasti pa ne kriške ribiške terminologije. V prvem odlomku filma Brodet s sipami sem iz ribiškega izrazja izluščila naslednje romanizme:
1)	kriš. pe'loza pl. 'malovredne dlakave školjke': "... 'Tuorbä nu u rn'riezi 'sama pe'loía nu š'kovača."
Izposojeno iz istr. it. (Koper) pelóla 'rak z dlakavim hrbtom' (Manzini, Rocchi, 1995, 157).
2)	kriš. ško'vaca pl. 'smeti; ostanki' (gl. 1)
Prevzeto iz istopomenskega trž.it. scovaza (Doria,
Noliani, 1987, 601)/ istr.it. seo vasa (Manzini, Rocchi, 1995, 207), ki je razširjeno na vsem beneškem območju (prim. beneč. scoasa), to pa iz gl. seovar'mesti'.
3)	kriš. poiko'dur 'ribič': '"Donos, ...ko ni 'voč poiko'duijeu."
Prirejeno po istopomenskem trž.it., istr.it., bizj. in ben. dalm. pescador, to pa iz lat. piscatore(m) (Doria, Noliani, 1987, 452; Manzini, Rocchi, 1995, 159).
4)	kriš. pe'doci pl. 'dagnje': '"Anbuol sa b'la 'kukoi 'ana pe'doci, 'kukor 'ana 'myšli. ."
Sjrejeto iz istopomenskega trž.it. in istr.it. pedöcio (de mar) 'Mytilus Galloprovincintis' (Doria, Noliani, 1987, 445; Manzini, Rocchi, 199.5, 157).
5)	kriš. 'myšli pl. 'klapavice' (gl. 4)
Izposojeno iz istopomenskega trž.it. in istr.it. (tudi grad. in ben.dalm.) miisolo, to pa iz lat. müsculus 'miška', ki ga že Plavt navaja v pomenu Vongola (školjka)' (Doria, Noliani. 1987, 394; Manzini, Rocchi, 1995, 138).
6)	kriš. poSko'iijä 'ribarnica': '"Son 'bou no poiko'iii..."
Prevzeto iz istopomenskega trž.;'. in istr.it. pescarla, to pa iz lat. piscaría (Doria, Noliani, 1987, 452; Manzini, Rocchi, 1995, 159).
7)	kri;, 'kälot 'spustiti': "Dej, z'yonsa, 'dej, ko 'jasi 'muoron 'jot 'puäljä 'kälot poso'lieia, porst'rieli!"
Kriški izraz, ks ¡e soroden s slov. nar. (Kras) kaláti/ (Primorska) kálati 'upadati' (Bezlaj, 1982, 11; Mende, s. a„ 74; Wolf. Pleteršnik, 1894/95, 380), je z dodatkom slov. nedoločniške pripone prikrojen po trž.it. tn istr.it. calar 'spustiti navzdol, znižati' (Doria, Noliani, 1987, 112: Rosamani, 1990, 144), kateremu ustreza istopo-mensko beneč. in berudalm. calar (Boerio. 1856, 117; M i otto, 1991, 4Q). Dodajanje slov. nedoločniških pripon na romanske glagoiske osnove je v kriškem govoru zelo pogost pojav (prim. kriš. rinfres'kierot 'poživiti': "Murskä 'uada jo/, jo rinfreS'kierolä"; kriš. sa konšu'mierot 'porabiti se': "In z'de j pos'tima, do sa tu ('vinuä) lo'pu konsu'mierä" itd.).
8)	knš. pom. p aso'¡reta 'mreža za pasere (Pieuro-neetes platessa; morska plošča)" (gl. 7), prim, nabrež. pes'jera (Godnič, 112)
Prirejeno po istopomenskem trž.it. in istr.it. ( tudi grad.) paselera 'mreža, sestavljena iz treh mrež, gosto oz. redko pletenih', ki izhaja iz *paserera (prim. tudi trž.it. in istr.it. gronghèra, saidelèra, dentalera) z disirni-lacijo prvega -r-, to pa iz pasera 'morska plošča' (Doria, Noliani, 1987, 438; Manzini, Rocchi, 1995, 153).
9)	kriš. bro'deto/b'ruädot 'ribja juha': "Z'dej poy'i redoma, ku jo z 'našon bro'déto (de 'šepje)."
Kriški izraz bro'deío je neposredno sprejet iz trž.it. m istr.it. hrodéto (istr.it. tudi boréto) 'brodet; ribja juha' (Doria, Noliani, 1987, 94; Manzini, Rocchi, 1995. 29, 24), medtem ko je kris. inačica b'ruädot le fonetična prikrojitev istega romanizma.
10)	kriš. 'iepjä 'sipa' (gl. 9)
Neposredno prevzeto iz knj.it. seppia 'sipa', kateremu ustreza istopomensko trž it, in istr.it. sepa; iz lat. sepia (Doria, Noliani, " 907, 613). Kriški izraz je primer
356
ANNALES • Ser. hist, sociol. • 13 • 2003 • 2
K.iclaCOSSUTlA: [NTERFtRtNCNl! PR VINf KEfŠKECA GOVORA V VIDEOr UMU. ¿S MUHJA U Ml?/EŽU ... 25 MRjfZA (J t.WlCl. JSS-3G0
italijanizma, ki se v zadnjih časth uveljavlja kot sopomenka kriš. 'sipa.
11) kriš. 'seka 'oseka': "Čo bi 'donos 'pila 'mursku 'uadu, bi os'lala 'seka.
Kriški izraz je prevzet iz romanske pomorske terminologije in ustreza istr.it. séca 'oseka' (Manzini, Rocchi, 1995, 209), medtem ko je kriš. frazem 'uástot 'seka kalk istr.ít. ¡estar in séca, ki je v rabi tudi v prenesenem pomenu "ostati praznih rok' (Manzini, Rocchi, 1995, 209).
Tudi seznam ribiških romanizmov tretje epizode z naslovom Saidele v peči ni nič manj obsežen in zanimiv:
1)	kriš. mo'lajda 'dolga in zelo visoka mreža za prežo, nekoč v rabi za lov na sardele in sardone': "S'ma kp'tali mo'iájdu in sma uh'vili 'samo s or'd ¡el a."
Prevzelo iz istopomenskega trž.it., istr.it., bizj. in grad. me/a ida (istr.it. (Koper) tudi mala/da, Manzini, Rocchi, 1995, 122), to pa iz manaide (tudi menaide) po disimilaciji nosntka, kar pa je etimološko sporno. Rohifs ga izvaja iz lat. rninat-agitat, navezujoč se na na način, kako se odvija lov s tovrstno mrežo. Nekateri pa izvajajo izraz iz menaica 'poseben ribiški čoln', ki je etimološko nepojasnjeno (Manzini, Rocchi, 1995, 122).
2)	kriš. '!aryo 'odprto morje': "Sor'duni sa $a dor'ž ali u 'latysn."
Izposojeno iz trž.it. in istr.it. adj. largo 'širok', to pa iz lat. largus (Doria, Noliani, 1987, 321), ki je rabljen tudi v po5amostaljenem pomenu 'odprto morje', kjer je drugi element mar 'morje' opuščen, prim, trž.it ciapar e! largo 'odpluti na odprto morje' (Rosamani, 1990, 526).
3)	kriš. iom'para 'ribiška barka za nočni ribolov': "S or'duna '¡onu sar'diela sa 'luovjá z mo'iájdu 'jonu zas hm'paru."
Sprejeto iz trž.it. lampara / istr.it. (Koper) lanpara Velika svetilka na barkah za lov sarde! oz. ribiška barka s svetlico za lov sarde!' (Doria, Noliani, 1987, 320; Manzini, Rocchi, 1995, 113). Beseda ni lokalnega, pač pa južnega izvora (Doria, Noliani, 1987, 320).
4)	kriš, 'maja 'zanka, člen (pri mreži)': "'Kodor p'ride bor'yada ,s or'dieu, sa zomo'ta no-/'I i/ u 'tista 'maji uot m'rieža nabo'viza."
Iz istopomenskega trž.it, in istr.it. mhia, kateremu ustreza knj.it. maglia, to pa iz lat. macula luknja, člen pri mreži' (Doria, Noliani, 1987, .348; Manzini, Rocchi, 1995, 122).
5} kriš. (sa) 'nujalot 'popustiti, od vezat i, odlepiti': "Sar'diela 'mu or oí t'rust, do sa mo'laju z ba'vis."
Prevzeto iz istopomenskega trž.it. in istr.it. molar kateremu ustreza knj.it. moliare, denominativna oblika lat. mollis 'moker, mehek' (Doria, Noliani, 1987, 383; Manzini, Rocchi, 1995, 133).
6) kriš. bo'vizá 'škrga' (gi. 4 in 5)
Izposojeno iz istopomenskega trž.it. in ben.dalm. (Zadar) baviqa. Odločilnega pomena pri ugotavljanju izvora te besede je povezava z istr.it. (Piran) glagolom bavi£ñ 'dviganje morske gladine z ladijskim kljunom". Po
Dorievem mnenju si škrge lahko razlagamo kot nekakšno dviganje kožne povrhnjice rib v spoju z glavo in odloči bavi?e kot deverbafna oblika glagola baviCar (Dona, Noliani, 1987, 63).
7)	kriš. bor'yada Velik ulov rib': '"Kodor p'ride bor'yada sor'dieu..."
Prikrojeno po t rž. it. imbragada 'mreža, v katero spravljajo bale ali dele tovora' (Doria, Noliani, 198/, 292) oz. istr.it. inbragada jirevezan tovor' (Manzini, Rocchi, 1995, 102), deverbaina oblika glagola imbra-gar/inbragar 'prevezati z jermenom', kateremu ustreza istopornensko knj.it. imbracare.
8)	kriš. 'pajs 'sladkokisla zmes': "Soddielu sa d'janja 'loxkua u 'pajs."
Prevzeto iz trž.it. in istr.it. (tudi turi. in ben.dalm.) paiz/baiz 'sladkokisla zmes za divjad, ki jo sestavljajo kis ali vino in dišavne rastline'. Iz nem. Beize 'lužilo, jedkalo' (Doria, Noliani, 1987, 424; Manzini, Rocchi, 1995, 148). Prim. ludi nar. slov. pisati 'dolgo kuhati' (Strekelj, 1894, 30), iz bav. baissen (Striedter-Temps, 1963, 187).
:... ■ :
ÍBHEMMPÍB
ISÉÉp m ^É»
■ -¿MttMV
rn^ . *■»££J mmm
V obeh analiziranih odlomkih filma sem zasledila tudi nekaj germanizmov, toda njihova zastopanost je v primerjavi z romanizmi veliko manjša in seveda ne zadeva ribiškega izrazja, kar je popolnoma razumljivo, saj se je ta nekoč zelo razvita kriška dejavnost odvijala izključno v stiku z romanskim okoljem. Zato so kriški gemnanizmi, ki so v rabi še danes, večinoma samostalniki, povezani z različnimi sferami človeškega življenja (prim. kriš. 'iakolčok 'vrečka', 'putor 'maslo', š'paryert 'štedilnik', y'iaš 'kozarec', 'caj t 'čas' itd.). Pogosti so tudi
357
ANNALES • Ser. hist, socio!. • 13 ■ 2003 • 2
fed» COSSUTTA: SNTERfERENČNE PRVINE KRIŠKEGA GOVORA V VlDEOntAlU. ZS MORIA U M?)tZU ... ZSMItKŽA >.< LUANC!. 355-360
pridevniki, trpni deležniki in prislovi, ki izpričujejo pojav, ki je sicer značilen tudi za kriške romanske izposojenke, to je pojav dodajanja slovenskih predpon in pripon na germansko osnovo (prim. kriš. frišon 'svež', po'forban 'pobarvan', 'fajrt 'dobro', si'yurno 'gotovo', noy'li)f 'naravnost' itd.).
Ce se povrnem k romanskim interferenčnim vplivom v obravnavanih filmskih epizodah, ugotavljam, da jih je v kriškem govoru veliko tudi na skladenjski ravni. V filmu sem namreč zasledila izredno vitalnost romanskih vez ni kov in členkov, ki dajejo kriški govorici neko posebno barvitost: prim. kriš. 'ma toda, pa', po'ro 'id.', 'naqkS niti', a '/ora 'torej', 'eko 'evo' itd.. V novejši dobi je vedno bolj pogost tudi pojav vdiranja romanskih terminov, ki so neposredno sprejeti, torej brez prilagajanja glasoslovni in oblikoslovni strukturi kriškega govora, iz sosednjih romanskih govorov oz. iz knjižne italijanščine: prim. v besedilu kriš. f'riyo 'hladilnik', rip'jeno 'nadev', rodo'lin 'zavitek', 'suyo 'omaka'. Večina teh
izposojenk je nujnostnih, saj jih rabijo zlasti za označevanje tehničnih pripomočkov in predmetov v primerih, ko nimajo na razpolago ustreznega kriškega termina, Zanimiv je v kriškem govoru tudi soobstoj izrazov, prevzetih iz slovanskega jezikovnega fonda, in romanske izposojenke, ki si kot sopomenka utira pot vzporedno ob avtohtonem izrazu: prim. kriš. s'metina 'smetana': kriš. 'pana 'id.'. Razčlemba sodobnih kriških narečnih besedil jasno kaže, da je v tem kraškem govoru pojav romanske interference v velikem razmahu in da so romanske izposojenke že tako zakoreninjene, da jih govorci čutijo kot del samega govora. Nekatere so celo tako prikrojene in prilagojene slovenskim jezikovni normi, da so v filmskem besedilu skoraj neopazne, oz. tako čustveno obarvane, da ni njihova raba naključna. Naj navedem samo primer kriškega romanizma 'bčšk 'poljubček', ki se v filmu večkrat pojavlja in ki Križanu pomeni nedvomno veliko več kot navaden poljub.
ANNALES - Ser. hist, sociol. ■ 1J - 2003 ■ 2
RíH» COSS011A: INTWrf RrNČNE ('RViNE KRIŠKEGA GOVORA V VIDEOFIi MU ZS MURIA U MRjFŽV .. Zi M!>ilZA V UMNC!, 355-MO
ELEMENTS OF INTERFERENCE IN THE KRIZ VERNACULAR IN A VIDEO FfLM "ZS MURJA U MRJEZU ... Z5 MRjEZA U LUANC!"
Rada COSSUTTA
University o? Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-G000 Kopet. Garibaidijeva 1
e-mail: rada.cojsirtEa@2rs-kp.si
SUMMARY
Based on dialectal materials extracted from the video film "Z$ murja u mrježu... zs mrježa u luanc!" (production: RAI - Regional seat for Friuli Venezia Ciulia and the Regional RTV Centre Koper-Capod¡stria, November 2002), the research aimed to identify not only the predominance of the Kras vocalism at. the phonetic level but also Romance and sometimes Germanic influences at the lexical and syntactical levels of the Križ vernacular. In the video film. improvised dialectal speech situations present old Križ fishermen's recipes, treasuring the old Križ fishery terminology, in particular Romance loan words, Vi/hich bear witness to the multi-layered nature of the Križ vernacular and whose etymological aspect will be highlighted, as well.
in the analysed text, Germanic loan words are far less frequent than Romance loan words and do not compose part of fishery terminology, rather only refer (o various spheres of human life. The majority of the Romance loan words have been borrowed from the neighbouring Istrian-ltalian and Trieste-Italian fishermen's milieu and adapted to the phonological and morphological structure of the Križ vernacular. Romance interferences are also reflected at the level of syntax in the dynamic use of Romance conjunctions and particles. In the recent period, the Križ vernacular bears witness to the presence of Italian loan words that have been adopted directly from the Italian literary language without any changes or adaptations. An interesting phenomenon is the co-existence of a Romance loan word and an equivalent term belonging to the Slavic linguistic fund. Some Romance loan words are marked with an emotional content and are so deeply rooted that they confirm the statement made by the author - that (he predominant Romance influence is an essential characteristic of the Križ vernacular.
Key words: Križ vernacular, fishery terminology, interference elements
KRATICE
n. - neutrum
nabrež. - nabrežinsko
nar. - narečno
nem. - nemško
nom. - nominaliv
os. - oseba
pi. - plural
pom, - pomorsko
prim. - primerjaj
sed. - sedanjik
sg. - singular
slov. - siovensko
trž.it. - tržaškoitalijansko
adj. - adjektiv bav. - bavarsko ben. - beneško beneč. - benečansko bizj. - bizjaško dalm, - dalmatinsko f. - femininum furl. - furlansko gen. - genitiv gl. - glagol; glej grad. gradeško id. - idem
istr.it, - istrskoitalijansko
it. - italijansko
knj. - knjižno
kriš. - kriško
fat. - latinsko
m. - maskulinum
Bezlaj, F. (1976): Etimološki slovar slovenskega jezika. I (A-j). Ljubljana, Mladinska knjiga. Bezlaj, F. (1982): Etimološki slovar slovenskega jezika. II (K-O). Ljubljana.
VIRI IN LITERATURA
359
ANNALES Ser. Iiist. socio!. - 13 • 2003 • 2
Kjeld COSSUTTA: ttMTCRfERENČNf PRVIN!; KRIŠKCGA GOVORA V VIDEOfUMU. ZS MVRfA UMR/EŽV ... ZS MRtTŽA L'i! 'ANCI. 35S-3W)
Bezlaj, F. (1995): Etimološki slovar slovenskega jezika. III (P-S). Ljubljana,. Ljudska pravica. Boerio, G. (1856): Dizionario del dialetto veneziano, II ediz. Venezia.
Cossutta, R. (2001): Narečna podoba Križa pri Trstu. Knjižnica Annales 25. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije, Koper.
Filipi, G. (1984): Etimološki prikaz izbranih pojmov iz ribiškega izrazja na slovenski obali. V: Slovensko morje in zaledje. Zbornik za naravoslovne in družboslovne raziskave, 6-7. Koper, Založba Lipa, 93-106. Doria, M., Noliani, C, (eds.) (1987): Grande dizionario de! dialetto Iriestino. Trieste.
Manzini, G., Rocchi, L. (1995): Dizionario storico fraseoiogico etimologico del dialetto t!i Capodistrla. Trieste-Rovigno.
Mende, M. (s. a.): Romanische Lehnwörter Im Slowenischen, Inaugural-Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades, (tipkan izvod v Slavisches Seminar der Freien Universität Berlin, sign: Fak. No 263.) Berlin b.1. Miotto, L. (1991): Vocabolario de) dialetto veneto-dal-mata, I! edizione riveduta e ampüata, Trieste. Wolf, A. A., Pleteršnik, M. (1894/95): Slovensko-nemški slovar, 1-11, Ljubljana.
Rosaoiani, l. (1990): Vocabolario giuüano. Bologna. I. ponatis. Trieste.
Striedter-Temps, H. (1963): Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin.
Štrekelj, K. (1894): Letopis Matice Slovenske. Ljubljana, Matica Slovenska.
360