10 Pestrost in letna dinamika talnih pajkov v okolici Solkana Besedilo: Alenka Gorjan in Rok Kostanjšek Pajki so zaradi kratkoživosti, številč- nosti, velike vrstne pestrosti in hi- trega odziva na spremembe primer- na skupina za sledenje spremembam v okolju oz. za izvedbe okoljskih štu- dij. Raziskave pestrosti pajkov v Slo- veniji so vedno pogostejše in podat- kov je iz leta v leto več. Kljub temu je podatkov o vrstni zastopanosti ter dinamiki pojavljanja vrst preko leta malo. Z raziskavo, ki smo jo opravili v okviru diplomske naloge soavtori- ce članka z naslovom Pestrost talnih pajkov v okolici Solkana, smo se ome- jili na vrstno pestrost talnih pajkov, ki smo jih vzorčili s talnimi pastmi. Nameni raziskave so bili: zajeti čim ve- čji del favne talnih pajkov, ugotoviti se- stavo talne favne preiskovanih območij ter ugotoviti vplive podlage in habitata na raznolikost v vrstni sestavi ter letni dinamiki talnih pajkov med obema po- bočjema. Vzorčenje je potekalo eno leto, od marca 2008 do marca 2009. Raziskavo smo iz- vedli na dveh vzpetinah v okolici Solka- na, na Sv. Katarini in Sabotinu. Na vsaki vzpetini smo na področjih s podobno le- go (ekspozicijo) in nadmorsko višino iz- brali štiri vzorčna mesta. Po tri izbrana vzorčna mesta so bila med pobočjema primerljiva glede na stopnjo zaraščeno- sti. Na vzorčnih mestih je bilo postavlje- nih 12 talnih etilenglikolskih pasti, sku- pno torej 96, kar je največje posamezno vzorčenje pajkov v Sloveniji doslej. Med izvajanjem študije smo ujeli 222 vrst pajkov, kar je skoraj tretjina vseh v Sloveniji poznanih vrst. Med temi je bilo osem v Sloveniji do sedaj še neod- kritih vrst ( Clubiona leucaspis, Lathys stigmatisata, Asthenargus bracianus, Trichoncus saxicola, Oecobius maculatus, Euryopis laeta, Lasaeola prona in Zodarion pusio). Pogosto sta bili najde- ni tudi vrsti Zelotes oblongus in Evarcha jucunda, ki ju najdemo na Rdečem sezna- mu ogroženih živalskih vrst, zato sklepa- mo, da ogroženost pajkov v vseh delih Slovenije ni povsem enaka. Primerjava vrstne sestave med pobo- čjema je pokazala, da je pajčja favna veliko bogatejša na apnenčasti podlagi Sabotina kot na naplavinah Sv. Katari- ne, kjer je človekov vpliv na okolje tudi bistveno večji. Primerjava ujetih pajkov v različnih habitatih je pokazala tudi večjo podobnost pajčje združbe med različnimi habitati posameznega pobo- čja kot med primerljivimi habitati na različnih pobočjih. Po pričakovanju se dinamika pojavlja- nja pajkov čez leto na obeh pobočjih spreminja na podoben način. Največ vrst in najvišja številčnost pajkov se v pasteh pojavljata od pozne pomladi do zgodnjega poletja, nato sledi upad v po- letnem času, ko se število ujetih pajkov močno zmanjša zaradi poletnega miro- vanja (estivacije). Jesenski vrh ulova ni tako izrazit, kot bi pričakovali glede na letna temperaturna nihanja v zmernem pasu. Mile zime na Primorskem botru- jejo dejstvu, da takrat dinamika talnih pajkov ne zamre povsem, je pa pričako- vano najnižja. Zaradi pomanjkljive raziskanosti paj- kov v Sloveniji bi bilo podobne raziska- ve smiselno razširiti tudi na druge dele Slovenije, kar bi omogočilo primerjavo letne dinamike in vrstne pestrosti paj- kov med različnimi zoogeografskimi enotami. Kot najpestrejša skupina tal- nih plenilcev so pajki pomemben poka- zatelj biotske pestrosti, zato bi tovrstne raziskave pripomogle tudi k vrednote- nju ranljivosti ogroženih ekosistemov. Z morebitnimi najdbami v Sloveniji doslej še neodkritih vrst pa bi lahko dopolni- li nastajajoči seznam pajkov Slovenije, ki je v elektronski obliki dostopen na spletni strani Bioportala (http://www. bioportal.si). Vzorčenje v okviru diplomske naloge A. Gorjan Pestrost talnih pajkov v okolici Solkana je potekalo na Sabotinu (označeno rdeče) in na Sveti Katarini (označeno zeleno). Talna past. (foto: Alenka Gorjan)