PoAtBina plažama ir gotovini. Posameina steni' aSO- * :kt (prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Re^ubEifoansIce Stranke kmetov m delavcev. Uredništvo in upravniatvo v Ljubliani, Breg At. 12. II. Telefon 119. Izhaja vsak petek. Mesečna naročnina 5 Din. -•• Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par. Št. 25. Ljufoljian&y dne 26. junija 1925. Leto V. Vsemu slovenskemu narodu, zlasti vsemu težkemu prebivalstvu! Kulturno-politične in gOspodarsko-socijalne razmere, v katerih živi naše kmečko ljudstvo, na* obrtniški in delavski stan in naša inteligenca, z eno besedo ves narod slovenski, kličejo na samopomočno delo v namenu, da se dosežejo Človeka in naroda dostojni življenski pogoji za vse, ki z delom rok ih uma ustvarjajo vso kulturo, pravico in svobodo. Sedanja politična razcepljenost Slovencev je vsemu našemu ljudstvu samo škodovala. Toda končno mora ljudstvo spoznati, da ima svojo duševnost, namreč svoje narodne in politične težnje, svoje enotne duševne in materijelne interese. Ker pa smo Slovenci maloštevilni, je potrebno, da si poiščemo mogočnih in zanesljivih zaveznikov tudi izven mej naše ožje domovine, in sicer takšnih z enakim mišljenjem in enakimi interesi, da ramo ob rami z dobro premišljenim in odločnim delom dosežemo skupne cilje. Ti cilji so za nas življenskega pomena. Če bi jih ne dosegli — kar je nemogoče — prenehali bi živeti kot narod in ljudje v polnem pomenu besede. Ta naš zaveznik je ves kmečki narod hrvatski, ki je neposreden naš sosed od Prekindrja do Kvarnera in s katerim živimo 13 stoletij v prijateljstvu. Nadaijni naš cilj pa je, to veliko in močno zvezo s hrtatskiin kmečkim narodom spopolniti in podkrepiti še z zvezo kmečkega naroda srbskega, ki istotako stremi po bratskem sporazumu vseh in v všem. Za desego teh ciljev sklenili sta „Sainostojna kmetijska stranka" in »Slovenska republikanska stranka44, da ostanete sicer obe ti dve kmečki stranki samoupravni, v svrho doseganja skupnih ciljev pa ustanovite zvezo, ki se imenuje „Zveza slovenskega kmečkega ljudstva". Zveza slovenskega kmečkega ljudstva je pokret, ki n^ temelju prirodnih in zgodovinskih dejstev zasleduje kul-turno-politične in gospodarsko-socijalne smotre Slovencev. Zatq povdarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega slovenskega človeka, njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja, njegovo čuvstvovanje ter njegovo sveto pravico samoodlo-čevanja v svojih kulturno-političnih in gospodarsko-socijaluih Vprašanjih. Uvidevajoč in priznavajoč, da vsa dosedanja politika Vseh slovenskih strank od leta 1918. dalje ni prinesla slovenskemu narodu ne veljave, ne ugleda, ne spoštovanja pri Srbih, a tudi ne potrebnega nam zaupaiija pri Hrvatih, mora biti glavni namen naše zveze, da se storjene napake popravijo in njihove posledice ozdravijo, za bodoče pa postavi zdrav temelj resnično slovenske politike, ki bo ob varovanju našega koristila in krepila skupnost. Slovenski kmečki narod! To je edina pot, ki vodi do Tvoje gospodarske ih politične svobodte. In tudi edina pot, ki more dovesti do pravne in parlamentarce države v duhu ktiiečke demokracije, svobode in pravice. Naj živi svoboda in napredek slovenskega kmečkega naroda! Naj živi kmečka demokracija! V LJUBLJANI, dne 20. jiinija 1925. Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev: A• Prepeluh, načelnik. Samostojna kmetijska stranka: Iv. Pipan, načelnik. Za izvršni odbor »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva4*: Andrej Kelemina, narodni noslanec. Iva.n Pueelj, narodni' poslanec. Splošna načela „Zme slovenskega kmečkega ljudstva". „Zveza slovenskega kmečkega ljudstva*4 je politična organizacija, 'ki na temelju prirodnih in zgodovinskih dejstev zasleduje kulturno politične in gospodarsko socijalne smotre Slovencev. , Zato povdarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega < slovenskega malega človeka: Njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja in njegovo čustvovanje. Poleg tega !se džiramo zlasti na njegovo gospodarsko in socijalno življenje, ki kaže, da smo Slovenci kmečki in delavski narod. Zahtevamo zakonodajno samoupravo naroda na njegovem področju. Narod bodi izvir in nosilec vse politične in gospodarske moči, ker je suveren. Ta njegova suverenost naj se uveljavi v vsem družabnem življenju. Slovenija je po svoji ogrpmni večini kmfcčka, nekbliko tudi obrtniška in delavska. Zato naj bo tudi vsa zdkonodajna in javno-upravna organizacija po občinah, okrajih in okrožjih v skladu s potrebami in koristmi tega prebivalstva. Smoter držaVe v tem pogledu bodi: čim največ kmečkih gospodarstev s kolikor mogoče zadružno produkcijo. Ta se naj naslanja na domačo obrt in industrijo, od katerih je odvisno gospodarsko prospevanje naše ožje domovine. Industrija in prometna sredstva, ki služijo splošni blaginji, naj stopnjevaje prehajajo v last celokupne družbe oziroma zadrug. Na družbo gledamo s stališča kmeta, obrtnika in delavca, katerim se mo-rajb prilagoditi izobraženci. Ti naj bodo v službi naroda, ne pa narod predmet njihovega izkoriščanja in Špekulacije. Prebivalstvu ndj še dopusti; da se samoupravno organizira, a pri političnih vprašanjih, ki zadevajo ves narod, odločaj prebivalstvo po svobodnem glasovanju. Smo za miren sporazum v vseh mednarodnih sporih in bratovsko Sožitje, zlasti vseh slovanskih narodov. Ljudstvo je suvereno, to se pravi, popolnoma neodvisno pri vseh odločitvah; Po načelih demokracije naj Vedno in povsod obvelja 'volja ljudstva odn. njegovih izvoljenih zastopnikov. V Sloveniji ima podeželsko ljudstvo Večino v narodu. Zato ima to ljudstvo nesporno tudi pravico odločevati v njej. V šocijalnem pogledu postavljamo za cilj? naših stremljenj in teženj najvišje družabno načelo, ki je: Vsakdo imej pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Podlaga vsega socijalnegfi življenja bodi družiria, ki je prvi činitelj dela in ofnike. Temelj našega narodnega gospodarstva je pa kmetijstvo. Državni,, cerkveni in veleposestniški gozdovi naj pifeidejb v last delovnega ljudstva. Izvede naj se agrarna reforma po načelu: zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje. Zemljiška posest posameznika naj rte bo večja kakor so največje kmetije v dotičnem okraju. Izvzemajo naj se le tista posestva, ki so namenjena poljedelskim šolam, zadružnemu . gospodarstvu ter agrarnim industrijam. Država naj pospešuje kmetijstvo in obrtnijo s cenenimi državnimi krediti na zadružnem temelju. Trgtivina bodi brosta v okviru zakonov. V pogledu' industrijskega delavstva smo za to, da se delovno pravo spravi v sklad z zahtevami mednarodnega delavskega strokovnega gibanja. V kulturnem oziru je „Zveza slovenskega kmečkega ljudstva1* svoboljubna, črpajoča, vse smernice svojega političnega, gospodarskega, socijalnega in kulturnega udejstvovanja naravnost iz naroda, kateremu služi. Odklanjati mora zato vsako sodelovanje s takšnimi političnimi ali socijalnimi skupinami, ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom. Verstvo našega naroda je temelj moralne kulture. Vsa veroizpovedanja naj bodo prosta. V pogledu politične uprave po-vdarja „Zveza slovenskega kmečkega ljudstva11, da ista danes ne odgovarja duhu našega časa in demokratičnim stremljenjem ljudstva, ker je zastarela in birokratična, zato tudi nesposobna za ustvarjajoče in Vsi nasprotniki resnične sloge In socijalno-gospodarskega napredovanja slovenskega kmečko-delavske-ga ljudstva so vznemirjeni. Oni kriče, zmerjajo in obrekujejo naš pokret. Zakaj? Samo zato, ker gremo za tem, da se ves naš kmetiški narod gospodarsko in kulturno osvobodi. Tega pa nihče od njih noče. Ne klerikalci, ne demokrati, ne po-licaj-socijalisti in komunisti. Vsi ti žive samo od nesloge našega podeželskega prebivalstva, ki je politično nasedlo sedaj temu, sedaj onemu. Naša nova „Zveza slovenskega kmečkega ljudstva" bo napravila korenit konec temu političnemu izkoriščanju. Ljudstvo naj samo vzame v roke vajeti svoje usode. Njegova gospodarska in kulturna osvoboditev more biti delo le niega samega! V tej resnici je zapopaden tudi političen pomen naše „Zveze“. Zakaj, to hočemo tu razložiti. Slovenci smo kmečki narod; zato je v njihovem interesu, da ne žive z nobenim narodom v sovraštvu. Zlasti pa je v njihovem interesu, da žive v prijateljskih odnošajih z vsemi tistimi političnimi in socijalnimi pokreti, ki imajo slično ali celo enako gospodarsko in socijalno ozadje, kakor ga ima naš kmečko - delavski pokret v Sloveniji, „Zveza slov. kmečkega ljudstva" iskreno želi skupnega bratskega sodelovanja i s hrvatskim i s srbskim kmečkim ljudstvom. Vse druži predvsem občečloveška ideja njihovih gospodarskih, socijalnih in političnih stremljenj v cilju, da se država izgradi v duhu sporazuma, bratskega sožitja, enakopravnosti in kmetske demokracije. V tej smeri je naša „Zveza“ že našla priznanje hrvaškega kmečkega gibanja s katerim je stopila v politično zvezo, tako da moremo reči, da je ves kmečko-delavski pokret med Slovenci in Hrvati že danes enoten in složen, temelječ na lepih načelih, ki smo jih tu povdarili. * V današnjih razmerah, ki smo jih presodili z vseh strani, je ta pot edina, ki more dovesti slovensko podeželsko ljudstvo do veljave in vpoštevanja. Dosedanje politično zastopstvo Slovencev se je izkazalo za Marsikoga bo zanimalo, kako je prišlo do naše »Zveze*1, ki jo naše ljudstvo povsod, kamor je segel glas od nje, tako toplo pozdravlja. Takole je bilo: Dne 9. in 10. marca 1925 ste se vršili zborovanji okrožnih odborov SKS za Kranjsko in Štajersko, na katerih so zbrani kmečki zaupniki v svojih enakoglasnih resolucijah izrekli sledeče:. Izjavlja (okrožni odbor), da vidi rešitev sedanjenga neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije, do katerega je privedlo šestletno vladanje kapitalističnih strank, edino v lojalnem bratskem sporazumu vseh jugoslovanskih plemen in veroizpovedanj na podlagi organizatorično delo. Na njeno mesto naj stopi gospodarska in kulturna uprava, ki jo vodijo voljeni ljudski zastopniki. V pogledu javnih bremen smo za njihovo popolno izjednačbo in zahtevamo, da se socijalno pravično raz-dele v tem smislu, da se zaščiti gospodarsko slabejše. * Ta načela naše „Zveze“ so tako modra in pametna, da bolj biti ne morejo. Vzeta so naravnost iz duše našega kmečko-delovnega naroda! Zato morajo tudi zmagati, ne glede na to, da prav tako mislijo hrvatski, srbski, bosanski in nemški kmetje. V mnogih velikih naprednih deželah so ta načela tudi že zmagala in se že izvajajo v vsakdanjem življenju. Tako bo prišlo, tudi pri nas! nezmožno voditi še nadalje usodo našega ljudstva. Nekdaj vsemogočna »Slovenska ljudska stranka", kateri je do zadnjega naše ljudstvo ostalo zvesto, leži na tleh, ne zaradi tega, ker je bila premagana v poštenem boju, ampak zaradi tega, ker je bilo njeno vodstvo nesposobno voditi usodo našega ljudstva v sedanji dobi. To vodstvo je zakrivilo veliko napako že leta 1918., ko je izročilo Slovenijo brez vsakega pridržka državnemu političnemu centralizmu, ko tega še ni bilo nikjer,, niti pri Srbih. Pozneje je sicer poskušalo popraviti to svojo usodno napako, toda zopet se je pokazalo nesposobno voditi slovenski čolniček po varni poti med pretečimi pečinami. Danes, ko je politični polom tega vodstva več kot očividen, ker ga okuša na svoji koži vsak kmet, obrtnik, delavec in izobraženec v Sloveniji, se nekdaj ponosna ..Slovenska ljudska stranka" umika pod okrilje klerikalizma, pod katerega zaščito upa rešiti za sebe kar največ mogoče. Doslej je SLS privedla Slovence v osamelost in brezpo-membnost, sedaj pa jih skuša privesti še na pota sovraštva do vseh drugih, ne samo pravoslavnih Srbov, ampak tudi katoliških Hrvatov. Sovraštvo pa nikoli ne more privesti ljudstva v boljše razmere. Ne sovraštvo, ampak ljubezen do vseh more postati rešilna. Mi smo naglasili pomen verstva med narodom, ki ga spoštujemo in upoštevamo. Odločno pa odklanjamo, da bi kdorkoli v politične svrhe zlorabljal našo vero v koristoljubne strankarsko politične namene, to vero, za> katero so naši pradedje veliko .trpeli in žrtvovali. Med nami ima vsak dovolj prostora za pošteno udejstvovanje na kateremkoli polju javnega življenja. Tudi duhovnik. Kajti politika je predvsem gospodarsko delo v korist ljudstva. Politika pa ni vera. temveč pamet! Slovenski kmet, slovenski obrtnik, slovenski delavec! Vaše mesto je odslej v'„2vezi slovenskega kmečkega ljudstva", ki bo v bratski vzajemnosti s svobodoljubnim hrvatskim kmečkim pokretom izbojevala suverenost naroda, enakopravnost vseh državljanov, narodni sporazum, kmečko demokracijo ter končno pravično kmečko-delavsko vlado! popolne gospodarske, politične, verske in socijalne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanje zakonov ter priznavanja absolutne narodne suverenitete in široke zaktfnodajne samouprave posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin. Smatra, da je verska in plemenska nestrpnost največja zapreka za konsolidacijo države in glavni vzrok sedanje gospodarske krize. Zato je pripravljena sodelovati z vsemi onimi naprednimi strankami v Sloveniji, ki se strinjajo z načeli izraženimi v tej resoluciji. Poživlja kmetsko ljudstvo, da gre z novimi močmi neustraiv im v borbo do zmage „Stare pravde". Dne 15. marca 1925 pa so zborovali zaupniki »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev" na Štajerskem v Mariboru, ki so izrekli v svoji resoluciji sledečo ugotovitev: SRS je zastopnica političnih, gospodarskih, socijalnih in napredno-kulturnih interesov kmetov in delavcev v Sloveniji. Po svojem idejnem bistvu in socijalnem položaju in pretežne večine svojih pristašev, predstavlja ona obče človeški socijalni pokret, ki je po svojih končnih smotrih v popolnem skladu z velikimi sodobnimi socijalnimi gibanji vseh kulturnih dežela, ki pa je na področju svojega udejstvovanja popolnoma samoupraven in neodvisen. SRS zagovarja zlasti mir in vzajemnost med vsemi narodi, zlasti pa tudi še s tistimi, ki imajo s slovenskim ljudstvom enake ali sorodne šege in običaje, sorodstvo jezika ali kulture in civilizacije ter skupne gospodarske in socijalne interese. S tega vidika zagovarja SRS enakopravnost vseh državljanov ne glede na spol, jezik in narodnost. Kmetje, obrtniki in delavci imajo skupne gospodarske in socijalne interese, kateri postajajo z vsakim dnem večji in pomembnejši, ker jih vse skupaj podjarmljuje veliki finančni kapital s tem, da ogroža svobodo in obstoj kmečkih domov, bolj in bolj izkoriščujoč sadove vsakega kmečkega, obrtniškega in sploh produktivnega dela. SRS vidi izhod iz tega socijalnega brezpravja, ki mu sledi takoj za petami tudi politično brezpravje, v tem, da se na temelju ljudske suverenosti in narodne samoodločbe ter zakonodajne samouprave družba politično organizuje federativno, gospodarsko pa na stanovsko-samo-upravni podlagi. Če se uveljavi demokracija po teh načelih, preide avtomatično takoj vsa politična in gospodarska oblast v državi v roke kmečkega in delavskega ljudstva. Zbor zaupnikov SRS poziva zato kmečko in delavsko ljudstvo v Sloveniji, da se na podlagi teh politič- V Št. Jerneju na Dolenjskem se vrši v nedeljo 28. t. m. velik shod »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva4*. Govorilo bo več govornikov. Tovariši iz krške doline pridite na shod v obilem številu. Pomen »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva**. Po izidu zadnjih skup-činskih volitev predstavlja ta zveza v Sloveniji 32.558 volilcev. Po številu svojih pristašev in somišljenikov jc to druga najmočnejša politična skupina, ki pa ima vse izglede, da postane prav kmalu prva. Po političnem svojem pomenu je že sedaj prva, ker stoji v zvezi s krvatskim kmečkim narodom, ki ga danes zastopa hrvatski seljački klub v Beogradu. Namen te zveze je, da konsolidira v Sloveniji politično razcepljene podeželske vrste, jim da enotno politično miselnost in pomnoženo borbenost pri doseganju skupnih ciljev, v namenu gospodarske povzdi-ge, politične svobode in socijalnega napredka celokupnega slovenskega ljudstva.. Kako so be sami »potegnili**. Pretekli teden je »najboljše” informirano »Jutro" prineslo več člankov, v katerih jc naznanjalo, da je izšel nek »manifest" »Zveze slovenskih kmetov, obrtnikov ih delavcev". Vsa javnost ve, da so sc že dalj časa vršili razgovori med SRS in SKS fn zato so časnikarji prežali na rezultat teh razgovorov kakor preži psiček na oglodano kost. Kot podiaga teh razgovorov je služilo (več elaboratov in i‘den od teh, ki ni bil več aktualen, je obležal v neki ljubljanski tiskarni od koder ga je prejelo »Jutro". In ga je brž objavilo in se z vso vehemenco borilo proti temu koščku ničvrednega papirja, kakor se je boril Kišot proti vetrnim mlinom. Danes objavljamo naznanilo o političnem sodelovanju med SRS m SKS, ki je povsem drugo,’ kakor pa oni »manifest", ki ga jc bojda »zadnji trenotek ustavil g. Pucelj". — ,.Jutro" si lahko to bla- nih, gospodarskih in socijalnih načel združi v enotne vrste v namenu, da doseže te velike cilje. Dne 19. aprila 1925 so ponovili na svoji konferenci tudi kranjski zaupniki SRS glavna načela te resolucije. Tako je bil prvi led prebit. Glavni odbori in predsedstva obeh navedenih strank so se nato ponovno-krat sešli na razgovore, na katerih se je ugotovilo, da obe navedeni stranki v bistvenih točkah soglašate in da nadaljno medsebojno pobijanje iz zgolj strankarskih namenov narodu samo škoduje. To misel je končno potrdil tudi občni zbor »Samostojne kmetijske stranke" dne 3; maja 1925 v Ljubljani. Glavni odbor in predsedstva obeh navedenih strank so morala seveda izvršiti, kar so njihovi pristaši želeli, pa ne samo želeli, temveč tudi naravnost zahtevali. Sklenilo se je sodelovanje. Ta sklep je izval zlasti tudi na Hrvatskem veliko odobravanje. Današnji predstavnik hrvatskega kmečkega naroda, »Hrvatski seljački klub" v belgrajski skupščini, ga je z radostjo in bratsko ljubeznijo vzel na znanje. Sledili mu bodo še srbski kmetje. S tem smo položili temelj za velik gospodarski in socijalni pokret, ki mu bo idejni temelj kmečka misel, kmečka sopomoč, kmečko bratstvo, kmečko gospodarstvo, kmečka miroljubnost, skratka vse to, kar more vsak narod osrečiti in zadovoljiti vse delovne stanove, to je obrtnike, delavce, izobražence in sploh vse, ki človeštvu koristijo z delom, ročnim ali umstvenim. Temelj je položen. Sedaj pa na delo, da postane beseda kri in meso! »V začetku je bila Beseda. — Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej postalo. V njej je bilo živ-lenje, in življenje je bilo luč ljudem. In luč sveti v temi, in tema se je ni polastila." (Evangelij po sv. Janezu, prvo pogl.) mažico vtakne za klobuk, ker je svoje bralce zopet enkrat tako sijajno »potegnilo". »Domovina**, to je tednik, ki ga izdajajo slovenski samostojni demo-kratje. V zadnji številki piše o g. Puclju, da se druži s »separatisti" — Ali »Domovina" sploh ve, kdo in kaj' so, ali kaj bi bili »separatisti"? Če tega ne ve, naj prebere nekaj zadnjih številk »Slov. Republikanca". Če pa hoče postati ..Domovina" za kmete to, kar je »Slovenski Narod" za uboge na duhu po mestih, ji mi ne bomo delali nobenih zaprek. Kaj pa še hočejo? Razni slovenski politični koštruni se v enomer pritožujejo, da slovenski republikanci nočejo zavreči republikanstva niti sedaj, ko je Štefan Radič priznal kralja. — Mi res ne vemo, kaj naj še naredimo, da bi tem koštrunčkom ustregli! Ali ne priznavamo že od vsega začetka, da je država SHS sedaj kraljevina? Ali naj govorimo in pišemo, da je država SHS že danes ■ republika, če pa au? »Radičev eksponent**. „ Narod" trdi, da je g. Prepeluh »Radičev .eksponent za Slovenijo". — Hvala Bogu, da g.. Prepeluh ni ..Narodov" eksponent za Hrvaško! Pašičeva bolezen. Ministrski predsednik Nikola Pašič je resno obolel na zlatenici.1 Tudi noge mu otekajo. Njegova bolezen povzroča politikom velike skrbi. Doslej je namreč odločeval o vseh zadevah samo Pašič in nihče drugi. Če bi se mu pripetilo kaj človeškega, ne ve nihče, kdo naj bi prevzel vodstvo radikalne stranke in državne politike. Za Šlovence bo položaj ostal isti, naj vlada v Belgradu kdorkoli, .kajti Srbi imajo io lepo lastnost, da kljub vsem svojim strani karskim prepirom ostanejo vedno Srbi. Te lepe lastnosti pa Slovenci ne poznamo. Dobro je povedal. V nedeljo sc' je vrši! v ljubljanskem hotelu ..Union" Političen pomen ..Zveze slovenskega kmečkega ljudstva". Kako je nastala. Zveza slovenskega kmečkega ljudstva". ±3r^'i(! adovpljiii, bo>tc.ce kupile min pifiva djom&coj aiimKOjamsno] zato-se na Laškem ali pa v Av-razue reči mnogo cenejše ku-koi pri nas. Tako opazujemo, da nnogo Ljubljančanov vozi letds nor je. ziasti na Sušak. S Sušaka feko pa ni 'daleč. Na Reko gredo Na Sušak pa se vračajo vsi novi; obleka je lio.va, perilo novo,'čevlji: novi, klobuk ali slamnik nov, žepna ura z verižico je nova! Vsa no v in a skupaj pa velja .u-liko manj kakor v Ljubljani, in .sicer v jako boljši‘kakovosti glede blaga in, izdelave, da pride vožnja iz Ljubljane na Sušak in nazaj popolnoma zastonj in še precej ostane, 'i udi ljudje, ki se vozijo v Trst, delajo tako. Posebno prj žen-, škili oblekah #.c cena 'pozna, ker je lirskem- svila takorekoč zastonj. Kakšna, razlika je v cenah, se vidi že iv ccn 'na dhuvalo' Čevlji, ki stanejo v Ljubi/aru ,4?0- £00 dinarjev par, se dobe v Ti s tu že za 200 dinarjev! Tako ri ■čudno če hodijo ljudje kupovat v Trst, ker od nove obleke, ki jo ima r.-» '(Wfifl.tr <•••,, »-»-j* trt W??Wt -n. \»v,: * /o.• xv.qc.r! Ik&JIŠCiKtitot ' velik protestni shod, ki so ga sklicali ljubljanski hišni posestniki proti prevelikemu obdavčenju Slovenije. Pri lej priliki je zapisal . Narodni dnevnik" sledeče: »Preobdavčenje Slovenije je stvar vse Slovenije in zato mora biti v tem oziru vsa Slovenija solidarna. Zlasti še, ko vsi vemo, da je naša davkarija veliko pregoreča. je v proračunu predvideno, da plača Slovenija 50 miljonov davka, bodo naši davčni uradi iztirjali gotovo 20 miljonov več. In naši davčni uradi so tisti, ki imajo poleg belgraj-,ske gospode največ krivde, da je Slovenija že tako preobdavčena, da njeno gospodarstvo že propada ... Ni pa zadosti protestirati, temveč treba se je tudi proti onim boriti ki so glavni vzrok sedanjih visokih davkov. Na skodu protestirati proti dvanajstinam (državnemu proračunu za nekaj mesecev), potem.pa voliti tistega, ki ■c za dvanajstie glasoval, sc pravi norčevali, se iz lastnega protesta. Ko se bodo dvanajstine odglaspvale, mora biti vseh 26 slovenskih poslancev navzočih. Kdor ne bi bil navzoč, f-.dor bi ob tej priliki zanemaril svojo dolžnost, s tem treba obračunati, in če ne pomenijo nove dvanajstine znatnega znižanja davkov, potem mora .vseli 26 slovenskih poslancev .glasovati proti dvanajstinam.4* — Vse to je gotovo prav lepo in jasno povedano. Vprašanje pa je, če bodo vsi slovenski poslanski glasovi tudi kaj zalegli. Ho našem mnenju prav nič, ker 26 poslancev ne pomeni v centralističnem parlamentu, ki šteje 215 poslancev, prav nič! Danes lahko glasujejo slovenski poslanci tako .i.li pa taivo, zgodilo se bo vedno to, kar Iioče srbska večina! V ta položaj pa so nas pripeljali tisti, ki so le-ta 19.KS. s polnimi jadri jadrali v Bel-grad in lam izročili vso oblast nad Slovenijo — drugim! Kedar toča po-bije, lahko še zvonove pobije — po ioči zvoniti ne pomaga več! »Inteligenca*4, ki še brati ne zna! Tako ..inteligenco" najdemo seveda pri časopisu, ki se imenuje Slovenski Narod". Mi smo namreč v zadnji številki »Slov. Republikanca" povedali, da je bedarija prve vrste, če nas kdo odvrača od zahteve po federalistični preureditvi države s praznim strašilom, češ da bodo v takem slučaju 1 miljonček Slovencev kar v petih minutah pohrustali Lahi, Nemci in Mažari. in smo rekli, da nas Nemci itd. lahko ,,pohrustajo", tudi če smo združeni s Srbi in Hrvati, ker se bo stomiljonski nemški narod za 10 miljonov („Narod" pravi, da nas je 13 miljonov) Jugoslovanov ne bo dosti več zmenil kakor za 1 miljon Slovencev. Iz tega našega vsakomur razumljivega odgovora na' znane .,,Narodove" oslarije in na njegovo strašenje z »Lahi",pa je , Narodovo" bedaČe zvalilo trditev, da se hočemo mi združiti z Nemci, ker samo Nemci so v naši bližini, ki štejejo okoli 100 miljonov duš!! Da bodo ,.Narodovi" možgani še bolj zmešani, mu povemo, da se mi ne želimo združiti z Nemci, ampak s Kitajci, katerih je 500 miljonov in pri katerih je inteligenca najbolj umazanega kulija stokrat višja kot ,,Narodova". Lastna hvala se pod mizo valja. Tega starega' pr.dgo.vora smo se domislili, ko sntd btali dne 19. junija v „Jutru“ sledeči sti&olt: .,,'Jugosloven-ska demokracija,, organizirana v stranki, Katere1 voditelj' je- Svetozar Pribičevič, je' VprečanSkih krajih nositeljica narodne, in državne misli." — „jutro" jih je- ‘že mnogo pogrun-talo in potuhtalo/anipak take debele še nikoli! . Danes ve vsa slovenska javnost, da Pribicevič in dr. Žerjav nista nič drugegaTot dva;zvesta Pa-šičeva služabnika, ki bi rada spravila Hrvate in Slovence pod editiozve-ličavni velesrbski klobuk. Temu poskusu se upira vsa i ‘ Slovenija. Sedaj, p;^,pri__. ti celo zapišejo dn le samo tL državo", kdor jč.; centralist! l bedarij je zmožen saiho slovenski „inteligent“, zadnji hribovski pastir pa -je prepameten, da bi verjel taki bahanji in smešni samohvali. V ni n; dogodki na Kitajskem. V '/.'tkem mestfi Kantonu so proglasili sovjetsko republiko. Upor Kitajcev proti Rvropejcem, zlasti proti Angležem, stalno narašča. Samo Rusija uživa še simpatije med Kitajci, drugi Evropejci pa se ne smejo pokazati niti na ulico. Načelo »Kitajsko Kitajcem" vedno bolj zmaguje. Grdo politično prevaranstvo. Žiri in Poljansko dolino je zadela velika nesreča. Neurje je pokončalo mnogo ljudskega premoženja. Zlasti reveži so hudo prizadeti, ker nimajo kje vzeti denarja za obnovo pokončanih stvari,. V vsaki državi na svetu se samo po sebi razume, da mora v takih primerih državna blagajna priskočiti na pomoč. Tako se godi v Avstriji, v Nemčiji, Italiji, na Francoskem, skratka povsod. Tudi glede Zirov in Poljanske doline se razume po sebi, da je državna oblast naravnost dolžna krepko pomagati. V nesreči ne bi smeli ločiti ljudi po poli- tiki in strankah,. Res je državna oblast obljubila pomoč, za enkrat 500.000 Din. Toda, kdaj bo ta denar izplačan in če tudi res bo, ne ve še nihče. Toda klerikalci in liberalci se že kregajo med seboj, kdo da je to, šele obljubljeno podporo izposloval, klerikalci trde, da je to samo njihova zasluga, a demokrati trde, da je to samo dr. Žerjavova zasluga. Mi pravimo k temu: Fej! Da ves vseh skupaj le sram ni! Ljudi je zadela nesreča. Država je dolžna pomagati, ker žive v Zireh in v Poljanski dolini naši državljani, ki plačujejo davek v denarju, delu in krvi! »Zveza med SKS in SRS“. „Nova Pravda", glasilo narodnih socialistov, piše: „SKS in SRS sta ustanovili »Zvezo slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev". Ustanovitev zveze je pozdraviti z ozirom na konsolidacijo političnih razmer v Sloveniji." Mašim naročnikom in bralcem! V smislu medstrankarskega dogovora med SRS in SKS se je ustanovila »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva". Ta naša „Zveza“ bo ;mela tudi skupno glasilo, zaradi česar se spojita »Slovenski Republikanec" in »Kmetijski list" v skupno glasilo »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva", ki se bo imenoval enostavno »Kmetski list“. »Kmetski list1 bo izhajal vsak teden enkrat in sicer vsako sredo. Ta list imej vsaka hišk, v kateri prebivajo naši somišljeniki! Zakaj smo si izbrali ime »Kmetski lisf“? To moramo razjasniti. Če pravimo »Zveza slovenskega kmečkega ljudstva", glasilo te »Zveze" pa imenujemo zopet na kratko »Kmetski lisr — storimo to namenoma! S tem hočemo povdarjati našo temeljno narodno in socijalno idejo. Z imenom »kmet" ali ..kmetski" nočemo označiti na primer le gotov stan, temveč duh in misel, ki naj preveva vse naše gospodarstvo, vso našo politiko, vso našo prosveto! V tem smislu smo vsi Slovenci »kmetje", •pa naj bo to naš srednji kmetski stan, naši bajtarji, naši obrtniki, naši delavci ali naši izobraženci. Vsakdo stremi po svojem lastnem domu in po koščku zemlje, da bi jo obdeloval! Ne samo kmet, tudi naš obrtnik, naš delavec, naš izobraženec stremi za tem in se čuti srečnega, ako ta občečloveški soeljatni cilj tudi doseže. Naš cilj ni proletarstvo, temveč naš cilj jc, da se proletarstvo kot zlo, kar najbolj zmanjša. Kmečko ljudstvo uooe.vojpe. ampak ono hoče mir, da se more nemoteno posvečati delu in ciniki. Kmečko. ljudstvo nikjer na svetu, pri nobenem.narodu, noče vze-thsusedn kar, nj njegovo. Brezpogojno pa hoče to, kar je njegovega. V tem je zapopadena velika misel pravice! Pri nas je v večini kmečko ljudstvo. To so vsi tisti, ki so si ohranili zdravo in prirodno misel svobodnega kmečkega doma, in med katere štejemo ogromno večino vsega našega podeželja, pa naj bodo to kmetje, obrtniki( delavci, viničarji, mali trgovci ali izohraženci. Izjemo tvori samo majhen odstotek tiste pokvarjene inteligence, ki noče o ljudstvu ničesar slišati in ki je zatajila rod iz katerega je izšla. Na to »inteligenco" se mi ne oziramo, pozdravljamo pa s tem večjim veseljem ono, ki je ostala zvesta rodu in domu svojemu in ki ni pozabila, da je bila rojena v kmečki, delavski ali obrtniški družini ter si je ohranila zdrav pri-rodni čut našega priprostega kmečkega človeka! Ta misel nas je vodila, ko smo si izbrali ime za skupno glasilo naše »Zveze slovenskega kmečkega ljudstva" — »Kmetski Hst“. .,Kmetski list" bo tisti naš agitator, ki bo prihajal vsak teden enkrat v domove našega kmečko-delavske-,ga ljudstva, ki bo prekvasil vso našo ‘miselnost v duhu in napredku, svo-'bode in pravice! Vaš je ta list! In samo tisti človek bo resnično naš, ki bo list prejemal in bral! Tisti, ki ga bo bral, ne bo samo naš človek, temveč bo tudi nov človek, bo vsaj duševno neodvisen človek, bo res napreden in omikdn človek. V duhu teh idej, in samo teh, bo naše delovno, a danes siromašno ljudstvo postalo najmerodajnejši faktor svoje usode in bo doseglo svojo narodno, socijalno in kulturno svobodo!. Zato pozdravljen naš »Kmetski list"! jc na drugi strani z Pametni ljudje. Pri nas je na razno bla&o naložena silno visoka carina. Pri naših sosedih ni in zato se n;'. I . se mnogo na morje. l.____ .na Reko 'pa. ni e____ v starih, razcapanih i-------- Strganih srajcah brez ovrat Na Sušak pa se vračajo —’ leka j vi, kli de strani, tako Gradcem'. ■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Pod duševno kuratelo. »Učiteljski Tovariš", z vladnega stališča obso-lutno pravoveren list, poroča:,, Odsek za samoizobrazbo logaškega učiteljskega društva jp povabil na svoj sestanek sociologa (in odvetnika v Ljubljani) dr. Tumo, da teoretično seznani učiteljstvo o temeljnih pojmih sociologije (nauka o človeški družbi). Sestanek pa je »srezki" (slovensko se pravi »okrajni", op. ur.) poglavar, v Logatcu po brzojavnem nalogu velikega župana preprečil z odlokom, da ni za sestanek določeni dan pouka prost dan. — Ni jasno, kaj je dalo povod tej prepovedi, šepete pa se, da je bil predmet predavanja ali predavateljeva oseba oblastem neljuba." — Tako poroča »Učiteljski Tovariš". — Ljubljanski »Narodni dneYnik" pa priporpinja na to poročilo: »Napredno učiteljstvo je torej za svoje vnet;o in več kot požrtvovalno službo za samostojne demokrate postavljeno pod mišljenjsko kuratelo. Napredno učiteljstvo si ne sme več sanjo izbirati niti predavatelja niti snpvi za predavanje, temveč o tem si lasti zadnjo besedo oblast. Prepoved logaškega predavanja je, brez ovinkov povedano, taka klofuta vsemu naprednemu učiteljstvu, kakršne si dosedaj ni upal dati učiteljstvu še nihče. In ta klofuta je trikrat bolj huda, ker prihaja s strani, od katere bi jo smelo učiteljstvo najmanj pričakovati." — Mi pa pravimo: Kakor so si gospodje učitelji postlali, tako bodo ležali. Če v svoji kratkovidnosti ne morejo spoznati, da zagovarjajo danes največje nazadnjake in nasilneže, naj se ne pritožujejo, če padajo nazadnjaški in nasilniški udarci tudi po njihoviji hrbtih. Zanimiva izjava. V »Slovencu" od nedelje beremo sledečo izjavo: »V št. 49. z dne 5. marca smo priobčili , članek, v katerem smo očitali gg. dr. Janžekoviču, Novaku'in Maroltu, da so iz strankarske kaprice pregnali poštne uradnike poštenjake daleč na jug. Članek temelji na napačni informaciji, kar lojalno ugotavljamo in s tem dajemo imenovanim gospodom zadoščenje." — Zahtevano zadoščenje je moral dati »Slovenec" omenjenim gospodom skoro gotovo zato*,, ker so uradniki, ki uživajo posebno varstvo zakona. Raznim listom ne bi nič škodovalo, če bi dali za razna obrekovanja in osebne napade primerno zadoščenje tudi« neuradnim osebam. / «*• Slovenski uradniki in slovensko ljudstvo. Mi se že več let borimo proti strašni davčni praksi v Slove- Trst, i' ' r dobe v T i st ko ni čudno če _______ v Trst, ker od nove človek na sebi, ni treba plačati carine, stara obleka v kovčegih pa jc carine prosta: Kakor s Trstom na eni niji, ki je privedla ves naš narod na rob gospodarskega propadanja. Ponovno smo kazali na davčno prakso v Srbiji, ponovno kazali na Hrvat-sko, kjer hrvatski uradnik po možnosti ščiti hrvatsko ljudstvo in hr-vatsko gospodarstvo. In smo rekli večkrat tudi, da so krivi silnega pre-obdavčenja poleg Belgrada tudi tisti visoki slovenski uradniki, ki ne čutijo z našim narodom. »Državotvorno41 „Jutro“ od pretekle srede sedaj, ko je zlo že ifcvršeno, to potrjuje. Poroča namreč, da so v Belgradu predpisali vsej Sloveniji Iza proračunsko lete 1924—1925 neposrednih davkov 74 miljonov dinarjev. Finančna uprava (tofej Slovenci sami), pa je iztirjala kar 114 miljonov dinarjev, torej .celih 40 miljonov več kakor je bilo potrebno. Nadalje je predpisal Bel-•grad Sloveniji dohodninskega davka za proračunsko leto 1924—1925 33miljonoy dinarjev. Naša finančna uprava pa je iztirjala 62 miljonov. Samo na teh dveh davkih — brez drugih! — smo plačali v Sloveniji po krivdi naših ljudij celih 69 miljonov dinarjev več, kakor so zahtevali v Belgradu! Zakaj? Da bi kdo bil Od- likovan ali pa zlezel v belgrajska čreva! Ljudstvo naj si to zapomni! Zaniihlva sodba o ruski revoluciji. Znameniti italijanski učenjak profesor Ferrero piše o ruski revoluciji in 'o sedanji politični ureditvi med drugim sledeče: »Nekateri radi na-1 glašajo, da sedanji ,;rdeči“ carji samo nadaljujejo strogo centralistično politiko nekdanjih „belih“ ruskih carjev. To ni res! Nova ruska vlada je nadomestila staro monarhistično centralizacijo s sistemom novih zveznih držav. Nova Vlada ie ogromno carstvo razdelila v večje število republik po narodnostnem principu in jih spojila v zvezno državo. Novi sistem tiči šele v početkih. Če bo uspfel, bo prehod do pravega parlamentarizma zelo olajšan. Kajti monarhistična centralizacija je vedno OVtrala uvedbo zapadno-evropskih naprav v Rusiji Sovjetska federacija je torej prehod od monarhističnega centralizma v nov režim, ki odgovarja načelom zapadnoevropskih demokracij." — Ubogi Ferrero! Kako bodo reveža zdelali oni pri „SloV. Narodu", če bodo brali te njegove vrstice! Oocpodorstvo. Dvig dinarja in njegove posledice. V zadnjetn času se je vrednost dinarja naglo dvignila. Dinar je skočil, kakor pravimo, v Švici od 8 na 9. To 1Š6 pravi: Sto dinarjev je bilo nedav-ffo vrednih 8 zlatih švicarskih frankov, danes pa dajejo za 100 dinarjev že 9 fclatih frankov. Z ozirom ha dvig dinarja je vrednost tujega denarja pri nas tudi v istem razmerju padla. Laške lire, češke krone, francoski franki in ameriški dolarji so danes znatno cenejši kakor so bili pred enim letom. Za 1 ,dolar se je dobilo pred enim letom Še 70 dinarjev, danes pa nekaj nad 50 •dinarjev. Taki skoki v denarni vrednosti pa imajo z>lasti za trgovino velike in resne posledice. Pred vojno Srno im&H v vseh državah fclaito' valuto. Ml smo natančno pozhali razftierje med tem in onim dfiharjem, in Smo vedeli, da je to razmerje stalno. Ameriški dolar je pred vojno' veljal okoli 5 kron. Kdor je torej natočil kakšno blago iz Amerike, ‘je natSnko vedel, da bo moral plača- li ž&nj tolikokrat po 5 kron, za kolikor dolarjev je blžiga ■ naročil. To pravilo je veljalo in držalo brez ozira ha to, kdaj je trgovcu naročeno blago 'dtibil, kšr ‘je bilo razmerje med Vrednostjo krone in dolarja stalno, namreč Vedno 5 krort za 1 dolar. ZdrAdi štalnošti ražriterja med vrednostjo raznih vrst denarja je bil fa tržbVec prted vojno lahko samo rgbvec. On sij je ltidral brigati le za o, da je kjerkblr nasvetu ižtaknil do-fe mogel doma z do-jičkom prodajati. Danes pa je to zelo drugače. Mi doživljamo dan za dnem, kako se vrednost enega in drugega denarja hitro menja. Mi doživljamo sedaj nagel dvig dinarja, doživeli pa smo tudi že njegov padec. Za 1 liro se je dobilo včasih že 18—20 kron, danes pa dajo za liro komaj še 10 kron. Razmerje med vrednostjo raznih vrst denarja se tdfej vedno menjava. Tako stanje pa postavlja današnjega trgovca in sploh vsakega kupca in prodajalca pred težke nove naloge. Današnji trgovec ne sme in ne more biti več samo trgovec, ki skrbi samo za nabavo blaga, katerega potem ž dobičkom prodaja, ampak današnji trgovec mora biti ob enem tudi valutni špekulant. Če proda n. pr. naš lesni trgovec svoje blago laškemu trgovcu in si izgovori plačilo v lirah, ki jih dobi izplačane navadno šele čez 1 mesec, ali pa še pozneje, mora znati presoditi, ali se bo lira do takrat, ko bo on dobil denar, ali dvignila, ali ostala neizpre-menjena ali pa bo padla. Če se liria dviga, potem zasluži, če pa lira pade, izgubi. Ali z drugimi besedami: Če se dinar napram liri dvigne, naš trgovec izgubi, če pa dinar pade, naš trgovec dobi. Položaj onih naših trgovcev, ki blago iz naše države izvažajo, in ki zahtevajo ali si izgovore plačilo v tujih valutah (lirah, čeških kronah, frankih itd.), je torej zelo nevaren, če se dinar začne dvigati. Slovenski trgovec z lesom ali pa banaški trgo* vec z žitom, ki sta prodala blago n. pr. za švicarske franke, dobita danes sicer toliko frankov, za ktf-likor sta blago prodala, ampak za franke dobita pri dvigu dinarja mno4 go manj dinarjev kot v času sklepa kupčije, mogoče celo manj, kakor sta sama dala za blago, ki sta ga nakupila pri nas v dinarjih. Za izvoznike je torej nagel in nepričakovan dvig dinarja lahko usodepoln, če sklepajo kupčije v tujih valutah. V dinarjih sklepati kupčije s tujci pa je navadno zelo težko, ker se tujci radi drže svoje valute. Drugačen pa je položaj za one trgovce in prekupčevalce, ki blago od drugod k nam uvažajo. To velja pri nas zlasti za tkanine in za kolo-nijalno blago (kava, riž, sladkor). Če naroči naš trgovec s suknom svoje blago na Angleškem, ga mora plačati v angleških funtih, na Češkem v čeških kronah itd. Jasno je, da plača naš trgovec po preteku plačilnega roka angleškemu ali češkemu fabrikantu ravno toliko funtov, za kolikor se glasi račun, toda v slučaju nepričakovanega dviga dinarja dobi potrebno število funtov ali čeških kron za mnogo manj dinarjev, če dinar visoko stoji, kakor pa takrat, če je dinar nizek in če pade. Če se dinar dviga, dobimo torej uvoženo blago znatno cenejše in cene uvoženega blaga morajo pastL Trgovci seveda etn ne inižajo radi, morajo jih pa znižati, če jih prisili k temu neizprosna konkurenca. V veliki nevarnosti so v slučaju stalnega dviganja dinarja pri nas tudi oni dolžnjki, ki imajo dolgove doma v dinarjih pri domačih zavodih. Kdor si je izposodil n. pr. leta 1922. recimo 10 tisoč dinarjev, ko je bilo 100 dinarjev v Švici vrednih komaj 5 zlatih frankov, mora danes vrniti svojih 10 tisoč dinarjev brez ozira na to, da je danes z ozirom na dvig vrednosti dinarja tistih 10 tisoč dinarjev vrednih še enkrat toliko! Danes doživljamo ravno obraten proces kakor med vojno in tik po vojni. Kdor je pred vojno komu posodil 100 zlatih kron, je dobil po vojni za svoje zlate krone 100 papirnatih kron in nobeno vpitje ni nič pomagalo. Takrat so se ljudje, ki so delali dolgove, lahko smejali, ker so sVoje v zlatu narejene dolgove lahko plačali s papirjem. Danes je pa narobe. Kdor je naredil dolg v papirju, ga bo moral vračati toliko bolj v zlatu, kolikor bolj se bo dinar dvignil. . To vedeti je za one naše gospodarje, ki imajo kaj dolga, jako važno. Če verjamejo na stalen dvig dinarja, t in ta vera je opravičena, morajo tudi vedeti, da bodo cene poljskih pridelkov toliko bolj padale, kolikor višjo vrednost bo imel dinar. Dobivali bodo torej za svoj trud vedno manj. Kolikor manj pa bodo izku-pili za živino, žito, les in vino, toliko težje jih bo tlačil dolg. Zato naj vsak gospodar, ki le količkaj more, poskuša svoje dolgove čim prej poravnati, da mu njegovo breme sčasoma ne bo postalo pretežko. Tudi za delavstvo dvig dinarja ne bo brez pomena. Delavci na kmetih bodo' prisiljeni zadovoljiti se z nižjo dnino, ker bo cena pridelkov padala, dokler bo dinar rastel ali pa ostal na žriatni višini. V resnici seveda ne bodo izgubili nič, ker bodo za nižjo svoto več vrednega denarja vseeno dobili toliko blaga kakor so ga prej za večjo svoto manj Virednega denarja. Industrijske delavce pa bo težko zadela okolnost, da noben podjetnik ne bo hotel izdelovati blaga na zalogo ali pa celo nabavljati si drage stroje v trenotku, ko računa, da bo stroje lahko> kupil za polovico cenejše, če nekoliko počaka. To bo imelo za posledico vsaj začasno brezposelnost, kateri bo pa brez dvoma sledil tudi v številkah nižji zaslužek. Vse kaže, da se doba visokih številk začenja bližati svojemu koncu. Denar postaja vedno več vreden in zato naj ga ne razmetava kdor ga ima, ampak naj hrani! Cene živine, mesari in gostilničarji. Iz sejmskih poročil iz vseh krajev Slovenije vidimo, da so cene vsakokratne živine povsod silno padle. Človek bi pričakoval, da bodo primerno padle tudi cene mesa pri mesarjih. Na mestnih trgih pa se padec cen za živino prav malo pozna. Nekateri mesarji so res svoje cene nekoliko znižali, znižanje pa še zda-leka ne odgovarja pravemu stanju, če stanejo debeli voli 9 dinarjev za kilo žive teže, je popolnoma neopravičeno, če mesarji prodajajo meso po 20 dinarjev kilo! Nekateri mesarji v Ljubljani prodajajo meso tretje vrste po 12 do 13 dinarjev kilo! Toda to je meso najcenejših krav, ki stanejo 3 dinarje kilo žive teže! Tako postopanje ni pravilno in že zelo meji na odiranje! Vsak pameten človek prizna tudi mesarjem pošten zaslužek, ampak kar je preveč, je preveč. Še manj kakor pri mesarjih se pozna padanje cene živine po nekaterih gostilnah, kjer še vedno računajo porcijo pečenke po 15 dinarjev, kakor takrat, ko je veljalo meso po 25 do 30 dinarjev kilo! Najmanj pa se pozna padec živinske cene pri raznih mesnfii izdelkih, n. pr. pri klobasah, ki so danes ravno tako drage kakor so bile takrat, ko je veljal kilogram mesa 40 dinarjev! Za take stvari pa se naše državne in občinske oblasti ne 'zanimajo, ampak mirno gledajo in poslušajo, kako mesarji in gostilničarji pripovedujejo, da je visokih cen kriv edinole požrešni — kmet, kar pa ni res, kakor se da točno in jasno' dokazati iz cen na sejmih, ki jih uradno objavljajo. Če bi bili konzumenti pri nas tako odločni kakor v Ameriki, in bi sklenili, da par dni ne bodo kupovali mesa, bi se stvar prav kmalu uredila. Onim kmetom pa, ki bi morali prodajati živino pod ceno, svetujemo, naj raje koljejo doma sami. To velja zlasti za kmete v bližini mest in industrijskih krajev. Potrebna pojasnila dobe na županstvih. »Naš Dom«. Zbor zaupnikov iz Štajerske poSII T KROJNI ŠOLI. k»n<-«*| ministintva *a trgovino in Ljubljana, Židovska Ulici Štev. 5. Vaak meneč tečali ta krojače Šivilje in ne-Šivilje. i*kuJe5fefl J** ▼»kem ieljo ekspresno po lonirani od 4 J ob Splošno kreditno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo Aleksandrova cesta 5 Ustanovljeno 1898 v Ljubljani Telefon št. 367 g Obrestuje fz hranilne vloge po | najugodnejši obli restni meri brez * vsakga odbitka. Hodni išiilttti Mimica Horvat Ljubljana, Stari trg 21. ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE Ža ni klobuki vedno v za ogi. Popravila se »prejemajo