Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 grld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S »Id.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.
i^tev. 136.
V Ljubljani, v petek 17. junija 1892.
I^etnil* XX.
Državni zbor.
Z Dunaj a, 15. junija.
Imuniteta poslancev.
Veliko važnejša, kakor glavna razprava o načrtu novega stavbeno-obrtnega zakona, ki je bila včeraj dovršena, je bila obravnava ob imuniteti poslancev. Povod tej obširni razpravi je dala zahteva dunajskega deželnega sodišča, da bi smelo pričeti 8odnijsko preiskavo proti poslancu Pernerstor-ferju, ki je bil pri nekem ljudskem shodu rekel: „Proč z vlado!" Razven tega je ravno pri isti priliki trdil, da ste vlada in parlament spridena in drng druzega vredna. Državni pravduik je našel v teh izrazih hud prestopek kazenskega zakona in je vložil pri deželnem sodišču tožbo zoper omenjenega socijalno-demokratskega poslanca. Toda imunitetni odsek je soglasno skleuil, da v sodnijsko preiskavo zoper poslanca Pernerstorferja ne privoli.
Poročevalec Heinemann je ta predlog imunitetnega odseka v obširnem poročilu utemeljeval. To priliko porabila sta češka poslanca Kramar in Paca k, kakor tudi nemška zastopnika H a u ck in K a i s e r, da so v razgovor spravili imuniteto poslancev sploh in še nekatere posebne reči, zlasti zadevo Spinčičevo; vsi pa so pritrjevali predlogu imunitetnega odseka.
Dr. Kramar je med drugim poudarjal, da besede „proč z vlado" ne morejo biti posebno hudega pomena, ker jih je v zadnjih desetih letih če-stokrat rabila tudi nemško-liberalna stranka. Sicer pa se ne smemo čuditi, da rabijo socijalui demokrati ostreje izraze, ker nimajo prilike svoje koristi po zakonitem potu zagovarjati. Tudi beseda „sprideni parlament" ni tako huda, ker že sploh velja načelo, da parlament hira. Parlamentarno življenje je podobno nekaki javni dražbi, pri kateri se skušajo večinske stranke, katera bode manj ponudila. Ne dti se tajiti, da glavna krivda te žalostne prikazni za-
deva razmerje med Nemci in Cehi, ker te razmere zabranjujejo ustanovitev velike stranke. Ustava ni sama sebi cilj in konec, ampak le bojno orožje zoper Čehe, ki onemogočuje vsak zdrav razvoj. V svojem govoru je Kramar omenjal tudi Spinčičeve zadeve in zahteval, da naj se razprava o njej, oziroma o dr. Pacakovem predlogu postavi na dnevni red prihodnje seje.
Še odločneje pa je to tirjal drugi govornik dr. P a ca k, ki je pikro prijemal učnega ministra, češ, da se je z odstavo Spinčičevo hudo pregrešil zoper imuniteto poslancev in da je to grdo samo-voljstvo. Njegova skrb bi morala torej biti, da pride ta reč prej ko mogoče pred državni zbor in da se sodba izreče o ministrovem ravnanju. Sicer pa dr. Pacak priporoča sprejem odsekovega predlog», ker je neumno v političnem življenju zagovarjati ali priporočati poboljšanje, kar je on sam skušal. Ko je bil še dr. Herbst justični minister, prestavil ga je bil za pet let na neki zavod, kjer naj bi se poboljšal v svojem političnem mišljenju; ali vsakdo vidi, da se ni poboljšal.
H a u c k in K a i s e r sta se spominjala razprave, pri kateri je bila v enakem slučaju dovoljena sodnijska preiskava zoper Schonererja, ki je bil res obsojen.
Tudi Pernerstorfer je čutil, da obsodbi ne ubeži, ako zbornica pritrdi zahtevi deželnega sodišča, in je tako-le sodil: Ako me zbornica izroči sodišču in me postavijo pred porotnike, ne bom obsojen; če pridem pa pred sodnijski senat, mi trimesečna ječa ne odide! Eden govornikov je očital poročevalcu, čemu je napravil tako obširno poročilo; tega ni bilo treba, zadoščalo bi bilo samo reči, da državni zbor ne privoli v sodnijsko preiskavo.
Med splošno veselostjo je dr. H e i n e m a n n na to očitanje odgovarjal, da kot jurist ni mogel drugače; če ne bi bil svojega predloga utemeljeval, očital bi mu bil svet lahko, da je jurističen bedak.
Pri glasovanju je obveljal predlog imunitetnega odseka skoraj soglasno. Ravno tako sta obveljala druga enaka predloga, da se ne privoli v preiskavo zoper dalmatinskega poslanca Biankinija in graškega poslanca Morreta, in sicer oba brez vsakaterega ugovora.
Kdo bi bil mislil, da se bo v isti seji, v kateri so se tako zelo poudarjale pravice poslancev, to načelo v zbornici sami zopet zatajilo. Na koncu seje izročil je namreč poslanec Hauck predsedniku neko interpelacijo, v kateri se pritožuje o konfiskaciji nekaterih časnikov. Ker se v interpelaciji ponavljajo konfiskovani članki, je predsednik doktor Smolka ni pustil čitati, češ, da bi se na ta način le še bolj razširili prepovedani članki, ampak je rekel, da je hoče vreči v koš ali dajati „ad acta". Hauck se pritožuje zoper tako ravnanje, katero je v uasprotju z opravilnim redom, ki določuje, da se imajo vse zadostno podpisane interpelacije v zbornici čitati, potem pa izročiti dotičnemu ministru. V interpelaciji je tudi več odstavkov, ki niso bili kon-iiskovani, zato prosi, da naj se vsaj ti prečitajo.
Še ostreje dr. Puss prijemlje predsedništvo. Že večkrat so bile prečitane take interpelacije v zbornici in izpuščeni le koniiskovaui odstavki, dasi tudi to nasprotuje opravilnemu redu. Ni se pa še zgodilo, in zato mora vsak poslanec zoper to oporekati, da predsednik kar naravnost reče, da interpelacije ne da prečitati, ampak jo hoče kar v koš vreči. (Živahno odobravanje, klici: tega še ni bilo, to je le v Avstriji mogoče.) Mogoče bi tudi bilo, interpelacijo izročiti ministru, če s prečitanjem že niste hoteli še bolj razširjati konfiskovanih stavkov; ali kako pride kdo do tega, da dotični minister še ne izvč, kaj se od njega hoče? S tem se prikrajšuje tudi pravica vlade, poslušati pritožbe poslancev. Opravilni red mora biti vsem svet in interpelacija se mora na vsak način prečitati. (Odobravanje.)
Tudi dr. Vašaty se oglasi, češ, da se kaže
LISTEK
Grof Rossi.
Po Leonu Taxilu prevel P. H.
Zavratni umor, katerega hočemo popisati, je bil tako predrzen, da mu je ni primere med vsemi, kar so jih prostozidarji izvršili. Družba se ni ž njim skrivala, ni ga tajila, marveč se ž njim bahala.
Mislimo umor grofa Pellegrina Rossi-ja. Že v zgodnji mladosti se ga je družba polastila, vzgoje-vala ga in ¡zredila, da bi se mogel papežu nasproti postaviti. Njene nade so pa po vodi splavale. Doživela je, da se je ta srditi sovražnik papežev spreobrnil, da se je njen sin, odločni karbonarij, dosedanjim bratom odpovedal in se papeževi stranki pridružil! Ta junaška spreobrnitev je grofa Rossi-ja življenje veljala.
Bil je strasten pristaš združene Italije. Mazzini je hotel Italijo, toda republikansko ; drugi so hoteli celoto poluotoka pod žezlom savojskega vladarskega rodu. Rossi je spoznal po svojem spreobrnenju, da je moč in velikost Italije le tam, kjer je on službo nastopil, — pod papežem. To je bila nova, patri-jotična misel, a ta misel ni ugajala prostozidarjem, bila jim je na potu ifl zato so morali karbonarji njenega začetnika iu zagovornika s pota spraviti.
Rossi je bil rojen leta 1787 v Karari na Laškem. Bil je odvetnik pri sodišču v Bologni, bil že v 20. letu sloveč, pa tudi ud prostozidarske lože, ki ga je uvrstila med karbonarje. Vojskoval se je pod Muratom zoper Bourbonce v Neapolju. Potem je moral pred njimi bežati v Genf, tu je postal leta 1820 glava protiklerikalne stranke v Švici.
Guizot, kateri je katoliško cerkev enako sovražil, ga je zel6 čislal in zato ga pregovarjal, da bi se nastanil na Francoskem, kjer je vladal takrat Ludovik Filip.
Rossi se je preselil. Od leta 1833—1837 je predaval v francoskem kolegiju jasno in spretno politično ekonomijo, pri čemur ni nikoli pozabil, razširjati liberalnih naukov, ali, — bolje rečeno, — pri čemur je priporočal svojim poslušalcem prostozidarsko vednost in jim jo v srca cepil.
Leta 1845 je prišel Rossi kot Guizotov pooblaščenec v Rim, da bi zahteval od papeža razpuščanje družbe jezuitov. Tega so se laški prostozidarji neznansko veselili, ker so videli v tem izzivanje pa-peštva. Toda kaka prevara ! Po smrti Gregorija XVI. vidimo protiklerikalca Rossi-ja — milost božja ga je razsvetlila — kot ministra navega papeža Pija. IX. Stresel je s sebe prostozidarski jarem.
„Hočem biti zopet Lah in ne izseljenec," je J pisal zvečer pred vstopom v ministerstvo uekemu j svojemu staremu znancu; „papež mi je vse dvome
izpodbil. Pač dobro poznam svojo težavno nalogo; vem, da se mi bodo zapreke stavile ravno od tiste stranke, katera bi mi morala prav za prav pomagati. toda to me ne sme ovirati, da ne bi ravnal kot vesten človek, meščan in Italijan, in kakor sem vselej ravnal, — norci naj kričijo."
V Rimu je bil francoski duhoven, častiti P. Vaures, kateri je Rossi-ja pregovarjal, da to službo sprejme. „Vestna reč je za vas," mu je rekel.
Z junaško odločnostjo mu odgovori imenitni državnik: „Volja božja naj se zgodil"
Tako je vstopil 16 septembra 1848 v ministerstvo kot minister notranjih zadev ter prevzel ob enem policijo in finance.
Hotel je, da bi bil papeštvu celi poluotok podvržen v moralnem oziru. Karbonarji, z Mazzinijem na čelu, so takoj spoznali, da ni nič z revolucijo, ako ta mož na krmilu ostane. Zato so mu prisegli smrt iu ob enem po časnikih nazuauili nameravani čin. Na to pretenje je Rossi odgovoril v „Gazetta de Rome":
„Je hvala, ki žali; je razžaljenje, ki časti."
Malo je manjkalo, in zločin bi se bil izvršil namesto novembra meseca že v oktobru 1848. Karbonarji so sklenili, zasesti po noči trg „Piazza del popolo" in Trajanov trg, polastiti se rimskih vrat, vdreti v Kvirinal in prisiliti sv. Očeta, da bi se od-
vpliv podpredsednika Chlumeckega na škodo držav- ( nemu zboru. Ce predsedništvo ne spoštuje opravil-nega reda, je parlamentarizem pokopan. Zato predlaga, da naj se Hiuckova interpelacija prečita, kakor in v kolikor to dopušča opravilni red. Ali vsi ^ ti opravičeni ugovori dr. Smolke niso omehčali. | Opravičeval se je, da se je vsigdar tako ravnalo v zbornici in da se neprečitaua interpelacija ne more ' izročiti ministru. Svojo prvotno razsodbo le v tem premeni, da interpelacije ne vrže v koš, ampak jo vrne prašatelju. (Krohot na levici.) Dr. Puss: To je zgolj zasmehovanje! (Živahen nemir.) Doktor S molka: Če hoče prušatelj premeniti interpela- 1 cijo, potem jo dam prečitati, s:cer pa ne (ugovori na skrajni levici); o Vašatyjevem predlogu se ne more glasovati, ker je že izrekel, da se interpelacija ne more prečitati in ker se je to že večkrat zgodilo. (Živahni ugovori in velik nemir.) Prade: Vendar je pa treba glasovati! Ali dr. Smolka reči ni dal na glasovanje, ampak je le rekel: „Sklepam sejo" in odšel.
Reč utegne priti v prihodnji seji v petek 17. t. m. še enkrat na vr3to, gotovo pa pri razpravi o zadevi Spinčifevi, ki je sicer tudi na dnevnem redu prihodnje seje, pa še le kot druga točka, to je za stavbenimi obrti, za katere se bode pa potrebovalo še več sej.
Druge zadeve zadnje sejo.
Že telegrafično ste poročali, da je včeraj minister poljedelstva odgovarjal na interpelacijo gledi velike nesreče v Pribramu, zato mi o tej reči ni treba več pisati; omenjati pa mi je, da sta bila včeraj zbornici izročena dva nujna predloga gledi podpor za nekatere kraje na Češkem iu Nižjeavstrij-skem vsled obilne škode, ki so jo prizadejale po-voduji in toča; enega je izročii češki posl. Sokol, enega pa Garnhaft in Richter.
Tudi več interpelacij je bilo izročenih; iz konservativnega kluba je vprašal Borčič trgovinskega ministra, kako hoče varovati avstrijske vinorejce vsled sklepa italijanskega parlamenta, da se ima znižati carina na vino, dr. Fuchs pa je vprašal poljedelskega ministra, kdaj misli zbornici izročiti predloge gledi razbremenjenja kmečkih posestev od vknjiženih dolgov. Poslanec Peška in Habicher sta interpelirala zaradi nekega dogodka pri razkritju cesar Jožefovega spomenika v Ranigsdorfu, Gessmann o silni povodnji na Marskem polju, Marehet o povodnji v Hainburgu, Brzorad pa o razpustu nekega ljudskega shoda v Nemškem Brodu.__
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 17. junija. Notranje dežele.
Vravnava valute. Poročevalec o valutnih predlogah v zbornici bode poslanec Szczepanovvski. V zbornici bode, kakor se kaže, le 50 do 60 poslancev glasovalo proti valutnim predlogam. Avstrijski
povedal vladi; potem bi se bila republika razglasila. Zarota se pa ni mogla uresničiti. Jeden zarotnikov — vist ga je pekla — je vse ministru izdal in tako se je moglo še vse o pravem času zoper .zaroto pripraviti.
Dni 15.[¡novembra 1848 bi se bil moral odpreti laški parlament. Minister je nameraval govoriti govor, ki naj bi bil prekuciji smrtni udarec vsekal.
Prostozidarji so torej sklenili umoriti ga, predno pride v dvorano. Že 28. oktobra je napovedal šaljivi list „Don Pirlone" 15. november kot dan napada. Dne 14. je prerokoval časnik „Epoca" pad ministerstva za gotovo. Sploh pa je bilo že pariškim ložam znano, kdaj bo Rossi umorjen; njih laški bratje so jim bili vse nazuanili že oktobra meseca. Odveč je po tem takem razjašnjeval Mazzini v nekem pismu, da je umor „neizogibno potreben."
Rossi, neustrašljiv, se tudi zdaj ni ustrašil. Smelo je pisal v „Gazetti de Rome" dne 11. oktobra: „Gorji onemu, ki bi se predrzuil gotovo nakane izvršiti."
Po noči od 13. na 14. novembra je ukazal Rossi prijeti dva zarotnika. Gennaro Boniba in V>n-cencija Carbonelli-ja. Prišla sta v ječo na „Civita-Vecchia". — Med potjo sta vedno ministru pretila. „Drago bo ta čin plačal," je vpil Oarbonelli. „Predno pridemo v Civita-Vecchia, bomo že o njem slišali."
V resnici se je tudi tako zgodilo. (Konec sledi.)
in ogerski državni zbor bodeta baje tako dolgo zborovala. da bode rešeno valutno vprašanje.
Češlio. Mesto predsednika okrožnemu sodišču v Plznu je izprazneno. Nemci bi radi na to mesto spravili predsednika okrožnega sodišča v Hebu Euglischa. Češki listi pa mislijo, da ta mož ni pripravna oseba za omenjeno mesto, ker je plzenski okrožuosodni okoliš skoro popoluoma češki. Englisch je odločen nasprotnik Cehov in je bil kot deželnega sodišča svčtmk v Plznu predsednik tamošnji nemški kazini, kjer se zbirajo vsi češkemu narodu nasprotni elementi. Nemški listi naglašaio, da je Englisch vešč obeh deželnih jezikov. „Politik" pač po pravici vpraša, ali bi Nemci bili zadovoljni z znanjem obeh deželnih jezikav, ko bi se imenoval kak Čeh za predsednika okrožnemu sodišču v Hebu, katerega okoliš je uemški.
Mladočehi so prišli v milost pri Nemcih. „Bohemia" hvali dr. Šla in tovariše zaradi njih junaškega obuašania v Kolinu. Te hvale Mladočehom pač nikdo ne zavida. Označljiva je pa za sedanje razmere na Češkem. Nemci vedo, da bodo tako dolgo lahko gospodovali v deželi, dokler se Cehi mej seboj prepirajo, zaradi tega pa njih listi hvalijo Mladočehe, ki se upirajo sporazumljenju čeških strank.
Red pravoznanskih študij. Gališki deželni odbor je sklenil pri učnem miuisterstvu storiti potrebne korake, da se mej predmete pri rigorozih všteje tudi poljsko pravo. Tej poljski želji pa učna uprava ne bo Je rada ustregla, kajti Čehi bi potem takoj jeli zahtevati, da se na vseučiliščih v Pragi predava in pri rigorozih tudi izprašuje češko pravo. Ta zahteva bi tudi bila opravičena, ali vlada jej iz političnih uzrokov ni naklonjena, kajti s tem bi se povekšalo na Češkem teženje po obnovljenju pravic češke krone, katero teženje že stdaj vladi dela preglavice.
Vitanje države.
Belgija. Volitve v Belgiji so tako izpale, da nobena stranka izida ni posebno vesela. V novem senatu in novi zbornici ima konservativna stranka še vedno veliko večino, ali dvetretjinsko večino je izgubila, kar je pa velikega pomena, ker pride na vrsto revizija ustave. V senatu bode 46 konservativcev in 30 liberalcev, v zbornici poslancev pa 96 konservativcev in 56 liberalcev. Tak izid so pa liberalci dosegli le vsled tega, da so v Bruselji zmerni liberalci in radikalci bili sklenili kompromis, ki je pa čisto nenaraven. Radikalci podpirali so zmerne liberalce, če tudi slednji nečejo dovoliti tolikega razširjenja volilne pravice kakor konservativci. Vse se sedaj povprašuje, kako se bode rešila revizija ustave. Radikalci pričakujejo, da zbornica sklene uvesti občno volilno pravico, in tudi nekateri konservativni listi tako sodijo. Mogoče je pa tudi, da konservativna stranka kot najmočnejša ostane pri svojih predlogih in to bi bilo najnaravneje. Če bi je radikalci ne hoteli podpirati, bi se pa prememba ustave odrinila zopet za nekaj časa.
Francija. Sedaj se zopet govori o Wilsonu, zetu bivšega predsednika republike, Grevy-ja. Izvoljen je v Lochesu za župana. Sodišče je pa proti njemu začelo preiskavo zaradi kupovanja glasov. V kratkem bode baje sodna obravnava. — Radikalci se sedaj jeze, da so nekateri tovarnarji osnovali za svoje delavce katoliško društvo „Notredame d' usine". - Poslanec Mornau je zaradi tega interpe-loval v zbornici in trdil, da to društvo vodi duhovščina. Društvo nasprotuje obstoječim postavam, ker se ne bavi le z delavskimi zadevami, temveč tudi dela versko propagando. Pravosodni miuister je v veliko veselje vseh liberalcev naznanil, da je vlada že policiji naročila, naj kaj ukrene proti temu ne-postavnemu društvu. Pač lepa društvena svoboda je v svobodni Franciji !
Italija in Francija. Francozom ni nič prav po volji, da je italijanska zbornica S tako večino glasovala za šestmesečui začasni budget. V Parizu pričakovali so vse drugačnega izida, da vlada ostane v manjšini in pride do nove ministerske krize, polagoma pa do premembe vnanje politike. Najbolj so se Francozom zamerili tisti skrajni levičarji, ki so glasovali za vlado. Pariški listi jih sedaj imenujejo predboritelje trodržavne zveze.
Rusija. Zdravje se je finančnemu ministru Višnjegradskemu že toliko zboljšalo, da te dni odpotuje v Skandinavijo, od koder se vrno v avgustu. Pričakuje se, da s 1. dnem septembra zopet prevzame vodstvo finančnega ministerstva. — Ruska vlada in baron Uirsch sta se baje sporazumela, da v petindvajsetih letih se na Hirschove stroške iz Rusije izseli 3,500.000 Židov. Letos se jih izseli že 25.000. Izseljevanje bode vodil osrednji odbor v Pe-terburgu, v drugih ruskih mestih bodo pa krajevni odbori. Židje, ki se izselijo, izstopijo popolnoma iz ruske državljanske zveze' in dobe zastonj potrebne papirje. Hirsch bode vložil 100.000 rubljev kavcije, da se noben izseljenec več ne povrne v Rusijo.
Španija in Anglija. Angleži baje delajo na to, da si polagoma prisvoje vrhovno oblast v Maroku, ali pa vsaj ustanovi v tej deželi podobne razmere, kakor so v Egiptu. Španjci, ki že dolgo hrepeni po Maroku, so pa zaradi tega jako razburjeni in govorč že o vojni. Nadejajo se, da jih bodo podpirali Francozi, ki tudi ne morejo mirno gledati, da bi Angleži gospodarili na obeh stranih gibral-tarske ož-ne, ki vodi iz Atlantskega Oceana v Sredo-' zemsko morje,
Španija. V Barceloni je baji zopet mir. Dela v tovarnah se zopet začni. Vstajniki zahtevajo, da se vsi prejšnji delavci zopet vsprejmejo v delo, tovarnarji se pa branijo delavskih kolovodij. Vojaško oblastvo je razglasilo, da bode z vojaško silo udu-šilo vsak poskus, ovirati delo. Z vojaško silo so torej za nekaj časa naredili red, ali socijalna nevarnost s tem še ni odpravljena. Bati se je v kratkem novih izgredov, posebno ker tudi republikanska stranka na skrivnem neprestano ruje.
Mejnarodni shod rudarskih delavcev v Londonu se je končal te dni. Došli so bili odposlanci skoro iz vse Evrope. Posvetovanja so se sukala največ okrog osemurnega delavnika. Francoski in nemški delavci priporočali so mejnarodni štrajk, če se osemurni delavnik ne dovoli. Angleški delavci so se izrekli proti takemu štrajku, ker delavci zanj ueso pripravljeni in bi gotovo podlegli. Priporočali so, da se poskusi s prošnjami na postavodajne za-stope doseči osemurni delavnik. Njih nasvet je tudi obveljal.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 13. junija. (Pred slovenskim katoliškim shodom.) Dani se. Tista nesrečna resnica, da smo pri nas vedno za par idej zadej, menda izgubljava še precej svojo dejanjsko podlago. Napačne ideje so nas uhitele in v javnem življenju so že na mnogih mestih zasedle prvo in drugo in tretje mesto; javno krščanstvo pa je hiralo in le iz nekakšne dobrote so še gledali duhovnike drugod, nego li v cerkvi. Zato vidimo vzlasti na Dolenjskem, pa tudi na Notranjskem dejanjski nezmisel, da v krajih, koder je katoliško cerkveno življenje v najlepšem cvetu, župdnijo in vladajo liberalci ; nezmisel, da jedna osebica vse terorizuje, zahtevajoč brezpogojno pokorščino od vseh; nezmisel, da ljudje najboljšega srca iu najboljših načel v kotu po tihem zabavljajo in se jezi nad takimi dušnimi trinogi, javno pa glasujejo ž njimi ia zanje.
Tako dvoživsko življenje se ne dd drugače zatreti, nego da se ljudem vrne njihova samozavest, katero so j m ukradle žalostne razmere. In sicer moramo biti tu „restitutio in integrum". Možem domovine n»še vrnimo možatost njihovo, vrnimo jim staro slovensko jeklenost in značajnost, vrnimo jim svobodo, katero jim je šiloma oropal liberalizem.
Saj je naše ljudstvo še popolnoma dobro. Poučeno in s poukom duševno osvobojeno si bo samo otreslo kruti liberalni jarem s tilnika — za vedno. Saj vidimo pri pripravljanju za katoliški shod pojave, katerih se vsi pravični veseli in katerih božjastne skeptike v dno srca osraraotujejo. V Moravčah, v Šmariji smo videli, kako živa je katoliška zavest mej našim ljudstvom in kako slastno posluša poziv k organizaciji.
In to bi se videlo povsod.
Na Dolenjem Avstrijskem in na Moravskem ni bilo takega ljudstva, kakor je naše; nevarnosti, ovir bilo je mnogo več, nego pri nas; verski čut bil je še mrzel, zaupanje v duhovnike precej manjše, nego v naših krajih, in vendar — z elemeutarno silo zmaguje katoliška ideja. Privedli so jo k zmagi neustrašeni, navdušeni možje, ki so navdani z naj-vzvišenej mi načrti vstopili v boj ne gledi na težave, ne glede na nasprotnike, marveč zaupajoč le na Boga in na objektivno resnico svojih načel. Bog daj tudi nam taki h. mož in varuj nas — skeptikovl
Katoliško politična društva, krščansko-socijalna društva, katoliška delavska, rokodelska društva raz-cvetite po slovenskih tleh in zmaga je naša. Soci-jaluo čuvstvo, katero je liberalizem uničil, mora zopet živo zaplamtetl v srcih slovenskih mož; potem bomo imeli materijalno trden in moralno zdrav narod, potem bomo tudi svoje narodne pravice v resnici moško branili in vkljub birokratskim spletkam rešili čast narodnosti svoji.
Kdor še sedaj ni o tem prepričan, da more'le okrepljeni družni čut razkosano in razdvojeno ljudstvo rešiti grozečega pogina, ta s tem le dokazuje, da ne spada v našo dobo, da ni zrel za ideje, katere so vzrastle na našega veka tleh. Sedaj še lahko imenujemo množico našo; treba je delati na to, da se zave ta množica, kaj da je in kje da je, da se zavi skupnega namena in vsled tega tudi potrebe skupne zveze. Sicer pridejo morda le prekmalu časi, ko bodo naši se imenovali le posamniki in ko bomo morali druzega za drugim reševati' iz brezdna.
L beralizem sam na sebi kot načelo res še nima v našem ljudstvu obstanka in vzlasti zato, ker
»naši liberalci smatrajo nižje sloje naroda za molzno kravo in zato ljudstvo do njih nima nobenega zaupanja". Teh besed nisem si izmislil sam, marveč natiskane so v 1. številki lista ruskega „Siavjanskoe obozrjenie" letošnjega leta, str. 120. To tudi ljudstvo čuti in samo svobodne možatosti jim treba, pa bodo vsi tisti osrečujoči prvaki in kandidatje' za prvaštvo ležali pod konjem.
Učimo se drugod; v Galiciji iu na Češkem vzlasti imamo kaj dober nauk, kakšni ne smemo biti; na Moravskem, na Gorenjem Avstrijskem in sedaj tudi na Dolenjem Avstrijskem pa prekrasne vzglede, kako se mora začeti, da se kaj doseže. Framasonstvo deluje noč in dan in ž njim vred jednako pogubno socijalno demokratstvo. Čuvajem sijonskim treba opreznosti, pred vsem pa gotovega prepričanja, da nas ne bo rešila kakšna oportuni-stična politika, niti konservatizem, niti radikalizem, marveč gotova in večno stalna načela katoliška. Vsa druga imena se lahko zlorabijo in zloumevajo; ime katoliško je jasno in nauk katoliški trden, določen. In katoliški mora biti in ostati naš narod, v katoliški veri se mora preroditi naša Avstrija, potem nam bo ta zarija, katere se veselimo sedaj, pričet-nica lepega, srečnega dne.
Iz Kanalske doline na Koroškem, 13. junija. (P 1 a n i n s k a š o 1 a.) V obče je znano, da so koroški visokonemški liberalci, kjer gré za povišanje časti mogočne Germanije in za borbo zoper slovenski živelj, prav „kunštni" ljudje I Zviti, kakor ovnov rog, najdejo ti modri možaki, vse pripomočke, s katerimi morejo doseči svoj namen. — Umevno je, da nasprotniki svojo poglavitno pozornost obračajo na ljudske šole, saj je sploh priznana resnica, da kdor ima šole v svojih rokah, ima tudi bodočnost! Zato se toliko trudijo, da zidajo v vseh kotih prave palače, katere oblastni napis „schulhaus" znači za one hrame, v katerih se srca mladega slovenskega zaroda pripravljajo za vsprejem nemčur-skega „Fortschritta", — v kojih se, po besedah naših „volksbi!dnerjev"(?) „iz katoliškega otroka izreja človek!!"
Da smatrajo naši narodni nasprotniki za jedini namen ljudskih šol ponemčevanje slovenske dece, — o tem znova razpravljati, bilo bi vodo v Dravo nositi! — Dasiravno se pa v nas povsod ponemčuje z vsemi silami, izneverja se slovenska inladež našim ugašenim katoličanom, izneverjenim Slovanom ter prenapetim Nemcem vendar le še prepočasi svojemu materinemu jeziku. Zato hočejo nasprotniki napeti novo struno, da dosežejo svoj cilj in ves slovenski rod na Koroškem čim preje vženejo v naročje nemški majki.
Najnovejša iznajdba v tem oziru so takozvane planinske šole! Doslej v vsej Avstriji te nâredbe niso poznali, a mora biti že jako pametna (??), ker so jo stuhtali koroški nemški modrijani. Svet je moral čakati še-le koroških nemčurjev, da so ga le-ti osrečili z novim strojem, s katerim se bode slovenskim otrokom ubijala (sic!) blažena nemška kultura v mlade glave ! Prvi so se s „planinsko šolo" osrečili Slovenci Kanalske doline. Zanje se je zidala planinska šola na u k o v s k i planini „Pod Ravno".
Od te najnovejše šole nadejajo se pijonirji blažene nemške „omike" med Slovenci posebno mnogo. Mislijo, da bode svit nove šole, ker je zidana na tako visoki planini, svetil daleč na okrog ne le po vsej Kanalski dolini, marveč i tja v Ziljsko dolino, da, po vsem Koroškem in mogoče tudi še med ,trdovratne' Kranjce, ter jih prav mnogo privabil v naročje majke Germanije !
Nova šola je zidana za prebivalce vasi Ukve, ki imajo po leti večinoma opraviti na planini. Da postanejo otroci teh vaščanov deležni šolskega (seve nemškega!) pouka tudi po letu, postavili so koroški velikaši to šolo zoper voljo ogromne večine domačega prebivalstva. Da so domačini, ki dobro poznajo razmere in življenje na planini, bili kar iz početka zoper planinsko šolo, to je pač umevno; saj je šola na visoki planini gorostasen nezmisel, — naredba, ki bi izvestno prav v nobeni drugi deželi ne našla privržencev in zagovornikov. Da je na Koroškem prospela, zahvaliti imamo višjo „razsvitljenost" naših prvakov, ki, kakor že rečeno, novo šolo smatrajo za pomenljiv pripomoček pri ponemčevanji slovenske dece!
Da se prepričaš o veliki nezmiselnosti nove šole, treba samo, da le nekoliko preudarjašjnevarnost in neprilike, koje bode prouzročevala „planinska šola!"
, Koče so na planini raztrošene na vse strani in mali | otroci bodo morali hoditi v šolo po 2 uri daleč ^ večjidel po jako strmih in nevarnih potih, po rovih, I čez deroče potoke itd. Koliko nevarnostij in neprilik ! čaka neskušenega in slabega otroka na teh potih, j zlasti ker otroci ne pazijo dosti, kod hodijo, ki se | na potu v šolo, ne ozirt^je se na mnoge nevarnosti, igrajo itd. — Kolikim nevarnostim so otroci izpo-( stavljeni še le ob deževnem vremenu, ko so inače | mirni potoki deroči hudourniki, ko so pota polzka . in gladka. — Jako pogosto je na planini posebno ob popoludueh, b»Š ko se otroci vračajo iz šole, hudourje, ki je na gorah mnogo nevarnejše, nego v dolini. — Treba pa uvaževati tudi velikih stroškov in drugih skrbij, katere bodo zadela po novi šoli itak revne prebivalce.
Glede na omenjene razloge, bila je in je še, kakor omenjeno, večina domačinov zoper planinsko šolo, za katero so se ogrevali le znani matadorji piškavega nemčurskega liberalizma.
Odpor, ki ga je nova šola našla v domačinih, pa ni plašil nemčurskih mogotcev, ki imajo vso moč v svojih trdih pesteh. Izmed domačinov ogrevala sta se za novo šolo in tako napeljevala vodo na mlin celovških in beljaških „kuliuronoscev" le učitelj Jos. Kovač, župan Pr. Ehrlich in bivši načelnik krajnega šolskega sveta. Ne bode treba še posebej poudarjati, da je našim liberalcem tudi židovski ! „schulverein" krepko segel pod pazduho. | Svitli cesar dal je za novo šolo 300 gld., c. kr. , poljedelsko ministerstvo potrebni les, dež. poslanec K. Snableger v Trbižu 100 gld. — Novo šolsko poslopje zidano je iz lesa, takozvana kladara (block-haus), in obstoji iz šolske sobe, sobe za učitelja in kuhinje.
Otvoriii so planinsko šolo dne 19. maja t. 1. ob navzočnosti „cveta" nemčurskega „generalštaba" iz Celovca ter Beljaka, mnogih učiteljev in druzih nemških „naprednjakov" iz Trbiža in Kanalske doline. Iz Celovca počastil je slavnost c. kr. deželni šolski nadzornik dr. J. Gobane, c. kr. okr. šolski nadzornik A. Wissiak, iz Beljaka c. kr. okr. glavar dr. E. Herrmann z družino.
Ko je župnik iz Naborjeta, č. gosp. Pil. Lobe, blagoslovil šolsko poslopje, je imel učitelj J. Kovač, znan pospešitelj nemške glorije med Slovenci, ki bode tudi oskrboval na planini pouk, daljši govor, v katerem je proslavljal okr. šolskega nadzornika Wissiaka, češ, da se je v njegovi glavi porodila leta 1887. „srečna" (1?) misel, zidati planinsko šolo. — Okr. glavar dr. Herrmann je govoril o važnosti in koristi šole v obče. Dež. šolski nadzornik je naglašal da mu je nova šola pravi „schmerzenskind"*), a da hočejo baš zato šolske oblasti nanjo obračati posebno pozornost ter zanjo skrbeti z dvojno ljubeznijo. Zahvalil se je v imenu g. deželnega predsednika županu P. Ebrlichu za trud, ki ga je imel pri zidanju nove šole.
No, da bodo za novo šolo skrbeti z dvojno ljubeznijo, tega liberalnim mogotcem res ni treba posebno poudarjati; saj itak vse, kar je naperjeno zoper „nebodijihtreba" Slovence, delajo ne samo z dvojno, marveč s trojno in če treba še z večjo „ljubeznijo!" Poznamo se!
Toliko o najnovejšem jajcu, ki ga je znesla nemčurska kukavica med koroškimi Slovenci! □
*) Dal le Bog, da ne postane še hujši „schmerzenskind" in pravi vir sitnostij in nesreč našemu prebivalstvu! ___Dopis.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. junija.
(Presvetli cesar) je daroval okr. šol. svetu pri Sv. Marku polog Ptuja 250 gld. za tamošnjo šolo.
(Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski) so se včeraj odpeljali na Dolenjsko delit zakrament sv. birme.
(Sv. Rešnjega Telesa procesije) so bile včeraj, kakor navadno, jako lepe in sijajne, dasi je nekoliko dež nagajal. V Trnovem iu šentpeterski župniji so bile hiše ob ulicah, koder sta šli procesiji, okrašene z zelenjem in cvetjem. Posebno nam je še pohvalno omenjati, da je trgovec in predsednik trgovske in obrtniške zbornice, gosp. Ivan P e r d a n , pred svojo hišo v ta namen dal napraviti jako lep nov oltar, katerega je v renesančnem slogu izdelal g. J. Mathian. Ta oltar je po občni sodbi najlepši, ki se postavljajo ob teb procesijah. Oltar, ki je bil bogato in ukusno okrašen s cveticami, je dičila stara, po naročilu gospoda Ivana Perdana po-
novljena podoba, katera je mojstersko izvršena in predstavlja zadnjo večerjo. — Procesije v stolni cerkvi, katero so vodili prevzvišeni g. knezoškof, so se udeležili načelniki oblastev, razne korporacije in društva, ljudsko iu srednjo šole z učitelji in profesorji, bratovščina sv. Rtšnjega Telesa z gorečimi svečami iu mnogo občinstva. Procesijo je spremljala stotnija \ojakov iu godba 17. pešpolka. Ker se je razš;rila govorica, da sprevod vsled slabega vremena ne pojde iz stoluice, je na Kongresnem trgu nastavljeno vojaštvo odšlo, a gg. častniki so se zbrali pred mestno hišo, kjt r je bil zadnji blagoslov. V . nedeljo bodeta procesiji v šentjakobski in fran-1 čiškanski cerkvi.
(„Glasbena Matica".) V nedeljo dne 3. julija t. I. priredi pevski zbor „Glasbene Matice" izlet na Bled in si naroči v ta namen poseben vlak, ki bode odšel iz Ljubljane zjutraj ob 6. uri in se vrnil iz „ Lesec zvečer ob 9. uri. K temu izletu so povab-j ljeni poleg društvenih članov tudi sicer prijatelji „Glasbene Matice" in petja. Iz posebne prijaznosti bodeta razprodajala legitimacije za vožnjo trgovca ( gospoda Friderik Soss in Fran Petrič. Natančnejše
poročilo pozneje. ! (Prememba učnega načrta za nižje gimnazije.) j Naučno ministerstvo ]e izdalo odredbo, po kateri se bode pouk v zgodovini bolj omejil na bajke in pripovedke, na životopise znamenitih zgodovinskih j oseb, ter razširil v četrtem razredu v avstro-ogerski zgodovini. Zemljepisje se bode precej olajšalo, istotako fizika. Iz računstva se bode nauk o ; drobcih preložil iz prvega v drugi razred, geome-| trija v drugo polletje. Domače naloge iz računstva ■ odpadejo.
j (Nevihta.) Z Vipavskega se nam pi|e: V sredo ! na večer nastal je po vipavski dolini hud vibar. | Vode se niso mogle naglo odtekati, preplavile so j lepe travnike in mnogokje zasule njive. Strela je j udarila v Sturji v brzojavni drog ter ga razklala na I drobne kosce, več dreves ob cesti je oskubla, kakih i pet drogov popolnoma razdejala, potem pa se ravno nasproti pokopališča zgubila v zemljo, katero je razbrskala ter ob jednem odbila še od cestnega zidu kamenje. Ta tretji naliv ni trajal dolgo časa. y. ! (Imeuovauje.) Učitelj na mariborski vadnici, g. J. Levičnik, je imenovan glavnim učiteljem.
(Umrl) je v sredo v tukajšnji deželni bolnišnici gosp. Božidar Zalokar, trgovte iz Novega Mesta, v 41. letu dôbe svoje.
(Posnemanja vredna objava.) Graški okrajui glavar, g. dr. Karol R u s s , ki je pred leti služboval v Logatcu, objavil je občinam v okolici nastopno oznanilo: „Zvedeli smo, da po nekaterih go-slilnicah, ki so prav blizu cerha, med božjo službo kegljajo, kar često prouzroča velikanski hrup, ki vzbuja javno pohujšanje. Ker nimajo obiskovalci krčem, žal, sami dosti smisla za pobožnost in za najpriprostejša pravila dostojnosti, je torej dolžnost moja, da gospode občinske predstojnike opozorjam na njih dolžnost." — Pač bi bila tudi pri nas slična objava v marsikaterem okraju na Kranjskem na pravem mestu, ker se med službo božjo ča?ih dogajajo blizu cerkve po krčmah take neprijetnosti, da bi človek skoro mislil, da je med — Mašu-Kulumbi!
(Živinska razstava) bode dne 25. t. m. v Solčavi na Štajerskem. Zt darila je dovolila c. kr. kmetijska družba v Gradcu 150 gld., solčavska občina 50 gld., okr. zastop v Gorenjem Gradu. 50 gld.
(V dunajskem občinskem svètu) je župan g. dr. Prix dné 14. t. m. povodom neke debate iz-pregovoril nasleduje besede: „Pri pribodujih občinskih volitvah ne bo agitiral noben občinski uradnik, ni za to, ni za ono strauko. Kot župan bodem z najostrejšimi disciplinarnimi kaznimi postopal proti ouim uradnikom, ki bi z agitacijo hoteli vplivati na izid volitve." — Fiat applicatiol
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 5. do 11. junija: Novorojencev 19, umrlo je 16 oseb; med umrlimi sta bila 2 tujca, 4 v zavodih. Zbolela je jedua oseba za ošpicami.
(Razglas.) C. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu razglaša zakup glede zagotovljenja ovsa, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč za leto 1892. Zakupne obravnav« vršile se bodo, in sicer v postaji iu v preskrbovalnem magazinu ? Gradcu dné 15.'. julija 1892. leta, v Mariboru dné 6. julija, v Ljubljani dné 16. julija, v Celovcu doé 2. julija, v Trstu dné 18. julija, v Gorici dné j 20. julija in v Pulju dné 22. julija. Pri obravnavah oziralo se bode le na pismene ponudbe in te mo«
rajo zapečatene doiti zgoraj omenjene dni vsaj do 10. ure dopoldne dotičnim c. in kr. pre-skrbovalnim magacinom. Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev dobč se lahko tudi proti plačilu za 4 kr. tiskano polo pri imenovanih magacinih, na željo tudi po pošti. Zakupni razglas, obsegajoč seznam dobavnih predmetov, splošne pogoje iu ponudbeni formular pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. V ljubljanskem maga-cinu obravnavalo se bode o zagotovljenju sena, slame, drv, premoga, koaksa in ljubljanske šote.
(Glavna tarifa za blago na c. kr. avstrijskih državnih železnicah.) V založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju izšla bo s 1. julijem 1892 tretja izdaja glavne tarife za blago na c. kr. državnih železnicah. V tej novi izdaji navedene bodo vse tarife in dostavki do konca junija 1892 in ob enem obsezala bode tretja izdaja tudi že nove, z dnem 1. julija 1892 vpeljane tarife. Letna naročnina za vse tri snopiče s skupnim zneskom in do-stavkom vred znaša pri brezplačni pošiljatvi 24 gld.; naroča se pa lahko tudi poluletno ali na posamezne snopiče.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za breški okraj) ima svoj letni občni zbor v nedeljo, v 19. dan junija ob 4. uri popoludne v hotelu Klembas v Brežicah z nastopnim redom: Nagovor načelnikov, poročilo zapisnikarjevo, poročilo blagajnikovo, volitev novega načelništva in posamezni nasveti. Po zborovanju ob osmi uri zvečer igrajo vrli gledališki diletantje breške čitalnice v korist podružnici dve igri: „Ženski jok" in „Štempihar mlajši", kateri so letos že igrali z izvrstnim vspehom. Po igri je prosta zabava s petjem. Načelništvo podružnice s tem prijazno vabi vse ude in prijatelje podružnice, da se vsi udeleže zborovanja in veselice, ter meni, da družbe Sv. Cirila in Metoda ni treba mnogo priporočati, kajti nje namen je velevažen, krasen in blag; ona mora biti vsakemu Slovencu mila in draga. Nji se ne morejo primerjati jednaka nemška in italijanska društva; teh jedini namen je, odtujiti slovansko šolsko mladino svojemu rodu, naša družba pa ne sega po tujem življu, ampak varuje le slovenske otroke, da se ne izneverijo svojemu rodu in s tem ob jednem Bogu in vsemu, kar je lepo in blago; saj je obče priznana resnica, da kdor zataji svojo mater, svoj rod, izneveri se navadno tudi veri svojih očetov in sploh vsem krepostim, katere store človeka človekom. Zatorej Slovenci, kdor ima srce za svoj rod in želi, da isti ostane kreposten in blag, živo podpiraj družbo Sv. Cirila in Metoda.
Načelništvo podružnice.
(Nova posojilnica v Prevaljah) na Koroškem je začela svoje delovanje dne 12. junija v farni vasi „pri Štekelmi". Poslovanje se je otvorilo s primernim nagovorom. Pristopilo je koj 30 posestnikov in nekateri so vložili denar. Prvi dan se je nabralo 1860 gld. in prometa je bilo ta dan 3137 gld. V resnici prav lep začetek! Posojilnica obrestuje vloge po 47j odstotkov, posojila daje po 5'/» odstotkov in deluje po redu sosedne posojilnice dolenjedravo-gradske.
(Zagrebški mestni zastop) bode, kakor poroča „Obzor", v kratkem razpuščen.
(Corrigendum.) V zadnji številki se je v poročilo o ustanovni veselici pevskega društva „Ljub-
ljana" v zadnji vrsti vrinila tiskovna pomota. Cita naj se: „V širšem krogu bratskih narodnih društev" ne „hrvatskih".
Telegrami.
Dunaj, 16. junija. Cesarica je včeraj odpotovala v Karlove Vare. Cesar jo je spremljal do Spodnjega Hetzendorfa, kjer sta se poslovila. Cesar je danes odpotoval v Wels obiskat nadvojvodo Frana Salvatorja in nad-vojvodinjo Marijo Valerijo. Dne 18. junija vrne se zopet na Dunaj.
Dunaj, 17. junija. Zdravje se je grofu Taaffeju zboljšalo; danes je za nekaj ur že vstal.
Beligrad, 16. junija. Regent Protic je danes zjutraj v toplicah Brestovačka Banja za kapjo umrl. Pogreb bode na državne stroške.
Bruselj, 16. junija. Po sem došlih poročilih je bilo v bojih mej katoliki in protestanti ugonobljenih 5000 do 6000 katolikov, katere so potisnili v jezero.
Umrli so:
14. junija. Viktor Schneider, fotografov sin, 4 leta, je bil na Rimski cesti poleg št. 1 povožen.
V b olnišnici:
13. junija. Alojzij Gorenc, delavec, 61 let, marasmus.
Tujci.
14. junija.
Pri Maliču: Feigl, Mayer, Kary, trgovci; Mancheimer, potovalee, z Dunaja. — Gorup, dijak; Deposchek, sobni slikar, iz Gradca. — Guttman in Schwarz, trgovec, iz Oseka. — Pernold, trgovec, iz Zagreba. — Raun, potovalee, iz Plzna. — Fritz, zasebnik, iz Kočevja. — Klemer, uradnik, s Koroškega. — Krause, inžener, iz Trsta. — Culloti, arhitekt, s soprogo, z Reke.
Pri Slonu-, pi. Weitzer, graščak; Steiner, Grader, Patrer, Sehott, trgovci, z Dunaja. — Kiebl s soprogo, in Seidl, trgovca, iz Prage. — Gasser, trgovec, iz Gorice. — Wallowich, tajnik, in Leder, višji nadzornik, iz Gradca. — Wollner z Reke. — Faleschini, zasebnik, iz Trsta. — Rosenkranz, zaseb-niea, iz Celovca. — Schadinger, nadlogar, iz Soteske. — Wirl iz Zagreba. — Fessl, oskrbnik, z Jesenic. — dr. Janik, odvetnik, iz Hotebora.
Pri Juinern kolodvoru : Ulmnig; Böhm, blagajnik, iz Trsta. — Nagy, poštar, s soprogo, iz Segedina. — Sku-mavia, posestnik, iz Gorij. — Jenisch, uradnik, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Hainzl, tesarski mojster, z Go-renjeavstrijskega. ~ Polanc, zasebnica, in Thaler, trgovec, iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Mayer iz Prage.
Tremeitsko sporočilo.
Javna zahvala.
Odbor prvega slovenskega pevskega društva „Ljubljana" šteje si v prijetno dolžnost Njegovi ekscelenci prevzvišenemu knezoškofu dr. Jakobu Missii za velikodušno podarjeni znesek 20 goldinarjev izreči svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 17. junija 1892.
Za odbor:
Fran TauČar,
t. č. tajnik.
Vekoslav Jenič,
t. c. predsednik.
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoll. 261 3
Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O., in prof. Knapitsch, zapriseženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 136, s 24 gld. 2 60, s 36 gld. 3 84, s 44 gld. 4-26. 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5 26, 110 steklenic gld. 10-30. Poštnino plača vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
t Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
a
N N M H N H N M H H H M N H N M -M
290 2-1
Podpisani okrajni cestni odbor naznanja, da bode oddajal na javni licitaciji za tri leta
tolčenje in vožnjo cestnega kamena, gramoza
za na deželne in okrajue ceste tukajšnjega okraja, in sicer:
Ponedeljek 20. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne pri g. načelniku Lovru Sebenikarju na Rakeku za deželno cesto Rakek-Ložka meja, Bakek-Unec -Foatojinska meja, in za okrajno cesto Cerknica-Begunje, Grahovo-Radlek, Unec-Planina in Planina - Strmca. Potem v petek 24. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne pri g. odborniku Ivanu Korčetu v Hotedršici za deželno cesto Logatec-Idrijska meja, in isti dan ob 3. uri popoldne pri gosp. odborniku Martinu Petriču v Dol. Logatcu za okrajno cesto Dol. Logatec - Kolodvor in Dol. Logatec - Rovte.
Okrajni cestni odlbor logaški,
na Rakeku, dn<5 14. junija 1892.
Sebenikar, načelnih.
I > n n a j s It a borza.
Dni 17. junija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld. 60
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	„	30
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	„	40
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	85
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„	—
Kreditne akcije, 160 gld........318	„	60
London, 10 funtov stri........119	„	40
Napoleondor (20 fr.)................9	„	50
Cesarski cekini....................6 „	67
Nemških mark 100 ..................58	„	60
kr.
Dn& IS. junija.
Ogerska zlata renta 4%.......111	gld.	95	kr.
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	65	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	75	„
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25 „
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/»%	100	»	20	,
Kreditne srečke, 100 gld.......188	„	25	„
8t. Gendis srečke, 40 gld.......63	„	— „
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	25 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	70 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50 ,
Salmove srečke, 40 gld........63	„	— „
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64	.	50 ,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	154	„	50 „
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2920	„	— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	— „
Papirni rubelj....................1	n	221/»„
Laških lir 100 ....................46	„	— „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
jAIAJJA.IWAt Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila izvrSč se najtožneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijske zadolžnloe. 4',,% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/«% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke s 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dne 23. junija.
Glavni dobitek 60.000 gld.
v ogerskih zemljiščnoodveznih obligacijah.
1 srečka gld. 2•—; 2 srečki le gld. 3-60; 5 srečk le gld O'—; 10 srečk le gld. 17'—.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janei.
Odgovorni vrdnik: Ignacij Žitnik.
Tis toke Tiska v jubni