nttaucoi irabant »s^aumont srSamogneux iegr.eville Bezonvaux, .ouvemont >0» & AVOCOUI Chattancourt, Ft. Ooo Oourrus^jJ'Marre Montzeville SouJviHe ft(;hei«l+ fecthelainvill® + oo .50 .00 .00 .50 .00 .00 .00 .00 .00 .00 Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 5 6 JOLIET. ILLINOIS. {). JUNIJA 1916 LETNIK XXY. Novi ljuti boji med Avstrijci in Rusi. Nazna- Na fronti od Pripjetskega močvirja do rumunske meje so Rusi v novi ofenzivi. Nemci zavzeli Fort Vaux. Na laški fronti se Avstrijci pripravljajo za pohod na Beneško. prek» ore) irog* tre«4- Dunaj, S. jun. — Vkljub trdovratnemu italijanskemu odporu so avstro-°grske čete na laškem bojnem torišču 20Pet napredovale, kakor naznanja vojno vodstvo, in včeraj je bilo ujetih nad 5,600 I talij/nov. Poleg tega so Avstrijci uplenili tri topove, enajst strojnih pušk in 126 minskih metalnic. Dnevno poročilo se glasi: "Ob višinah južfco od Posinske doli-i" pred avstro-ogrsko fronto med -lonte Cengio in Asiagom se Italijani i z bočnimi oddelki trdovratno upirajo. \ ,'a.to je prišlo v tem odseku do hudih m "ojev. Kaše čete so se porinile bliže Postojankam pri Bostelidu in so znatno Pridobile na ozemlju na vzhodnem -"onte Cengio. Kraj Ceisana je že v ^ystro-ogrskih linijah. Sovražnik je bl1 odbit, kjerkoli je podjel protinapade. Nad 5,600 ujetnikov. "Včeraj smo ujeli 5,600 Italijanov, med njimi 78 častnikov. Uplenili smo tudi tri topove, enajst strojnih pušk In 126 minskih metalnic. ~ i "Ob spodnji Vojuzi (v Albaniji, se-verno od Valone) smo razkropili sovražne oddelke z našim topniškim streznjeni." Položaj neizpremenjen. strDunai. 7. jun. Čez London.) — Av-ro-0gtsko vojno vo(jstvo je danes . ^ Vll° sledeče dnevno poročilo: L^o bojišče: Položaj je vobče v njih 24 urah ostal neizpremenjen. Eden naših zrakoplovskih oddelkov --Pade, železniške postaje San Bool l ^'a.va> Livenes in Lati.-ana. Drug a. ek je spuščal bombe na Vičenco, A1° i" Verono. . V juniju je bilo doslej ujetih 9,700 ta'ijanov, ter uplenjenih petnajst topov in trinajst strojnih pušk." Lahi veseli bojnega prestanka. Rim ,7. jun. (Čez London.) — Ita-janski glavni stan je naznanil danes: "V ponedeljek je podjel sovražnik nov napad na naše postojanke v zgornji Vallarsi, na Monte Spiriju in ob Campomulski dolini. Odbili sm6 ga, šli na neki Čočki celo k napadu in ga zasledovali z bajonetom. Rusi ujeli 13,000 Avstrijcev, nilo pravi: "Nemško topništvo je bombardiralo predmostje pri Ikskullu. V odseku Dvinsk je sovražnik poskušal ofenzivo, a je bil odbit. -"V nedeljo zjutraj se je pričel spopad na fronti od Pripjeta do rumunske rheje, podpiran po topništvu. Naše čete so pridobile uspehov na mnogih važnih odsekih. Ujele so 13,000 mož ter uplenile več topov ip strojnih pušk. "V razvoju spopada je. naše topništvo razdejalo zaporedoma sovražne zaščitne utrdbe in tako usposobilo našo pehoto, zavzeti sovražne postojanke. Tekom bojevanja je bil polkovnik Lourie usmrčen in polkovnik pl. Tsig-ler resno ranjen." Dunaj poroča veliko bitko. Amsterdam, 6. jun. — Brzojavke iz Dunaja poročajo, da se vrši velika bitka ob ruski fronti kakih 200 milj. '"Včeraj je prišlo ob celi fronti med j Poročevalci opisujejo nepreštete tru-Adižo in Brento do topniških bojev. me ruskih vojakov, odpošiljanih v boj. Sovražni poskusi, prodirati v smeri na Poveljnik ruskih čet na tej fronti je Coni Zugno, v Adiški dolini in proti general Brusilov. SMfiT K1TCHENERJA PRETRESLA ANGLIJO. Lord,i Kitchener, vojni minister angleški, bil na krovu križarke Hampshire, ki se potopila. Med važno vožnjo na Rusko. Nesreča se pripetila pri Orkney Islands blizu škotske brežine. našim postojankam jugovzhodno od Asiaga, so bili takoj odbiti po našem streljanju. "Tudi ob koroški in soški fronti je je bi!a živahna dflai^ost." Ruska fronta. Dunaj, 4. jun. (Čez Berlin in brezžično v Sayville, 5. jun.) — Ruske čete na fronti Prut-Kolki, severozapadno od Tarnopola, so prodrle v avstrijske zakope, a so bile izgnane v krvavem protinapadu, kakor pravi današnje u-radno naznanilo. Poročilo kaže, da Ruši krepko nadaljujejo splošni napad, ki so ga začeli dne 3. junija, prej-kone v prizadevi, da olajšajo Italijane pritiska napadajočih Avstrijcev. Uradno naznanilo avstro-ogrskega vojnega vodstva pravi: "Ob celi besarabski in severovzhodni fronti je šlo davi sovražno topništvo v boj. Topniško streljanje je bi- lo posebno sffcio ob Dnjestru in ob dolenji Stripi, severozapadno od Tarnopola in v Volhiniji. Rusi so obstreljevali tudi petindvajset kilometrov dolgi odsek armade generalpol-kovnika nadvojvode Josipa Ferdinanda. "Ob Dnjestru so' Rusi podjeli tudi napad s plinom, ki* pa avstro-ogrskim četam ni napravil nobene škode. Povsod se množe znamenja pretečih pehotnih naskokov." , Rusi ujeli 13,000 Avstrijcev. Petrograd, 5. jun. — Ruske čete so pridobile znatnih uspehov ob fronti od Pripjetskega močvirja do rumunske meje, kakor pravi danes tukaj izdano uradno naznanilo. Rečeno je, da so Petrograd, 6. jun. — Novi ruski o-renzivi na jugozapadni fronti nasprotuje sovražna bojna moč od 600,000 do 650,000 mož. Fronta od Pripjetskega močvirja do rumunske meje je milj dolga. Kaj poroča Petrograd. Lov^on, 6. jun. — Novico o potopu britar.r-ke križarke "Hampshire" z vojnim ministrom Earl Kitchenerjem in vsem njegovim štabom na krovu ozna-čajo za najtežji udarec, ki ga je Anglija utrpela izza pričetka Vojne. Smatrajo ga za mnogo težjega nego prvo vest o nedavni pomorski bitki, ko so bile naznanjene samo britanske izgube in se ni še ničesar vedelo o sovražnih izgubah. Kitchener je bil mož, ki je ljudstvo popolnoma zaupalo vanj vkljub napadom, katerim je bil izpod-stavljen še pred nekaj meseci v časopisju in ki so pretili izpodkopati nje-2501 govo priljubljenost. Petrograd, 7. jun. — V svojem novem ofenzivnem gibanju so Rusi ujeli več nego 40,000 mož, kakor je bilo danes uradno naznanjeno. Naznanilo pravi, da so na liniji med Pripjetom in rumunsko mejo, kjer se vrše zdaj boji, Rusi doslej ujeli 900 častnikov in 40,000 mož ter uplenili 77 topov, 134 strojnih pušk in 49 bombnih metalnic. Zapadna fronta. Pariz, 5. jun. — Nemške armade, ki se bojujejo za Verdun, so vso nedeljo silno napadale pri Mrtvega moža griču, pri Griču 304, pri Fortu Douau-mont in Fortu Vaux, ali vsi napadi so bili odbiti, kakor pravijo uradna poročila francoskemu vojnemu uradu. Slabo vreme je danes ustavilo napade. Vkljub nedavnim nemškim uspehom okrog Verduna so francoski poveljujoči častniki ostali pri zaupanju, da mesto ne bo zavzeto. Najtežji udarec. Angleži so brez dvoma stoičen narod, ki-ga ne gane vsaka stvar. Dobre in zle vojne vesti so po navadi sprejeli z ravnodušjem, ki je moralo daleč stoječe ljudi presenetiti. Nocoj pa ni mogel nihče iti po ulicah, ne 'da bi za pazil, da se je pripetilo nekaj, kar sma-, tra navadno ljudstvo za usodno nesre-' čo Zla vest se je razširila tudi z vetrovno hitrostjo po vsem mestu, še predno so imeli časopisi priložnost, da jo objavilo. Žalovanje v državnem uradu. Urad za zunanje stvari je pripravila v žalovanje izguba enega njegovih najsposobnejših članov, Hugh James O'Beirna, dočim sta bila sir Frederick Donaldson in brigadni general El-lershaw od municijskega ministrstva znana kot moža, ki ju bo težko nadomestiti. V Dejstvo, da se je križarka "Hampshire" z 200 do 300 možmi posadke potopila, smatrajo samo za enega naj-nesrečnejših vmesnih prigodkov, ka- "Hampshire" pogreznjena .po sovražnem podmorskem čolnu ali po mini. Odkar je bila otvorjena luka Arhan-gelsk, so mnoge ladje, posredujoče promet med Rusijo in Veliko Britanijo, krenile po isti smeri kakor "Hampshire". Uradno naznanilo je tem bolj presenetilo, ker ni nihče vedel, da je Earl Kitchener odpotoval na Rusko. Kakor zagotavljajo, se je imel iz Arhan-gelsjca podati v Petrograd ter s carjem posvetovati o važnih vojaških in finančnih vprašanjih. Narod je bil potrt, ko je doznal o generala Townshenda predaji v Kut-el-Amari. Nikdar poprej pa ni bil pripravljen v tako žalovanje. Admiral Jellicoe poroča. Admiral Jellicoe, poveljnik britanskega bna mora Prinestl Vaux poganjajo Nemci svojo pehoto naprej v tako stisnjenih mnoštvih, da morajo prve vrste prodirati v gotovo smrt. V več slučajih so prednje vrste, potiskane naprej po onih odzadaj, padle bržko so dospele do mrtve linije, obstreljevane po francoskih brzostfel- 164 častnikov, med njimi Asquith pri kralju. Kralj se je pripeljal iz Windsora v mesto in je dal poklicati prvega ministra, ko je doznal novico. Vojni svet jc imel dolgo sejo. Seveda so. pričeli tudi takoj ugibati o osebi naslednika. Na prvem mestu so bili imenovani David Lloyd George, sedanji municij-ski minister, lord Derby in sir William Robertson, načelnik cesarskega štaba. AH dobi portfelj kak vojak ali civilist, še ni znario. Torpedo ali mina? Doslej se rve da iz ničesar z gotovostjo sklepati, ali je bila križarka 83 mrtvih vsled viharjev, Kansas City, Mo., 6. jun. — Triin-osemdeset oseb je bilo usmrčenih, na stotine ranjenih in ogromna škoda na lastnini je bila napravljena po velikem odseku države Arkansas ter v delih držav Missouri, Illinois in Mississippi snoči po tornadih, kakor kažejo danes prejeta nepopolna poročila. Iz delov viharnega pasa, zlasti v Arkansas, še vedno prihajajo poročila. Nepopolni izkazi smrtnih slučajev so sledeči: Arkansas, 57; Mississippi, 11; Illinois, 1, in Missouri, 14. Sledeči kraji so bili najhuje prizadeti: Truman, Ark., 2 mrtva in 13 ranjenih; Newport, Ark., 2 mrtva; De-lark, Ark., 2 m. in 6. r.; Forest City, Ark., 4 m. in 35 r.; Russelville, Ark., 1 m.; Dexter, Mo., 3 m.; Stoddard, Mo., 11 m. in 2 r. rOrt v NEMSKI TOP V RABI PRED VERDUNOM. — MAPA BOJNEGA POLJA. Ver(jUna' .^"o^hodni od Verd ina, so Nemci zavzeli v torek zvečer. Ta fort je ena glavnih trdnjavic o-I) tuj; G '°in? \cmc' začeli naskakovati že pred meseci, takoj po zavzetju Fort Douaumonta. Na mapi ' ji\"'lllne' kjer >C m ' se v™'j° najljutejši boji že več tednov. I ti videti je tudi Mrtvega moža grič ali Mort m V dv ,a dela na tisoče in tisoče nemških vojakov v ljutih naskokih. Reka Meuse deli verdunsko bo- Jc stala >,.''/ )z''odno in zapadro, Ali Nemci zavzamejo trdnjavo Verdun, še ni gotovo; gotovo pa je, da " 'intltuh ' Ko so še prekucnile prednje vr- so prišle drdge, da zavzamejo re(Ie graduiranci trgovskega in osme 'ga razreda naše župnijske šole sv. Jožefa zabavno predstavo v Sternovi dvorani, s slovensko in angleško igro. petjem, govori itd. Več o tem naznani mo prihodnjič. — Včeraj sta bila poročena v naši cerkvi g. Ant. Kočevar, doma iz Klo-štra pri Metliki in gdč. Mary Staraši-nič, tu rojena. Srečno! cih. ste, njih rue.-ta, in so padle. In tako je padla vrsta za vrsto, da ležijo trupla zdaj v kupih na bojišču premočenem krvjo. Nemci zavzeli Fort Vaux. Berlin, čez London, 7. jun. — Fort Vaux, eno verdunskih trdnjavic, so zavzele nemške čete, kakor danes naznanja veliki glavni stan. Kolikor jih je ostalo od francoske posadke, so se vdali, in poskus za otetbo trdnjavice v torek se je končal s tem, da so Nemci ujeli 700 neranjenih Francozov. Pariz priznava izgubo forta. London, 7. jun. — Nocojšnje uradno naznanilo francoskega vojnega mini-trstva priznava, da je Fort Vaux, ena glavnih trdnjavic na severovzhodu od Verduna, sedaj v nemških rokah. Fort Vaux je bil središče bojev vzhodno od reke Meuse več mesecev, kajti Nemci so ga začeli naskakovati takoj po zavzetju Fort Douaumonta, ki ni dal'eč severno od Vaux. Jolietske novice. —G. John Grahek ml., sin g. Johna Grahek, dolgoletnega glavnega blagajnika K. S. K. J., bode graduiran za civilnega inženerja prihodnjo sredo, dne 14. t. m., na državnem vseučilišču v Urbani, Champaign Co., 111. Staršem in njih vzornemu sinu Johnu čestitamo! Drugo nedeljo, dne 18. junija, pri- Kavkaška fronta. Carigrad, 5. jun. — Ojačena turška armada v Kavkazu, ki je pozn(f> zadnji mesec začela ofenzivne) kampanjo, je pognala ruskoMevo krilo za kakih 25 milj nazaj. Ujeli smo petdeset vojakov in uplenili dve strojni puški. Petrograd,'5. jun. — Vojni urad je nocoj naznanil o vojskovanju v Kavkazu: "V smeri Erzingana so Turki7 ponovno napadli z močnimi oddelki, a brez uspeha. Spopad ob cesti v Bar-nakaband sč nadaljujejo. Blizu Ri-vanduze se tudi nadaljuje boj. Naše jete so prizadele Kurdom težkih iz gub. Ena naših kolon je našla dva pogorska topova zakopana." Chicago, 111., 7. jun. — Republikanski deželni konvent v Coliseumu se je začel nekaj minut po 11. uri danes dopoldne, ko je Charles D. Hilles, predsednik deželnega odbora republikanske stranke, udaril s svojim kladivom in poklical G. O. P. deželni konvent k redu. Po seji, ki je trajala komaj dve uri, se je konvent odgodil do jutri dopoldne ob 11. uri. Med tem so začeli odseki opravJjati svoje dolžnosti in voditelji prebirati kandidate za predsedniške nominiran-ce. Kakor vse kaže, utegne biti izbran za nominiranca sodnik Charles E. Hughes od Združenih Držav najvišjega sodišča. Na tisoče moških in žensk je bilo zbranih v velikanski dVorani, kjer so opazpvali začetek velike politične borbe, ki se utegne pred koncem tedna razviti v najljutejšo tekmo za zmago. Delegati naj odločijo! "Naj delegati izberejo nominiranca tega konventa! 'Bossi' naj stopijo v ozadje, in delegatje naj izvršijo stvar, za katero so bili poslani semkaj." To so bili mirovni pogoji od strani mož, ki se poganjajo za kandidaturo' sodnika Hughesa. Nevarnost preti, da Theodore Roosevelt udari vmes in zopet razcepi stranko, kakor pred štirimi leti, ko je potem podlegla demokratski stranki. Otvoritveni govori so izražali sprav-ljivost in željo, da se sporna vprašanja mirno poravnajo. Kajti zmaga republikanske stranke bo mogoča le tedaj,, če se progresivniki zopet združijo s "staro gardo". Do nominacije republikanskega predsedniškega kandidata pride menda šele začetkom prihodnjega tedna. Progresivniki. Chicago, 111., 8. jun. — Progresivna deželna konvencija bo nominirala Theodore Roosevelta za predsednika, morda jutri. Ali bo tretje stranke tiket v slučaju, da republikanci ne nominirajo Roosevelta, bode odvisno popolnoma od njega samega. Ali njegova konvencija mu nasvetuje, naj sprejme ali se umakne brez ozira na to, kaj' store republikanci. Sufragetke paradirajo. Chicago, 111., 8. jun. — Nihče ne bi bil tako drzen, da bi rekel, da tistih 5,341 žensk, ki so korakale ob Michigan avenue včeraj, ne želi volilne pravice za ženske. Deževalo je neprestano, ves dan in ves prejšnji dan. Vendar se je na tisoče žensk zbralo rano popoldne o-krog Tower-poslopja in v Grant parku. Stale so celo uro v dežju, predno fee je začelo korakanje, nekatere z dežniki in dežnimi plašči, druge brez vsega tega. Korakale so ppldrugo miljo daleč do Coliseuma, kjer je njihov od- — Rev. Škuru primerno pojasnilo bor izročil njihove resolucije za zen-prihodnjič. sko volilno pravico. - 1 ___!------ ---i POŠILJATELJEM DENARJA mu je c. k. pošta izplačala denar v sta-v staro domovino javljamo, da so vse r' domovini, denarne pošiljatve, za katere izda po- botnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka. Pošljemo denar v starp domovino potom brezžičnega brzojava (Wireless), a ne več kot 400 kron na enkrat, in sicer po navadnih cenah, samp še za naslov je treba plačati po 85c od vsake besede. Cena za 400 kron potom brezžičnega brzojava na: Ivan Ivanovič, Ljubljana, Kranjsko (4 besede) $61.00, a 100 kron pa za $17.75. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar sfe nam dokaže, ali^e se sami prepričaino, da denar ni bil izplačan, radi enega ali drugega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš^na-men je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: Za $ 17.50..K 125 Za $ .75...K " 1.50..... " 2.30..... " 3.00. " 3.70. " 4.40. " 5.10. " 5.80. " 6.50. " 7.20. " 8.55. " 9.25. " 11.35..... 80 " 12.75..... 90 " 13.98.....100 Denar nam pošljite "Draftu", ki ga dobite skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. 20.95., 24.45.. 27.95.. 35.00.. 41.90.. 48.75.. 55.75.. 62.75.. 69.50.. 83.50.. 97.50.. 110.75.. 138.50.. 699.00.. 150 s . 175 . 200 . 250 . 300 . 350 . |400 . 450 . 500 ,. 600 ,. 700 .. 800 ..1000 ..5000 po bančnem v vsaki banki & IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 7. jun. — Binkoštna nedelja je pred nami, mili praznik v spomin prihoda sv. Duha. Tolažnik sv. Duh je prišel iz srečne dežele v solzno dolino človeštvo posvetit. Pa človeštvo je pozabilo na posvetitev in zgrabilo za meč, da solzno dolino namoči še s krvjo. O pridi zopet, sv. Duh, in prinesi, kakor golobček Noetu, vejico zelene oljke zaželenega miru! — Ali ste že kaj darovali v sklad Amerikanskega Slovenca za reveže v slovenski dompvini? Ali ne bi med prijatelji nekoliko nabrali in nam poslali? Seveda, iz dobre volje — in čim prej, tem bolje! — Iz St. Louisa, Mo., so prišli te dni v naše mesto na obisk gg. Ant Bukovec, Jos. Simonich in Vine. Can kar. Prvoimenovana sta dolgoletna tamošnja gostilničarja. — Neznan uzmovič se je vtihotapil v stanovanje nekega rojaka v nedeljo zjutraj, ko je bil samo en otrok doma, in je ukradel zlato uro, vredno $60. Nekemu drugemu rojaku je bilo ukradenega nekaj denarja. Tatvini je prej-kone izvršil neki starejši človek, ki je v soboto moledoval po hišah in govoril samo angleški. — N. Chicago street je prav lepa cesta, odkar je potlakana z opeko. Ob lepih večerih drčijo zdaj po tej gladki cesti mimo naše cerkve brezštevilni samodrči ali avtomobili, ki se izpreva-ia v njih jolietska gospoda, občudujoč napredek naše II. warde. Cesta je lepa. Samo sidewalki ali obstranski tlaki, ki se imajo izdelati iz konkrita po 12 čevljev na široko, še niso narejeni pred vsemi hišami in lotami. Kadar bodo izdelani, bodo nudili vsem iz-prehajavcem najudobnejše in prepri-jetno šetališče. Izdelani pa morajo biti že letos, drugače jih izdela mesto samo na stroške dotičnih hišnih ali zemljiških posestnikov, seveda; ti pa bodo imeli potem nekoliko večje stroške, that's all. Še nekaj pa moramo omeniti o tej priliki, namreč, da naši spoštovani someščanje irskega rodu, ki imajo svoje hiše ob južnem delu North Chicago streeta, torej bolj proti sredini mesta, izdelujejo svoje side-walke samo na polovico predpisane širine. Samo kakih sedem ali osem jih drugi za avtomobile, tretji za godbo, četrti za društva itd. Priprave so velike, in parada bo velikanska, pravijo. Calumet, Mich., 4. jun. — (Maj in junij.) Zgubili smo "pestri" mesec maj in nastopil je junij. Toda spomini maja so ostali neizbrisani v naših srcih. Z lepimi šmarničnimi pobož-nostmi in sv. misijonom se je končalo tako, da se ne bi moglo lepše. Splošni sprejem sv. zakramentov, katerih so se udeležili možje ob sklepu, je pokazal, da so tu na Calumetu oni resni možje, kateri dejansko pokažejo versko prepričanje. Samo pri eni maši je pristopilo k mizi Gospodovi čez 300 mož, število obhajancev v celem tednu je znašalo 7,000, torej uspeh je bil popolen. Nastopil je junij. "Kaj še veš o juniju?" me bi kedo izmed čitateljev vprašal. Če bi ne vedel, bi ne pisal. Društvo sv. Jakoba št. 2 S. K. P. D. na Laurium je sklenilo, prirediti prvi letni piknik dne 17. junija na Tamarack parku. Edina želja tega društva je, da vzbudi mladino iz večnega zim skega spanja. In če bo kaj vabilo ali vleklo naše rojake in druge, bo to pri jazni park, kateri leži nekoliko višje kot mesto Calumet in nudi pogled po okolici. Pravilno urejena visoka dre vesa ga senčijo, med katerimi so u metno urejene tako imenovane zibal-ke, krasno urejeno plesišče in njega veliki prostor nudi priliko se zasukati 200 parom obenem. Je še eden park na razpolago, Section 16, toda naše društvo noče mučiti občinstva z daljno hojo ali plačevanjem vozov; v drugi vrsti pa je skrajno dolgočasno v oni dolini, jami bi rekel, iz katere se niti oblaki ne vidijo; sploh nima vseh po trebnih reči za piknik, dočim je na Tamarack parku (drzno označen) del paradiža. Torej vsi 17. junija popoldne pridite in upam, da nobeden izmed čitateljev A. S. ne bode ostal doma. Sploh je vsaki dobro došel. Dne 17. junija torej! John Grsich. Willard, Wis., 4. jun. — Cenjeni Am. Slovenec: — Vreme imamo tukaj jako deževno, tako da skoro ne mine dan brez mokrega blagoslova, ter spremenljivo tako, da mora človek biti vedno pripravljen ali na zimsko suknjo, je, ki pa kažejo čudno solidarnost alijali na juiijsko vročino. skupnost v tem, da so vsi dali napra viti svoje konkritne obstranske tlake šele te dni in samo po šest čevljev široke, češ da taki sidewalki zadostujejo. Res čudno. Zakaj pa se vsi "fo-reignerji" ravnajo po predpisih mestnega odbora? Menda zato, ker so res napredni in niso tako skopi. Sicer pa bo mestni odbor že gledal na to, upamo, da bodo vsi obstranski tlaki tudi ob North Chicago streetu končno enako široki in istolični že zaradi lepšega. — Nenavadno hladno vreme imamo zopet od ponedeljka in deževno od včeraj. Pa dolgo ne bo, da bo zopet jasno in vroče, že zato, ker tako prerokuje Severov koledar. (Pratike, slavne ljubljanske pratike, letos nimamo menda nikjer v Ameriki, in to zaradi vojne, ki napravlja tudi nam sto preglavic.) Vreme imamo torej uprav mrzlo, in vmes piše ostra sapa, da je že včeraj začelo z drevja prvo listje odpadati. — Otrok smrtno obstreljen. V Stirling Parku sta se v ponedeljek dopoldne igrala 11 let stari Joe Grosso in 8 let stari Adam Vovendar. Prvi je imel' s seboj malo puško, last svoje matere, in puška je povzročila nesrečo. Deček je zasledoval divjačino, med tem ko se je mali Vovendar igral v drugem delu parka. "Lovec" Joe je zagledal ptiča, dvignil puško in sprožil. Krogla je zadela malega Voven-darja v želodec. Na lice mesta so prihiteli ljudje, in kmalu je bil obstrelje-nec prepeljan v bolnišnico. Tam je deček vkljub operaciji ob 4. uri 30 minut popoldne za krvotokom umrl. — "Chicken Joe" Campbell, črni kaznjenec, ki je bil spoznan krivini umora gospe Odette Allen, soproge Dne 1. in 2. junija nas je obiskal Rev. Jakob Černe iz Sheboygana, Wis., za velikonočno spoved. Ob tej priliki so vsi tukajšnji katoliški Slovenci opravili svojo velikonočno dolžnost, dočim so se naši odpadniki odtujili ali takorekoč odrekli vabilu Jezusa Kristusa v presv. zakramentu. Mnogokrat se je že dokazalo, da Slovenci, ki ne prejemajo sv. zakramentov, ne podpirajo cerkve ter zavržejo sv. vero, nimajo blagoslova božjega, in to se očividno kaže tudi v farmar-skih naselbinah. Č. g. Jakob Černetu se iskreno zahvaljujemo za njegov trud z nami. Njegovi lepi govori v potrditev sv. vere so ganili naša srca in jih ohranimo v vednem spominu. Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca. Naročnik. vala dejanja hrabrih Dalmatincev v sedanji strašni vojski o njihovih cesarju in domovini zvestih dušah. In nezvestoba južnega sovražnika bo pomnila to zvestobo iz rodu v rod. Naj laška požrešnost nagaja ob Krnu, Gorici, Plaveh, . stotisoč topov naj razsaja — mi zid smo na kraševskih tleh! Zid, stena neporušna, nepremakljiva — dokler napada sovražnik. A gorje, kadar se ta zid zgane, da navali ^pn na sovraga! Takrat ruši in melje in po-kopuje pod seboj.. . En mož proti petim, desetim, dvajsetim... S kopitom, z lopato, ž nožem, s pestjo... Taki smo pač cesarski Hrvatje, Dalmacije železni brambovci. Tako bomo dalje stražili cesarja, avstrijski svoj dom, hinavske bandite nabili, kot da jih natreskal je grom. Če tega in tega pa v svate povabi nas smrti oblast: dobila bo zveste Hrvate,. Dalmacije ponos in čast! — Ne bi bilo prav, če bi nam bila ostala docela neznana ta lepa -in domoljubna pesem — o divnih domoiju-bih-junakih! — Dr. Mih. Opeka. RIM ZA ČASA VOJNE. "DALMATINSKI DOMOBRANCI". (Iz "Slovenca".) Ali je resnica ali samo karakteristična anekdota, kar sem slišal praviti? Vojskovodja na južnem bojišču je o-gledoval svoje junake. (Tu je pet vrst zaplenjenih. Nadalje:) To je bil Dal-matinec... Kaj smo že vse brali in ču-li o Dalmatincih! Bog, kakšni junaki! Levi. Niti za ped nazaj, dokler je duša v njem... In če pade — kaj! "Kakor Bog hoče!" Ponosno gleda na take sinove mati, kršna Dalmacija. S hvaležnostjo jih pozdravlja domovina Avstrija. S hvaležnostjo se jim klanja naša slovenska zemlja, katero branijo neposredno — gigantje! Pač ta hvaležnost je morala biti, ki je narekovala našemu odličnemu rojaku na Dunaju, Rudolfu pl. Livnogradskemu, pesem o "Dalmatinskih domobrancih". Pesem v bivšega ravnatelja državne kaznilnice I nemškem jeziku "Dalmatiner Land-v Jolietu, in obsojen k smrti na veša-1 welir") zato, da bi se čimbolj na širo-lih, je dobil v ponedeljek dovoljenje. ko slavila slava junakov. priziva do najvišjega sodišča, a pri-ziv mora biti v rokah zadnjega v treh tedpih, drugače bo usmrčenje neizogibno. Pred tremi meseci je bil datum za usmrčenje Campbella izpreine-njen od velikega petka na dan 30. junija t. 1. po guvernerju Dunne, da u-tegnejo obsojenčevi zagovorniki vložiti prošnjo za obnovo sodne obravnave. Če ne bo priziv v rokah najvišjega sodišča do dne 26. t. m., bode "Chicken Joe" dne 30. t. m. obešen. Stvar stane mnogo denarja ,a na razpolago zagovornikom ga baje ni. — Shakespearjeva slavnost povodom 300. obletnice smrti največjega pesnika in dramatika angleškega se bo vršila v Jolietu na slavnostno okrašenem zemljišču ob Richards streetu in Fifth avenue prihodnji torek, dne 13. jnn., popoldne. — Pripravljalni odbor za prepared-ness-parado v Jolietu dne 4. julija se je razdelil v več odsekov, tako da ima vsak odsek drugo reč v svoji oskrbi: en odsek bo skrbel za paradne vozove Menda je izšla najprej v "Agramer Tagblattu' 'ali v praški "Union" — ne spominjam se več; zadnjič (17. febr.) pa ji je slikar Fr. Wasik zamislil v dunajski "Mušketi" krasno ilustracijo. Lepa in domoljubna pesem je to —o divnih domoljubih-junakih. Jaz bi jo prevedel — pa ne znam... Bo po,skusil kdo drugi... To je tako krepka dikcija, kakor so krepke mišice dalmatinskih orjakov. Ti orjaki — pravi pesem — so rojeni tam, kjer sanja solnčna Adrija ob sinjih otokih in jasnih bregovih — in tam, kjer preko kraških čeri brije bora z ledenih višav.., Vihar in solnce, skala in morje so krstni botri cesarju prevdanih Hrvatov, železnih dalmatinskih brambov-cev. Hočete vedeti, kakšna je njihova zvestoba? Kot skala je naša zvestoba in vroča kot solnčni je žar, globoka do morskega groba in polna moči—kot vihar... To niso prazne besede. Dejanja govore. Poznim časom bodo pripovedo- Rim, meseca marca. Potovanje tu sem je bilo vsled ponovnega pregledovanja potnih listin in policijskega zaslišavanja zvezana z mnogimi ovirami. Strah oblasti pred ogleduhi in izdajalci tekom vojne ni ponehal, marveč se je še raje povečal ter meji na smešnost. Na zadnji postaji. pred Rimom, v Monte Rotondo, so še enkrat z največjo natančnostjo pregledali moje papirje in mi izdali povelje, da se takoj p^i prihodu v Rim javim na policiji. Kot ena glavnih znamenitosti se mi je takoj pokazalo prebivalstvo samo v svoji naravnost samopašni vojni nervoznosti, nemiru in presenetljivi lahkovernosti. Najfantastičnejša govorica se tako j razširi in dogajajo se neverjetni slučaji. Tako se ponavlja tu z neomajljivo gotovostjo trditev, da Nemci zastrupljajo vodnjake. Na Piazza Navona so prijeli avstrijskega vohuna v trenotku, ko je hotel zastrupiti vodo v velikem Berninijevem vodnjaku s kolernimi bacili; po ugotovitvi identitete se je pa pokazalo, da je bil to miren holandski potnik, ki je bil zatopljen v ogledovanje baročnih kipov. Vsak dan se dogajajo enako težke zmote proti laškim častivrednim državljanom. Nek star rimski notar n. pr., velik patriot in za nameček še član Narodnega društva, se je vfnil iz Vicenze in na Piazza Colonna pripovedoval nekemu prijatelju, kaj je bil videl v vojnem ozemlju. Neki mimoidoči gospod je ujel narobe par besed, smatral pripovedovalca za ogleduha, hotel rešiti domovino in sklical skupaj ljudi. V hipu je navalila na notarja kopica ljudi, ga težko ranila in podrla na tla. Prebivalstvo je popolnoma izgubilo glavo in oba spola se dasta zapeljati do krutosti in surovosti; vsa-kdor sluti vs vojem bližnjiku izdajalca ter verjame največje neumnosti. Življenje n aulicah je v splpšnem tako živahno kakor navadno v mirnih časih; na Korzu se gnetejo ljudje kakor vedno zaposleni ali sladko pohajkujoči, izložbena okna so sijajno razsvetljena in velike kavarne Aragno. Faraglia itd. so prenapolnjene. Toda za to zunanjo sliko se vendar skrivajo znatne izpremembe. Mala trgovina je uničena, pa tudi velike tvrdke so težko trpele. Na Piazza Venezia pred ne-dovršenim narodnim spomenikom je vedno živahno vrvenje; na bele stopnice "Oltarja domovine" polagajo cvetlice in vence za v vojni padle. Na tem mestu se more vedno slišati nepoklicance, kako razlagajo voljnim poslušalcem svojo dvomljivo strategi-čno modrost. Neki gospod, ki je bil videti ljudskošolski učitelj, je zbral krog sebe venec vnetih poslušalcev, ko je izvajal primero med Cadorno in Napoleonom I., ki sta si po njegovem v mogočem podobna. Poslušalci so se šele razpršili, ko je prikorakal mimo z godbo na čelu neki peš^olk v vojni opremi, ki je odhajal na fronto. Po zraku os zaorili klici: "Živela Italija! Dol z Avstrijo!" Sicer je pa sosedni beneški trg navajen takih klicev še izza mirne dobe. V izložbenih oknih na Korzu, via Isazionale, na trgih in cestah so vse-povsod razstavljene slike d' Annunzia, Garibaldija, kralja in kraljice, ministrov in generalov, k temu razglednice s Trstom, Gorico in Tridentom, sploh vse, kar more služiti v podžiga-nje šovinističnega duha med prebivalstvom. Ni ga italijanskega duha med prebivalstvom. Ni ga italijanskega dečka, ki bi ne imel svoje puške ali lesene sablje ali ki bi ne nosi! vojaške uniforme. Knjigarne so prenapolnjene z vojnimi spisi, povsodi ti kriče naslovi: "Zmagati moramo!" "Ilustrirana vojna", "Odgovornost Avstrije za svetovno vojno", "Izdajstvo Bolgarije', "Vun z barbari!" Zasmehljive razglednice in karikature morajo služiti v podpihovanje in slepitev ljudstva ter se ti vsiljujejo ob vsakem koraku. Sicer so pa ti proizvodi naravnost odvratno trapasti in neokusni; Nemci, Avstrijci, Turki in Bolgari sena vse mogoče načine sramote in smešijo, njihovi vladarji sur0vo psujejo; na nekaterih razglednicah so naslikane avstrijske čete bose in oblečene v cunje, namesto pušk so oborožene z gorjačami. Velikansko gredo v denar tudi ovratne igle z d' Annunzijevo sliko, ki so baje narejene iz uplenjenih sovražnih topov. V kinih se na sleparski način slave junaštva italijanske armade in njenih zaveznikov. Na vsakem sporedu je težko pričakovana točka z neizogibnimi avstrijskimi ujetniki; tedaj nastane prenapolnjeno gledišče kletka divjih zveri, orijo se sto- in stoglasni kriki: "Smrt Avstrijcem! Dol z barbari!" Vojna je mesto na zunaj izpremeni-la. Stare zgodovinske palače z mračnimi zidovi so izgubile trdo strogost svojih mrtvih fasad. Cel Rim se zdi kakor nakiten za neminljivo slavlje, na glavnih cestah se vijejo dolge zastave v italijanskih, francoskih, angleških in ruskih barvah, na katerih plapolajo v vetru veliki prapori, okna kra-se zvežnji zastavic in s trakovi v narodnih barvah je okraženo blago v izložbenih oknih. Tovarne za čevlje, modne predmete in perilo nudijo začudenim kupovalcem domovinske al-pinske čevlje, bersaglierske klobuke, ovratnice z savojskem križem, Gari-baldijeve žepne robce z rdečim križem okrašene denarnice, mape, beležnice itd. Razsipna poraba zastav, barv in cvetlic, s katerimi krase bogatini svoje balkone, dajejo mestu sijajno slavnostno lice; zdi se, kakor bogata dama, ki vsak dan slavi vesel dogodek in radost se zrcali v očeh sprehajalcev na glavnih cestah na Monte Pincio in Villa Borghese. Ti ljudje s smehljajem na ustnicah, te dame v svitlih oblačilih, množice, ki se neprestano gnetejo po kavarnah in gostilnah, orkestri, ki igrajo kraljevo koračnico, Garibaldijevo himno ali tri-politansko pesem, da odmeva na cesto, imenitne kočije, v katerih se vozijo smejoč se in parfimirane dame v Villa Gorghese, prenapolnjena gledališča in vihrajoče zastave--ali se vse to res spodobi za prestolnico države, ki je zapletena v težko vojno, katere meje so ogrožene, katere sinovi trumoma padajo na bojišču? Prizor, ki vzbuja začudenje in žalost.—Iz 'SI.' Č. .roBzn POD GORIŠKIM SOLNCEM. Goriško, februarja 1916. Vzrastel sem takorekoč ob grome-nju topov, bil priča vseh štirih krvavih laških brezplodnih ofenziv, ko je bilo kot da je peklo odprlo svoja žrela, ko so grmeli topovi kot da se posipajo naše gore. Tedaj, ko se je svet čudil junaštvu naših junakov, predvsem sinov našega juga, Hrvatov in Slovencev, ki sa umirali in zmagovali, a se ne umaknili niti za ped, braneč na s krvjo namočeni zemlji ob Soči sebi svoje domove pod okriljem mogočne Avstrije, vladane od slavnih Habsbur-žanov. In vendar mi je srce drhtelo nemira, ko sem se zopet vračal na svoj dom. Odnavadil sem se bojnih prizorov, tam v zaledju, kjer še ne vedo, kaj pomeni biti vsaki dan pod gromenjem topov, izpostavljenim zračnim napadom sovražnika, z bojaznijo v srcu, da bo treba dan na dan zapustiti svoj dom in nastopiti žalostno in trpljenja polno pot v barake, — zaupajoč samo v ognju preizkušenemu junaštvu branilcev domovine ob Soči pod mogočnim varstvom Marije Device na Sv. Gori. In noč je bila tako čudovito lepa, nebo posejano z zvezdami, slemena in ravan kopajoč se v bajni mesečini. Težki poštni avtomobil je brzel naprej, motor je ječal in ropotal, moteč tišino mesečine polne noči. Ne, ne, tu pa tam je prodrla sanje noči in Topotanje motorja popevka, tam ena, na drugi strani druga in tretja.--Mimo nas je šla monotona pesem sinov nižav med Donavo in Tiso, pesem kot udarjanje okovanih težkih stopinj na granitni tlak in vendar kot veliko napol izraženo hrepenenje puste. Eljen a haza živela domovina-----In tam na drugi strani večno otožna pesem Dalmatincev, Bošnjakov, kot ne-utešljiva bol, plač bosanskih šum, hercegovskih in dalmatinskih krši. Avtomobil beži, beži, a v srcih nam zapušča ta pesem bolest, a njen svinčen refren nam zveni v ušesih — "a ja moram odlazit" — "za svobodu i za dom" --In tam tretja, glej ali ni to pesem naših ljudi, naših slovenskih sinov, "pesem vetra in vej in trave in sohica na travi," ki gre kot en vrisk, a zopet mehka, sanjava m polna hrepenenja po nečem neznanem, kot cela slovenska domovina! In fant, ki jo poje, pozabi na teški nahrbtnik, na utrujefte noge in njegove misli romajo in sanjajo o rožmarinu in nageljnu ru-lečem. Avtomobil brzi mimo nekdanjih francoskih šanc proti Vipavski dolini. Mimo nas se zasvetijo tu pa tam ba-kotu avtomobila se je razvnel pogovor. Zagorel iobrazi vojakov-domači-nov, ki prihajajo od severnega bojišča tam od besarabske meje po devetnajstih mesecih na dopust na južno bojišče, da vidijo po dolgem času zopet svoj dom, svoje drage, se razvnamejo. Eli kaj pismo, pismo, to ni nič, — In njihova srca so polna radosti, veselja tupatam pomešanega s skrbjo. In misli sanjajo, sanjajo o spominih "Starega Slovenca", ki je tu nekako pred dobrimi sto leti branil v zakopih pod Razdrtem državo pred silnim valom Napoleonovih vojsk. Oj "Stari Slovenec iz zakopov pod Razdrtem", tvoji spomini so sedaj več ali manj zabrisani pred novimi junaštvi naših ljudi, ki proizvajajo čudesa, junaške čine na vseh bojiščih Evrope, o katerih ni niti sanjal "Stari Slovenec" pred sto leti. — "Pa so možje, kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so, morajo v svet —.-- pa so srca tiha in močna, njihov ponos je brez besed." — Ej sanje, sanje! Avtomobil beži, beži po Vipavski dolini do svoje zadnje postaje. Izstopimo! Glej tam od Gorice ti udarja na uho grom topov, ritmično in po taktu in njihova jeklena pesem se razliva čez celo z mesečino posejano dolino. Kot nekdaj, samo človeku se zdi, da se je naša zemlja vsem tem zvokom že privadila. In dalje greš proti fronti. Straže te u-stavljajo, izkazati se moraš s prehodnim listom. Vsi narodi, vsa mnogoštevilna plemena nerazdružljive in ne-razdružne mogočne Avstrije so tu zastopana. Vsa ljudstva in vsi jeziki so se združili, da branijo Avstrijo . pred našimi bivšimi zavezniki in dokažejo njim in drugim sovražnikom monarhije svojo neomahljivo zvestobo do dinastije Habsburg. Glej tam kapelica lurške Matere Božje. Lučka brli pred kipom. In vojak iz daljnega Podolja, prideljen straži, kleči pred kapelico in porabi svoj prosti čas, da se priporoči nji Kraljici Kraljic in ji izroči vse svoje težnje, najskrivnejše svojega srca in prosi varstva sebi in domačim! ■--Na domačih tleh pod goriškim solncem! Oj to naše solnce, ti naši krasni pomladanski dnevi kot mladost sama! In tam ob desnem bregu Soče čepe, nikdar zemlje siti zavratni tujci, da nam ugrabijo našo mladost, da nam odtrgajo naše goriško solnce, našo zemljo in jo priklopijo "zedinjeni Italiji". O ne, prijatelji, "le case, le nostre son fate per noi" — naši domovi so zgrajeni za nas! In naši ljudje na Goriškem so .prepričani sedaj še bolj kot prej kedaj, da ne bodo Italijani nikdar gospodarili po naši zemlji, da je ne dobe nikdar naše lepe solnčne Goriške. In naši branilci ob Soči, junaki od najvišjega do najmanjšega, verujejo sveto v to, da ne prodro Italijani nikdar našega jeklenega jeza, v katerega butajo že devet mesecev! In zdi se jim to samoobsebi umevno, da se ne umaknejo niti za ped. In prišel bo zopet oni dan, ko ne bodo več gro-meli topovi nad našo lepo, svobodno, solnčno Goriško in bo sovražnik, vržen daleč nazaj z bridkostjo premišljeval svoj neopravičeni pohlep. — vadni hram umetnosti leži, kakor pripoveduje nek angleški list, v najubož-nejšem delu severoameriške metropole, v Baxter Streetu. Ustanovili so ga mladi fantje, ki snažijo na cestah ljudem čevlje ali pa prodajajo časopise. Ti "ustanovitelji" so obenem tudi ravnatelji, igralci in dekoracijski slikarji. Gledališki oder je v neki kleti. Na dekoracijah se takoj spozna, da so jih naslikali snažilci čevljev. Med gledalci so tudi odrasli, "ladies" in "gen-tlemeni" in tudi policija pazno zasleduje gibanje v podzemeljskem hramu umetnosti. V tem gledališču ni nobenih vlog, temveč vs^k igralec ponavlja sam to^ kar si je zapomnil iz predstav v drugih gledališčih. Kljub temu so pa ravnatelji raznih pravih gledališč zasledili v omenjeni kleti že marsi-kakšen pevski talent in ga spravili v višji krog umetniških činiteljev. Ime — "Gledališče velikih vojvod" — i« seveda pripisovati samo zdravemu humorju mladih snažilcev čevljev. Gledališče za snažilce čevljev. V New Yorku imajo gledališče z odličnim imenom Grand Dukes Opera House, v katerem pa velja najdražji sedež — samo pet centov. Ta nena- Grozna nesreča z acetilenom. V Oettingu pri Noerdlingu na Bavarskem je eksplodirala v kleti restavracije Golstein naprava za proizvajanje acetilena v svrho razsvetljave glf" dališkega odra. Ključavničarskega mojstra Geblerja in gostilničarja N. Kor-1 ba, ki sta bila ta čas v kleti, je grozo-" vito razmesarilo in sta bila na mestu mrtva. Kaj je bil pa vzrok eksplozija ni znano. Izguba časa in denarja. Bolezen preseneti^ mnoge večkrat brez svarila ter povzroči veliko dušev-no in telesno trpljenje, izgubo časa i" denarja. Da to preprečite kolikor mogoče, vam je dobro skrbeti za svoje zdravje, in ob najmanjšem znamenju slabosti neglede na'* to, ali prihaja i* želodca, ali je posledica nerednosti kakega drugega prebavnega organa, z®" čnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam očisti drob hitro in temeljito, mu P°* deli nove močLin snage, izboljša slast pospeši prebavo in olajša zapeko. Celo ljudje v dobrem zdravju naj bi uži'1 popriličen popitek tega izvrstnega krč' pila, da ohranijo svoj ustroj v delavnem redu. Cena $1.00. V lekarnah-Jos. Triner, izdelovatelj-kemik, 1333" 1339 S. Ashland ave., Chicago, W-* * * Triner's Liniment olajša boleči^ pri revmatizmu. Imejte ga vedno pr. roki. V lekarnah. Cena 25c in 50c-Po pošti 35c in 60c. — Adv. _ — » Neprebava, zapeka, slaba prebava, otrpla || jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili BB BB BB BB CEVERAS Balsam of Life m i (Severov Življenski Balzam) ob pravem Času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje |5 gg in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli- g« oo ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje sla-botne ljudi ter se zato pricoroča ženskam v času bolezni. Cena 75 centov steklenica. Bol v želodcu. Mr. M. Sobkowlak, Coburg, Westvlllo, Ind., nam Je pisal: "Moja žena jo imela bol v Želodcu toda bolečino bo proneliale potom ko Jo rabila Severov Žl-• vljcnskl JUulzam." Kadar kiipiijoto zdravilu, zahtevajte vedno Sevorova In glejte, da jlli dobite. I'clt".r' narji vsopoVKodl prodajajo Kovorovo Pripravke. Ako slučajno lekumur nima zdravil" katerega zahtevate, naročite ga od nas. n W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa gg Iz malega raste veliko I Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite imeti kaj z8 starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° nadzorstvom zvezne vlade. « Mi imamo slovenske uradnike. 'na, K Po So ne: be, The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital In re«««**1 ^^ $400,000.00. ttli Vs« ]>0 ski »o t DOLENJSKIM JUNAKOM V SPOMIN. (Iz ''Dolenjskih Novic".) V klasičnem potopisu pripoveduje slavni Levstik svoje utise, ki jih je doživel od Litije do Čateža pod Zapla-zom, Od Litije čez Šmartno vodi dokaj lepa cesta proti Libergi in dalje. Pod tem hribom konec prijazne dolinice se razteza vas Velika Kostrevnica. Ob cesti navzgor stoji čedna Bučarjeva hiša — rojstni dom enega slovenskih junakov, kateremu veljajo nastopne vrstice. Kostrevnica spada pod Liberški zvon, oziroma v sosesko ali podobčino Liberga. Levstik popisuje ondotno prijazno cerkev sv. Mohorja in Fortu-nata, ki stoji tik ceste na solnčnatem pobočju. Omenja lepo urejeno pokopališče okrog cerkve z ozaljšanimi grobovi. Slednjič pohvali ondotno ljudstvo kot verno in marljivo. Če je to veljalo že pred polstoletjem, velja še tudi danes — tam okrog prebiva veren rod, vnet za lepoto hiše Božje. Tak rod je tudi hraber, kar je dokazal v sedanji vojski. Med drugimi vrlimi vojaki se odlikuje mladenič Janez Co-par, iz vzgledne Bučarjeve rodbine, ki je dala v tej vojski dva vojaka. Sin Jožef Čopar je bil na severnem boji-> šču, bil je vjet in je zdaj na Ruskem. Starejši Janez je svojčas že doslužil vojaška leta. Ko je 1914 vzbruhnila velika evropska vojska, je moral tudi °n odriniti in prijeti zopet za puško. Težka pot sicer, a cesar kliče v obrambo domovine. I naš Janez mora zapustiti svoj dom. Pred nekaj leti nam-je Čopar postal samostojen posestnik, Njegov stari stric, širnoznani Tomažev Jože v Preski nad Libergo, ^ ie izročil lepo posestvo z vsem 'nventarjem, kjer naj bi bil mirno in srecno živel ta vzgledni mladenič. V dokaz temu navedemo, da Janeza tudi Prva vojaška služba ni pokvarila; poroznost, ki mu je bila vsajena izza ■nladih let v, srce, se mu ni omajala, ^o so se začele snovati nove organi-z^clJe na verskem in narodnem polju, v Janezu našle vrlega umevatelja ln člana. Mladeniška Marijina družba v Smartnem je Čopara izvolila za več 'etnega prednika.' Mnogo fantov, ki se kaj pomišljevali, je privabil v Marijino družbo. Bil je tudi član III. reda. Ko se je v dekanijski cerkvi o snoval pevski zbor, ki je začel izvaja-V Petje v cerkvenem duhu in po papeževih predpisih, pristopil mu je tudi Janez in mu bil s svojim lepim tenor-Jem čvrsta opor adolgo vrsto let. Ker ^ ze bil bolj v letifc| in ga je veselilo ftoSoljubno življenje, je slednjič dozo-re' v njem sklep, da hoče po vzgledu-s^°5ega dobrega prastrica ostati V Saittskem stanu tembolj, ker je bil v Janez m °bz'rU dovolj Preskrblien-mu Za S° tuc^ tednom, če sv JE c'e'° pripuščalo, večkrat pri g0'y asi 'n pri obhajilni mizi. Nje- . eP glas je raz pevski kor milo odmeval „ ... . , . slav ' mogočni zupni cerkvi v c .Je tak mladenič zvest svojemu Ju in svoji domovini, sledi iz nje-Wt *>°S°1j*»bnosti. To dokaže tudi a bojnem polju. Znano je s kakim v0- k-Senjem so se podali ' slovenski Naši '*' Pr0ti veroIomnemu Italijanu. skcS1 Janezi", ki so ob izbruhu voj- Scv na ■'ugozall0(lni fronti stali še na Ve,errzhod„i bojni črti, so svoje po-2all , e Prosili, da bi jih poslali branit tudi ° avstrijsko mejo in ob enem t; S'onaso ožjo domovino. Tjekaj pro-jim )eJ l)r'sej je tudi naš Janez s svo- arma°d Ponovne Pohvale III. 17 "ega zbora in izrecno še našega a svedočijo o hrabrosti in ne-,P°8ljivosti naših fant, za katerega mora biti žal vsakemu, ki ga je poznal. Njegov ožji rojak in vojni tovariš nam je izročil nekaj zanimivih črtic, ki naj ohranijo spomin na oba. Zdi se mi, da je bil Golobič prišel v Galicijo mesec preje kot jaz. Po svojem prihodu v Galicijo k našemu hrabremu pešpolku sem bil prideljen po čudnem slučaju k isti stotniji in četi, kjer sem imel še dosti svojih bližnjih znancev. Kar se nekdo oglasi: "O Reginov gospod, kaj boste zdaj vi tudi pri nas?" "Kdo pa si ti? Kaj nisi ti tudi iz Stopič doma?" ga vprašam. "Seveda sem, saj me poznate, Golobič iz Vrhov." "A, res je, to je pa dobro." In takoj sva sklenila ne brez humorja našega "Janeza" pogodbo, da poročava svojcem, če se komu kaj hujšega pripeti. A imela|sva vendar dva meseca dosti sreče. Čeprav ni bilo meseca julija in avgusta 1915 posebnih bojev, smo vendar izgubili malodane polovico svojih tovarišev. V naše ^strelske jarke se je pritihotapil brez hura-klicev pritajen, zavratni tovariš — kolera. Izgubil sem že par znancev in bal sem se tudi za Golobica. Kazal je že vidne znake, in res pride nekega jutra k meni in pravi: "Vpišite me, danes grem k viziti." Nekaj dni je bil res na pomožnem prostoru, a prišel je kmalu nazaj, potem ko je prestal prve slabosti. A svojih prejšnjih moči ni več dobil nazaj. Vendar se ni nikoli pritoževal radi raznih žrtev, ki jih mora prenesti naš vojak. Vse je voljno prenašal in zaupal v pomoč in voljo božjo. Bil je ves čas globoko zamišljen — morda je mislil na dom, na očeta, mater in sestre, od katerih je vsak dan z nestrpnim veseljem pričakoval po več pisem — morda se mu>je stožilo po njih, morda je mislil na drugo svojo domovino, v katero se je pozneje preselil iz te doline solz. Jaz sem občudoval njegov trden značaj, da se o prostem času ni sramoval vzeti v roke molitvenik ter rožnive-nec in z molitvami tolažit svojo dušo. Spomnil sem se takoj, da je ud tiste ki so po vsem mestu treskale, posebno družbe, ki se imenuje — ^Marijina.' pa po tistem delu mesta, kjer smo bili Vsprejet je bil vanjo še kot mlad fant mi, zmotila in nas zadela v polno, bi takoj pri njeni ustanovitvi in ji ostal, iie bil samo eden ali dva "hin", temveč zvest do zadnjega. Da ji je delal ved- j celi oddelek podsut v razvalinah. Tono čast s svojim vzgledom, priča že, da, ali je Lah tako slabo streljal ali to, da je bil kmalu izvoljen za sveto- j smo mi imeli tako srečo, nobena ni valca in ji pomagal s svojimi nasveti zadela. Le opoldne ,ko smo na dvo-do večjega procvita. Lahko so bili rišču ravno odkosili, udari ena ravno bili njegovi stariši veseli takega svo-j v sredo, kjer je še par minut prej sta-jega sina — edinca. Kako lepo bi bil : 'a naša kuhinja, toda kuhinja in mi vodil svoj<5 gospodarstvo, da ni pre- smo se bili že razkropili, zgodnja smrt prečrtala njegovih in Zanimivo je bilo gledati, ko je za-očetovih načrtov! čelo mesto na več mestih goreti in V bitki ob Seretu, severno od mesta kako so neustrašeni gasilci opravljali Zaleščiki, je dne 3. septembra ostal še svoje nevarno delo. Celo mesto je nepoškodovan. A, drugi dan, ko se je ! bilo zavito v dim. Mislil sem, da bo boj povzpel do še hujše ljutosti, je bila j konec sveta, tako je treskalo, pisana sodba že nad marsikom. Še ] Krasno je bilo gledati, ko so obstre-je šel pod zadnjim mojim "Naprej" iz ^ ljevali grad. Kako so nekdaj znali strelskega jarka z drugimi tovariši; zidati! Kajti granate so kar odska-proti sovražniku. A kmalu se je pri1 kovale od trdnega zidovja in le malo splošnem našem prodiranju začul krik se je poznal učinek. Le škoda, da so in stok naših ranjencev. Ko sem jaz' nekatere zadele na streho in tako grad po mestu. V moje začudenje sem dobil v trgovinah vsega, kar si je srce poželelo. Dasiravno so granate eksplodirale tik za mestom, ni padla v mesto samo cel dan nobena. Po dolgem času sem spet enkrat postregel mojemu želodcu s stvarmi, ki jih že dolgo časa ni okusil. Na potu domu me sreča moj prijatelj. Med pogovorom mi pokaže tudi svojo fotografijo in mi pove, da si človek tukaj tudi ta šport lahko privošči. Seve nisem ugibal dolgo: nagovoril sem še dva prijatelja in hajdi, šli smo! Kdo bi si tega veselja ne privoščil, pa ne le sebi, tudi svojim dragim. S čim pa jih človek boj razveseli kot pa s sliko! Če že ne morejo videti svojega dragega v resnici, ga vidijo vsaj na sliki. Pa tudi mnogo pritajene samo-pridnosti tiči tukaj, kajti mnogi, ki je že dolgo tukaj, si je tekom časa prislužil nekaj, kar tako pristoja na junaških prsih, ali pa je mogoče kaj peterovo-glatega dobil pod vrat, s čimer se bo postavil pred svojimi znanci, čeprav samo na sliki, ki bo (loma romala iz rok v roke in vzbujala seve povsod rešpekt in občudovanje. In teh "častihlepnih" res ni bilo maj lo in fotograf, naš rojak g. Jerkič je bil res preobložen z delom; vendar mi je prijazni gospod obljubil, da mi za-željeno že v par dneh izgotovi. Drugo jutro me iz sladkeg aspanja zbudi nenavaden ropot in predno .se dobro zdramim, sem bil že ves obsut s teklom, ker sem spal ravno pri oknu. Udarila je namreč granata na cesto pod našim stanovanjem. Čez par minut ji je sledila še druga in tretja, kar naprej. Seveda, to jutro ni bilo dnevnemu šaržu treba ljudi klicati kot navadno, ker pri tej, tako glasni budnici je bilo naenkrat vse "auf". Radovedno smo kukali skozi okno, ko se je enkrat zdanilo —vker Lah je bil zgodaj pričel z delom, nekako ob 5. uri zjutraj. Kaj smo hoteli! Iti ven ni bilo nič boljše, ostati notri pa tudi ni bila šala, ker če bi se katera granat, 'Sl ljuti slovenskih vojakov. So se "aPad' osobito okrog Gorice VensWM ''' ob železni vztrajnosti slo-' MHorilci k.S'n0V\ W branijo z drugimi ' . ot levi našo lepo domovino. Pri mnoJu1 Je bil ' »aš Janez, vraž nit? Praskah je bil obvarovan so-ob it',°ve kr°Kle. A 14. nov. 1915 je dohitel ,I1Skcm nava,u tudi Čoparja in česa)- Smrt- Padcl je za dom ljaja JU ~~ zyest do zadnjega zdih- 'napjj^na vest dospela v Šmartno ^UčarjCy Je S t"1{0 čislano rodbino Po i2v s k»tcro vsi sočustvujejo sov p0V |Cm mladeniču Janezu. Nje-"ei k e'Jnik je poročal, da se je Ja- ber v°jak ° °bnaiial in Ua Jc bil h>'a- V Pr°esl'i°rn ' S°dbi bi kot P°sest,lik Pobočjtl t , dftj Počival ob solnčncm B°žja i,, , ike cerkve, a previdnost "Krovo* .ače od,očiIa- <1* Počiva ežj' bist c Um ob solnčnem o-v«nski „• ce % bratski zemlji slo- f(f*Ve*clamL >v a Pot S.trai,eh naše Hn° raztrescni P° Urinih , "^domovine, ne samo S"' kjer tu!if„ a,""ak tU
  • ki j; na bojišču Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0( Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet M Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A v«, Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". " Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. dalo. Vojska in vojskine grozote so jih streznile, so jim odprle oči, da so resno krenili v vrsto spokorjencev. Blagor jim! Ko se bodo vrnili, se bodo s hvaležnostjo spominjali onega Očeta. Z Njim je stresla nad peklen skim breznom in jokala za izgubljenimi dušami. Kdo bi dvomil, da je bilo Kristusbvo življenje nasičeno z dušno žalostjo. Pred očmi je videl svet, zakrknjen v grehu in poznal je globočino človeške hudobije. Ali je moglo biti drugače, da je Neskončna Svetost trpela ob prizoru tolikega zla. Nikdo pa ni tako poznal ranjeno ljubezen in nežnost srca Jezusovega, kakor Marija. Nikdo ni z Njim tako žaloval nad blodečim človeškim rodom, kakor ona, ki ni bila deležna njihovega greha. Ta dva naj-nedolžnejša otroka Adamova sta največ trpela zavoljo greha. Pomislimo tudi, da je bila Marijina narava čudovito popolna, nežna in občutljiva za bolečine. Jezusova narava je bila najbolj sprejemljiva za trpljenje, ker je bila najpopolnejša človeška narava. Čjmbolj popolna narava, tembolj je občutljiva za trpljenje. Isto velja tudi o preblaženi Devici Mariji. Ona je bila takoj za svojim Sinom, svetic'a človeštva. Bila je popolno steblo, ki je nosilo cvetje Judov. Bila je čudovito popolna v svojih čutilih in moči. Bila je neizmerno občutljiva za bolečine. Njena\ vedna molitev pa je poglobljevala njeno sočutje s trpljenjem svojega sina. Trpljenje in žalost presvetega srca Jezusovega pa je ranilo tudi njeno srce. Ljubila Ga je bolj, kakor samo sebe. Ljubezen do Njega je porabila vso moč njenega srca, tako da ni bila ona sama središče t svojega življenja bral, vsak protiverski časopis prebere ' ampak On — njen Stvarnik, njen Zve-tak človek od prve do zadnje strani, da ''čar in njen sin bi pa vzel kako poučljivoNknjigo v ro- Trpela je več zavoljo Njegovega ke, ki dokazuje, kako slabotn iso proti- ! trpljenja, kakor bi kaka mati mogla verski dokazi, zato nima časa! Ali je trpeti zavoljo svojih bolečin. Rane, to pošteno, ali je to pravično? Zlasti' katere^-so prebodle Njega, so ranile pa naj stariši dobro premislijo, kam 1 najnežnejše prostore njenega srca vodi nevednost v verskih rečeh. Sve-1 Bleda, tiha žena, ki koraka ob krvavi ta dolžnost starišev je, da pošiljajo podobi Kristusovi, ko so Ga zapustili otroke v katoliške šole. Dolžnost vsa-! njegovi učenci, ki je z neomahljivo Na binkoštno nedeljo, po prihodu sv. Duha je sv. Peter, ki je bil pred prihodom sv. Duha tako boječ, po prihodu pa tako srčen, nastopil javno pred jude, očital jim je njih greh, katerega so storili s tem, da so Jezusa umorili in spreobrnil je se svojo pridigo 3000 mož. Sv. cerkev se je po bin-koštni nedelji tako naglo razširila po celem takrat znanem svetu, da bi bila cega katoličana je, da naj ima otroke ali pa ne, da pripomore do tega, da se vstanove in vzdržujejo katoliške šole. Kjer pa to ni mogoče, naj vedo stariši, da so pod grehom dolžni gledati na to, da obiskujejo otroci pouk v krščanskem nauku, tako imenovano nedeljsko šolo. Kristjan! globoko si vtisni v srce bes.ede Gospodove: "To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, katerega si poslal." Večno življenje doseže torej oni, ki se uči spoznavati Boga in njegovega Sina Jezica močjo stala zraven križa, ko je On umiral, je več trpela, kakor bi kedaj mogla trpeti zavoljo lastnih bolečin Ni skrbela za sebe. Vse rane bi bile nekak odpočitek za njo, če bi jih bila cptila za sebe. Njeno veselje bi bilo, da bi mogla umreti namesto Njega, da bi zadqstila za naše surovosti in trdosrčnost do Nj ega. Veselila bi se bila, kakor mu-čeniki v. ječah in plamenih, če bi si bila mogla olajšati svojo ljubezen s telesnim trpljenjem. Toda, m ji bilo .dano, da bi bila telesno trpela. Njeno J.rp-Ijenje je bilo le duševno, hujše, kako Kristusa. To spoznanje pa naj ne bo . ... A , površno, marveč globoko in temeljito, i smrt»i boj. Ta mati je brez moči mo- ta nagla razsirjatev. prava l%ankako__ Kako pridemo do tega spoznanja? ™Ja gledati trpljenje in smrt svojega b, ne vedel, da se je to zgodilo z boz- | S prebiranjem dobrih knjig, katoliških ! «na. > . i mar to m cudez, da {listov in časopisov in s pridnim in I Kako umestno je toraj ime, katero ySstnim poslušanjem besede božje.(Ne :'laJe cerkev Mariji: Kraljica mučen-/memo pa pozabiti, da je to spoznanje !cev- Vsi drugi mučenci klicali' ime dar sv. Duha, priporočimo se mu in Jezusovo v svojih telesnih mukah in prosimo ga, Njega Duha resnice in modrosti milosti, da bi našo vero prav spoznali in po spoznani resnici tudi živeli. REV. J. P. jo pomočjo, se je vera, ki je tako ojstra in ki stavi do vernikov tako tež?:e zahteve, tako hitro razširila mej pokvarjenim in v mesenost popolnoma zakopanim pa-ganstvom? Cerkev'so preganjale države in v svojo obrambo ni imela cerkev ne vojakov, ne orožja in ne denarja in vendar je postajala od dne do dne krepkejša in močnejša. Neverci pravijo večkrat: "mi hočemo dejanja ne pa besed." Tukaj imajo dejanje, čudežno razširjatev krščanstva kljub vsem notranjim in vunajnim oviram in zaprekam. V tej čudežni razširjatvi se očitno kaže pomoč božja, ki nam priča, da je sv. cerkev res božja vsta-nova. Čudežno rast krščanstva prepisujemo sv. Duhu, ki je razsvetlil človeški razum, ogrel človeško srce in spremenil zemeljsko obličje. Jezus je vse to obljubil svojim apostolom rekoč: USMlLJENOST MARIJINEGA SRCA. Spisal Rev. J. Plaznik. božji neznocutnosti se je zdelo vredno, da pride z nebes k nam in z nami prenaša težave. Lahko nam je verovati v Božjo usmiljenost, »ko vidimo, da Bog sam trpi z nami v človeškem telesu. Sami vemo, da kdor veliko trpi, boljše sočutvuje s svojim Kadar pa pride on, Duh resnice, vas sotrpinom. Koliko lažje bi prenašali bo učil vso resnico." Ta Gospodova;vse težave, če bi jih združili s trplje-prerokba se je izpolnila. Od prve bin-koštne nedelje do današnjega, dne Bog sv. Duh razsvetljuje in uči človeštvo. Zal pa, da svet zatiska svoje oči in noče gledati te luči, da si maši ušesa, in noče poslušati sv. Duha. Svet noče poslušati resnice, ker noče biti vsled tega spoznanja primoran ljubiti čednost. Koliko jih je, ki so izobraženi njem Jezusovim na križu. Do tega pa pride človek, če večkrat premišljuje Kristusovo trpljenje. Premišljevanje nas zbližaj s KristusoVn, da mu bolje zaupamo. Ravno zato je tudi dobro, da vča-ih premišljujemo trpljenje Marijino. Misel na njeno trpljenje nam he bo samo v zgled, ampak tudi dokaz njenega u- v drugih strokah, so pa skrajno neved- smiljenja. K njej se bomo obrnili v ni v verskih reqeh. Verska nevednost i vseh težavah, če bomo pomislili, da je sila sramotna in nepopisljivo škod- njeno nežno srce sočustvuje z nami, ljiva. Našo dobo imenujemo razsvetljeno dobo, dobo napredka. To ime zasluži ker je tudi sama trpela Četudi nimamo nobenega posebnega dokaza, vendar smemo verjeti, da je po vsej pravici. Hrepenenje po pouku veliko trpela skozi celo življenje. Bila in izobrazbi ni bilo nikdar tako veliko! je najbližja Jezusu po naravi, ljubezni kakor je dandanes. To hrepenenje je in sočutnosti. Vsi pa, kateri so Jezusu blizu, morajo piti kupo trpljenja, kate- posledica splošno razširjenega tiska, obvezne obi^kave-šol in cenih sredstev k izobrazbi. Svet hrepeni po spqznanju, ro je On pil. Njegovo znamenje je križ, kar pomeni trpljenje. Kdo pa bi smrtnem boju, le Mati Božja je v duhu večkrat umrla v teh bolečinah, katere so križale njeno srce. Kako ne bi se potem mi ne obračali z zaupanjem na to mater. Njena narava in Božja milost sta jo napravile nežno; naj nežnejša pa je postala v ognju trpljenja. Ona z nami bolj sočustvuje, kakor i*ore sočustvovali kako samo človeško srce. Če katera mati sočustvuje in pozna potrebe,('svojih otrok, je brezmadežno srce Marijino. Tuintam najde človek junaško ženo, katera je zelo izkušeno v brezmejni žalosti, katera jo je ojačila in očistila. Kako prijaznost in sočutje, moč, mir in nežnost kaže onim, ki iščejo" njene tolažbe. Kdor plemenito nosi trpljenje, temu se rodi občudovanja vredna čednost, katera obogati človeško srce, kakor poletna vročina obogati zoreče žito. Če žalost toliko stori tudi za manjše Evine hčere, kak blažen sad nežnosti m sočutja je zoril za nas iz velike žalosti v srcu Marijinem. Prinesimo vse naše trpljenje in potrebe svoji najbolj usmiljeni Materi. V vsem je Marijino srce najlepše zrcalo srca Jezusovega. Njeno usmiljenje, globoko, materinsko in nežno-je najbližje neizmerni nežnosti in sladkemu včlovečene besede. sočustvovanju PREOBRAT? Ni dvoma, da se je v tem viharnem času svetovne borbe versko življenje med narodi nanovo zbudilo. Krščansko verstveno naziranje še ni pokppa- lahko uiti, vojaški grobovi, obvezovali-šča, bolnišnice, kjer se na vojakih izvršujejo vsakovrstne potrebne operacije, vlaki z ranjenci, umirajočimi: vse to kliče glasno in mogočno: "Memento mori!" — Spomni se, da boš umrl! Ti številni in neugnani klicarji in predhodniki bele žene imajo tako moč, njih glas tako prevzame in prešine, da so jim le zakrknjena srca zaprta in da se verskemu vplivu izogibljejo le najbolj trdovratni, zastarani svojeglav;ie-ži. Tu izgine brezboštvo, tu minevajo razni neutemeljeni predsodki proti ve-, ri in verskemu življenju; sovraštvo do verskih vaj se poleže, in ni jih malo, ki po dolgih letih lahkomišljenosti in notranje zapuščenosti zopet dvignejo roko, da se prekrižajo, da zdihnejo k Bogu, ki so ga bili zapustili. V vojski, na bojišču, v strelskih jarkih, v bolnišnici veliko pomaga tudi zgled pravih, krščanskih junakov, verna pobožnosf vzornih častnikov, oso-bito poveljnikov. V mirnem, še bolj pa v vojskinem času so dobri in pošteni vojaki takorekoč angeli varihi, nemi pridigarji, ki s svojim lepim vedenjem, dostojnim in modrim govorjenjem, z neustrašeno molitvijo, zlasti pa prejemanjem šv. zakramentov med ostalimi v moralnem in verstvenem o-ziru dostikrat razdrapanimi tovariši več dobrega napravijo in več koristijo, kakor kopica običajnih cerkvenih govorov. — Dobri vojaki so zvesti v izpolnjevanju vseh, četudi težkih dolžnosti, se varujejo vseh izgredov in ne-rednosti, so vdano pokorni, zlasti pa neustrašni, ko je treba nastopiti zoper sovražnika. Pošteni vojaki se ne boje smrti za domovino in cesarja, saj žrtvovati se iz ljubezni do Boga za blagor domov-ja, za vero in pravico podeli junakom na bojišču takorekoč sijaj mučeništva. To požrtvovalno junaštvo, ta zgledna neustrašenost ne ostane prikrita versko zanemarjenim vojnim tovarišem, ki uvidevajo, da je vera in versko življenje nekaj vzvišenega in dragocenega, nekaj takega, kar si v očigled smrti vsakdo želi imeti. Tudi knezi, vojskovodje in poveljniki spoznavajo zlasti ob vojskinem času, koliko moč ima vera na življenje vojakov. Zato ne dvomimo, da bodo gospodujoči knezi in vladarji smatrali v bodoče kot svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, da se bodo trudili med svojimi podložniki, ne le ohraniti dejansko in delavno vero, marveč vse javno življenje in delovanje spraviti v soglasje z zahtevami sv. vere. Napačno bi pa bilo, če bi se v tem oziru zazibali v neko rrtamljivo upanje ter pričakovali, da se bo po vojski v verskih stvareh vse preobrnilo, da bodo vsi, ki so bili popred slabi, postali svetniki. Mnogo takih, ki v resnici ni-o bili skvarjeni, marveč le bolj mlačni. ali zapeljani po drugih, ali pa Pomehkuženi po neprimerni tovarišiji in preobilnem alkoholu, je in bo izpregle- Ni pa majhno število onih, ki je pri njih vse izgubljeno; saj so se dobili taki, ki so umirali — zadeti od sovražne granate — s kletvico na jeziku. Je pač res, da je preobrat v človeškem življenju, da je povrnitev k Bogu tudi delo božje milosti, ki se ji človek ne sme ustavljati. Prav tako tudi glede drugih ljudi, ki niso v vojski, ne smemo pričakovati, da se bo vse na bolje obrnilo. Prve mesece, ko se je vojska začela, je bilo opaziti veliko navdušenja in gorečnosti v izvrševanju verskih vaj: pogostno prejemanje sv. zakramentov, veliko vojnih pobožnosti, skromnost v obleki in v obnašanju, primerna resnost, dostojnost in poštenost tudi v sicer podivjanem in brezbožnem časopisju; seveda je glede časopisja merodajna tudi dokaj stroga cenzura, ki je marsikaj slabega preprečila. Žalna poročila o smrti padlih junakov so vplivala tudi na drugače hladne in versko nebriž-ne družine in kroge, ki so jeli iskati tolažbe pri Bogu, opustili to ali ono razvado in se prilagodili resnemu življenju večine. Tisti, ki vidijo vse svetlo, rožnato in solnčno, so že takorekoč vriskali veselja ter pisali o verski prenovitvi, ki si je priborila dohod v vse kroge brez izjeme. Toda, koliko je takih ljudi, ki imajo od vojske le dobiček in si znajo ta dobiček na umeten, krivičen in oderuški način še povečati! Koliko jih je bodisi v vojni službi, ali iz-vun nje, ki se jim nudi uprav v teh žalostnih dneh še več prilike, kakor sicer, da se vdajajo pogubnim nenrav-nim izgredom raznih vrst, pri tem pa pozabljajo na tisoče stradajočih, na tisoče umirajočih na bojiščih, trpečih po bolnišnicah. Preobilica denarja zbuja pohlep po uživanju, nevarno priložnost po mestih in v zaledju nudi lahkoživi in brezčutni ženski svet; zato se lahko reče, da na take bogapozab-ljene ljudi vojska ne bo imela nobenega blažilnega, ali nravnega vpliva, ampak jih bo potisnila še v večjo gnilobo in nenravno mlakužo. Tisti, ki so že v mirnih časih bili zvesti, veri, Cerkvi in Bogu, so v vojski zares veliko napredovali: v pobožnosti, v prejemanju sv. zakramentov, v dobrih delih in ljubezni do bližnjega, v zatajevanju. Velika množina neob-čutnili ljudi — pa je in bo ostala mrtva, če ne še slabša, razen nekafterih, ki so živo občutili vojskino gorje. Kljub temu pa bodi naša dolžnost prej koslej, da molimo in zopet molimo, naj bi sedanja vojska imela blažilne in dobro posledice za vse tudi v verskem oziru. —"Domoljub". netkah zaplenil Napoleon Bonaparte. Ivan Thierry je umrl leta 1675. in zapustil: 3 milijone frankov v srebru. 800,000 zlatnikov, ' 50,000 frankov v francoskih dukatih, tri hiše v Benetkah in dve na Krfu, šest sodčkov z'a-tega prahu, za "3 milij. dragih kamnov, 3 trgovske ladje in 4 vreče surovega zlata. Ta silen zaklad so kasneje Pre" peljali v Benetke in deponirali v neki banki, Ko je Napoleon zavzel Benetke, se je polastil tudi tega zaklada ter en del obdržal za se, večino.Pa poslal v Pariz. Zaklad je bil odkazan francoski državni blagajni. Ta zaklad torej zahtevajo Thierryjevi potomci, katerih se je doslej priglasilo 75, nazaj. Stvar je vzela v roke skupina kapitalistov, ki je pripravljena pričeti s francosko državo ogromen proces, ako se ne doseže vspeh mirnim potom. Seveda je veliko vprašanje, kdaj bi se taka pravda končala in koliko izmed sedanjih Thierryjev bi dočakalo konec. Zanimivo je, da se med njimi nahaja Pe.toe v Mokrinu na Ogrskem, čegaf mati je bila Thierryjeve krvi. sanja, da se nekega dne prebudi kot-— milijonar. Podgane in republika. Do revolucije so na Francoske^ poznali samo poljsko in gozdno rn,s» ki pa ravno niso tako hudo škodljivi >n sitni kakor poigana. Leta 1794 pa s° se nekateri jakobinci (revolucionarji) spomnili, da imajo prav za prav tudi živali pravico do prostosti in svobode Ker je torej bilo v kraljevski menaze* riji v mestu Versej še dosti nedolžniH pjetnikov, hiteli so usmiljeni jakobin' ci tja, da bi zahtevali v imenu ljudstva in naroda oprostitev od trinogov po krivici zaprtih živih bitij. Toda strašno tuljenje nekaterih prebivalce* menažerije je vse hvale vredno vnenj0 revolucionarjev le malo 'podušilo, >n zadovoljili so se s tem, da so kljub svojim načelom o oprostitvi dali sv?" bodo samo antilopom (divjim koza"1 podobne), opicam, pticam in podga' nam, katere so potrebovali učenjaki & poskuse. Podgane so se razmnoz''e ter jih je sedaj v Parizu na tisoče. Rodbina Thierry in francoska država. Potomci Jeana Thierryja, ki je v 17. stoletju živel na otoku Krfu, zahtevajo od francoske države povrnitev 5 milijard frankov. Toliko je znašalo premoženje gori navedenega njihovega prednika, katero je kasneje v Be- Dober posestnik sveta. Večkrat se zgodi, da je kak otr°k posestnjk ali da je celo kaka žival P0' sestnica kake hiše ali pa zemlje-Ameriki pa stoji dob (drevo), katefl je tudi posestnik zemljišča. V n'e stecu Atene v severnem delu Georgia je namreč živel neki Jackson. Ta Je pogosto hodil sest pod neki dob. zadnje se mu je tisti tako priljubil, je dal zapisati v zemljiško knjif (gruntne bukve), da pripada zeni'1 ^ osem čevljev okoli debla dobu saIIll|_ mu. Ta dob je torej sam svoj P°se;: nik in pripada mu vrhtega še zei' ki je okoli njega. Zato ga nihče more prodati ali pa posekati. ne STALNA SLUŽBA. IŠČEM dega fanta, ki je dovršil šolo ima veselje za mesarijo ali groccrl^T ali pa oboje. Jos. Sitar, 803-5 1 Chicagp st., Joliet, 111. ' T"17 Vsakdo, ki je posla! denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.98 MI GUUNTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovilo na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. John N. Simonich, Joliet...... 1.00 Jos. Keber, Joliet..............25 III. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 0, K M« 11 rte. zadrti, v let-zla-iov, ega pre-ieki Beads pa zan clad rnci, na-ka-ti s ako Se-i se med nec. liaja Mož Ot- kem miš, ,'i in a so irji) tudi ode-aže-žnih bin- jud' >g°v 'oda lcev eino », i« ;ljub svo-zao1 dga- ;i za VZJEDINJEXIH DRŽAVAH 4fc.VElt.VK AMEKIKE. Sedež: JOLIET. ILL. ^'lilfoiFp/v eh!', "'a.,15. "pr^SU.5 Vstauovljena 29. novembra 1914 °RU2SIN0 GESLO: "V3E ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA„*EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stoiiich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.- FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) T kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. trok Po-V iter' legije, a ie Na-1, d» ijig° lilj®' im«* sest' ulj8' e »c ;l> d i« erij° ; N. -F i Joliet, 111., 7. jun. — Novoustanovlje-n° žensko društvo sv. Cecilije bo ime-lo v nedeljo 11. junija svojo prvo red-n° mesečno sejo v šolski dvorani ob 2' Uri Popoldan. dekleta in žene, katere so se .P' e, naJ se te seje gotovo udeleže Prinesejo sabo svoje zdravniška 'cevala. Istotako naj pripeljejo sa-7.Se druge svoje znanke, ki se žele It at\v to naše novo žensko podpor-in ,rUstV0, Zdaj se nudi vsem ženam . ek'etom posebno lepa prilika za stop. Sprejemamo dekleta in žene 0d do 55 leta. Toraj v nedeljo pop. ob 2. uri naj ' e Priderrio v šolsko dvorano na sejo ženskega društva sv. Cecilije, a Pozdravom Odbor. Se^a Salle, Ul., 4. jun. — Tem potom ^2opet naznanja vsem članom(icam), j Se vrši seja društva sv. Družine št. jjj Padajočega k D. S. D. v Jolietu, v«dno vsako drugo nedeljo v me-krat' t0^no ur' P°P°'dne vsako- ,. oreJ prihodnja seja ser vrši v nede- Vs" 3-Unij-a' " kolik1 Clan' SO Pro®en'> da se te seje Na°r ^Soče polnoštevilno udeleže. U,zorceSre^e- b°de Pred5tavil° tudi idete i' Zat° je P°trebn0> da katpriv, • si izberemo regalije, Obe Je Potreba. nem naznanjam tudi slavnemu slov. občinstvu v La Salle in okolici, da priredi naše društvo sv. Družine št. 3 svojo zabavno veselico v soboto 17. junija zvečer, p^ sledečem vspo-redu: 1.) Govor predsednika. 2.) Ubrano narodno petje. 3.) Ples, šaljiva pošta in še mnogo drugih zabavnih stvari. 4.) Nad vse zanimiv pa bo zagotovo nastop naših slov. deklet v narodni noši. Dalje bo dalo naše društvo tudi ja-ko lepe 3 dobitke na kegliišču: Prvi dobitek: $5 zlati cekin. Drugi dobitek: Zabojček najboljših smodk. Tretji dobitek: Steklenico izvrstnega žganja. Zraven tega se bode še tudi srečkalo za irazne lepe dobitke, katere so dobili naši dobri in marljivi kolektorji po raznih trgovinah, za kar jim izrekamo tudi čast, ki se toliko trudijo. Obenem se bode na 'ta dan izžrebala tudi ona obleka vredna $20.00, za katero se je prodajalo dosedaj srečke. (Opomba: Prodajalci srečk (ti-ketov) so prošeni, da vrnejo vse one tikete, ki jih niso mogli prodati, tajniku John Jeriču, in sicer najkasneje do 15. junija t. 1., da se potem vsa stvar do veselice uredi.) Vsi Slovenci in Slovenke v La Salle in okolici so k obilni udeležbi najuljudneje vabljeni. Za veselo zabavo in izvrstno postrežbo bode skrbel Odbor. *°MAGAJMO REVEŽEM v SLOVENSKI.DOMOVINI! s'roteSl°\e.nslce begunce ter vdove in brana p.adlih vojakov slovenskih je na-ticga f.e. vsotica vsled tozadev-želi V Amerikanskem Slovencu. nimi '"1Q' pa> da se odzovejo s primer- «o, čer,3" Je Vsi tisti' ki se doslej ni" Prever av b' se lahko' ne da bi se Jinl stna d POz"alo v denarnici. Naša roj-v nei2°ni0vina Je vsled strašne vojne Usn"fe.rm stiski >" Potrebi. Pozabit' ^ "jenih revežev! foikarte ložnost' nanJ'e! Uporabite vsako pri-,zanje] ' "»berete kaj milodarov darov iz jenny Lind, Ark. *VnV°j'ta John Erzen in Mihael bra'a in V Jenny Lind, Ark., sta na-8im siroti"1 P0slala za Podporo ubo->tiCo jjo^a s,ovenski domovini lepo č«na ic., -30' za kar jima bodi izro-deči. la zahvala. Darovali so sle- g., fihael p ' Jen"V Lind, Ark...$2.00 >°h" Tr,!UC,nik' Jen"y Lind.... 1.00 Vi„ Je""y Lind...... 1.00 Jenny Lind Anton Justin, Jenny Lind.......25 Anton Raunikar, Jenny Lind.....25 Frank Kozjak, Jenny Lind.......25 Frank Šibic, Jenrfy Lind.........25 John Lusher, Jenny Lind.........25 Andri Pauše, Jenny Lind.........25 Frank Zaverel, Jenny Lind.......25 John Erzen, Jenny Lind....... .25 Frank Vodišek, Jenny Lind.......25 Anton Kolbe, Jenny Lind........25 Martin Lapornik, Jenny Lind.....25 Frank Gorenc, Jenny Lind.......25 Frank Cirar, Jenny Lind.........25 Alojz Grilc, Jenny Lind..........20 George Verbič, Jenny Lind......15 Frank Planošek, Jenny Lind.....10 Alojz Župančič, Jenny Lind.....10 Joseph Verbič, Jenny Lind......10 W. Klark, Jenny Lind............50 M atevž 1.00 c>k\vaUC,Č' Jen,,y L'nd..... 1.00 Pester Peu Jem,y Lind....... 100 *e°Pold r, Jenny Lind....... 1-CO aS Nik,,Cnc' Jc"ny Lind... .76 Sn Bot'°y,Č- Jenny Lind......S?) fetevž 255 JTenny Linil........50 A rti» Knl ' Je,my Lin<1........50 >ton Hft«. Jenny Lind.......50 t^Cl; JTenn>- Li»d........50 Cirar » Lind........50 Skupaj........'..........$23.30 Deveti izkaz darov. Rev. A. Ogulin, St. Paul, Minn..$15.00 John Eržen in Mihael Paučnik, Jenny Lind, Ark., nabrala..... 23.30 Jos. Šabec, Sandwich, 111....... 1.00 j Frank Perovšek, Willard, Wip'.. 2.00 Josip Jordan, Willard, Wis......50 Lovro Petkovšek, Little Falls, N. Y........................ 1.00 Vu "ervir ■T'v""Jr Lind.. > "" Verbf/' |Cllny Lind... Pelk' ' c»"y Lind... 'r!"k MiKer.-t;nny Lind........25 Ve-y Lind.....25 °hin ,1C' Jenny Lind.. anl, A ' Jennv t rllri Lod"'-' Je""y Lind... L>fe.[e»"y Lind... Jenny Lind ' f.°b Ber..-. '.Jenny 1 1? If S .50 .50 .50 .50 .50 .50 .40 Skupaj...............i.. $4^.80 Poprejšnji darovi: S I. .......S L°8aj {Cnny Li»d........25 A> Cirar' Cm,y Lind........25 l>rli ' Cn,ly '-"d- .--.. .25 Vs ' !nny Li,,d........25 CnOccn:JCry Li"d........25 (ni,. 'v'mc t-----™ Lind. 4e| MrakJ?nny Lind... akl Jc«ny Lind.. .25 .25 .25 .25 Amerikanski Slovenec.........$ 50.00 Slovenian Liquor Company.... 10.00 Anton Nemanich, Joliet..............10.00 Math. Simonich (predsednik The Eagle prodajalne), Joliet 10.00 Rev. John Plevnik, Joliet............10.00 Filip Gorup, Joliet............J 5.00 los. Klepec, Joliet..........................5.00 John N. Pasdertz, Joliet..............5.00 John Petric, Joliet..........................2.00 Anton Rovšek, Clinton, Ind________1.00 Joseph Legan, Joliet....................1.00 George Stonich, Joliet..................1.00 Imbro Kožar, Joliet......................1.00 Frank Klenovšek, Joliet....... ,25 Jos. Kolene, Joliet..............25 Ant. Libersher, Joliet...........25 II, škof J. Trobec, Rice, Minn..........15.00 Rev. John Trobec, Rice, Minn.. 10.00 Marija Trobec, Rice, Minn.... 5.00 Joliana Trobec, Rice, Minn.... 5.1X1 Marijana Trobec, Rice, Minn.. 5.00 Mihael Bambič, Joliet......... 1.00 LV .00 .50 .50 .00 .00 00 .00 .00 .00 .00 .00 .00 .00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 50 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .00 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .10 Marko Papich, Joliet............$5 Anton Toleni, Tioga, Wis....... John Pelhan, Houston, Pa....... Geo., Pavlakovich, Denver, Colo.. 1 John Klun ml., Denver, Colo.... 1 Primož Skumautz z družino, St. Cloud, Minn..............5 Mary Slivnik, St. Cloud......... 1 Ivan Salmič, Whitney, Pa........ 1 Anton Žagar, Whitney.......... 1 Anton Velikonja, Whitney....... 1 Franc Jezeršek, Whitney....... 1 Franc Rom, Whitney........... 1 Mike Ludenič, Whitney ........ 1 Franc Sladič, Whitney ......... , Alois Hostnik, Whitney......... , Neimenovan, Whitney .......... , Jurij Hoenigman, Whitney...... Ivan Rugelj, Whitney .......... , Anton Krajšek, Whitney........ Franc Kolenc, Whitney......... , Josip Salmič, Whitney.......... , Ivan..Krajnčevič, Whitney....... Jakob Podržaj, Whitney........ Ivan-, Mužnjak, Whitney........ Franc Tratar, Whitney.......... Mihael Tratar, Whitney......... Ivan Resnik, Whitney........... Ernest Brcar, Whitney.......... Josip Brcar, Whitney........... Ivan Odlazek, Whitney.......... Jurij Frigelj, Whitney........... Matevž Zavrl, Whitney.......... Ivan Arh, Whitney............. Franc Prijatelj, Whitney........ Alois Svigelj, Whitney.......... Martin Kočevar, Whitney....... Anton Slapšak, Whitney........ Ignac Bredač, Whitney......... Vinko Resnik, Whitney......... Ivan Zafutta, Whitney........... Josip Oberster, Whitney........ Ivan Keržič, Whitney........... Jurij Konredina, Whitney....... Marko Ludenič, Whitney........ Anton Mauser, Hostetter, Pa.... 1 Anton Rak, Hostetter....... Josip Plankar, Hostetter ... Ivan Rolih, Hostetter...... Franc Segula, Hostetter_____ Anton Mrgole, Hostetter... Martin Zabkar, Hostetter.. Ivan Resnik, Hostetter..... Josip Zakrajšek, Hostetter.. Franc Jordan, Hostetter.... Matija Mihelič, Hostetter.. . Franc Povhe, Hostetter.... Jakob Skaza, Hostetter.... Franc Kuhar, Hostetter.... Jakob Povše, Hostetter.... Franc Zabka/y Hostetter____ Anton Lamovšek, Hostetter Jakob Enci, Hostetter...... Karol Salmič, Hostetter.... Ivan Gorub, Hostetter..... Martin Kuselj, Hostetter... Anton Troha, Hostetter____ Ivan Jamšek, Hostetter.... Alois Marušič, Hostetter... Luka Lušina, Hostetter.... Anton Gracar, Hostetter... Ivan Kovač, Hostetter..... Alojzija Zafutta, Hostetter. IV. Zlatomašnik Ignacij Tomazin, Albany, Minn.............,.$20.00 Matt Flainik, Douglas, Ariz.... 10.00 John P. Pasdertz, Chicago, 111.. 2.00 Nick Karin, Whiting, Ind...... 1.00 John Lousha, Hartford, Ark.... 1.00 Marie Lousha, Hartford, Ark... 1.00 Jos. Križnar, Joliet..............50 Ant. Križnar, Joliet..............25 Fr. Pintar, Joliet................25 Michael Trost, Joliet........... 1.00 Josip Zlogar, Joliet..............25 Jakob Vode, Joliet............. 1.00 Mathias Kraker, Wahpeton, N. Dak...................... 1.00 Jos. Perme, Forest Grove, Mont.* 1.00 Frank Razinger, Sartell, Minn.. 1.00 V. Rev. John C. Gruden, St. Paul, Minn........................$5.00 Frank Razinger, Sartell, Minn.. 3.00 Jos. Gersich, Joliet............. 1.00 Anton Petric, Girard, Ohio..... 1.00 Frank Perovšek, Willard, Wis.. .50 Jakob Swan, Valley, Wash.....65 Mary Swan, Valley, Wash.......50 Janna Erven, Valley, Wash......35 Rose Burya, Valley, Wash......25 Michael Burya, Valley, Wash.. .25 VI. Naselbina Sv. Jožefa, Valley, Wash....................... 50.75 Gregor Cesar, Joliet...........50 Matt. Gregorčič, Joliet..........50 Neimenovan, Deary, Idaho..... 1.00 Jakob Hlebajna, Sartell, Minn.. 2.00 Philip Hergula, New York, N. Y 2.00 Darovi fare sv. Štefana, P. O. Rice, Minnesota. Društvo sv. Štefana.............$25.00 Žensko dr. sv. Rožnega Venca.. 20.00 Dekliško dr. sv. Rožnega venca. 5.Q0 Andrej Legat....................................10.00 Martin Lega^...................5.00 Jernej Justin ....................................5.00 Jožef Slivnik .........'..................3.00 Peternelova družina..................2.50 Franc Vouk........................................2.00 Stefan Legat ....................................2.00 Neimenovana ...........i..........2.00 Urša Moličnik..................................1.25 Katarina Biček ................................1.00 Krausova družina............................1.00 Lenka Kocijančič............................1.00 Matevž Hudovernik ......................1.00 Andrej Kapus ........................1.00 Jurij Ilercing....................................1.00 Aleš Simnič.....................1.00 Valentin Uderman ......................1.00 Janez Legat..........................1,00 Jožef Kapus ....................................1.00 Jožef Ferche ....................1.00 Jožef Oman ................... 1.00 Janez Žumer .................. 1.00 Neža Kapus ................... 1.00 Franc Trobec.................. 1.00 Jos. Jakopič ................... 1.00 Jurij Kocijančič ............... 1.00 Marija Justin .................. 1.00 Marija Oman ................. 1.00 Janez Jeklič ..................1.00 Jos. Torkar ................... 1.00 Janez Poglajen ................ 1.00 Mina Jan. Poglajen............ 1.00 Gregor Smolej ................ 1.00 Johana Blenkush .............. 1.00 Jera Peternel.................. 1.00 Franc Seliškar st............... 1.00 Jožef Seliškar ................. 1.00 Franc Seliškar ml.............. 1.00 Urša Smolej .................. 1.00 Jožef Smolej .................. 1.00 August Schuneman............ 1.00 Franc T. Peternel .............50 Johana Peternel................50 Janez Rekar....................50 Janez Zupan ...................50 Fel. Kiefer.....................50 Andrej Blenkush...............50 Matevž Kozel..................50 Anton Blenkush ...............50 Janez Smolej...................50 Ciril Ferche......................50 Andrej Then...................50 ICilian Then................... .50 Franc Oman ...................50 Jakob Žumer ..................50 Anton Justin...................50 Blaž Moličnik..................50 Janez Smerke...................50 Reza Hlebajna .................50 Marija Mrak...................50 Reza Oman ....................50 Jožef N. Justin................50 Marija Stegnar.................50 Meta Zumer....................50 Marija Žumer..................50 An d rt j Robič ..................50 Jožef Blenkush.................50 Janez Hlebajna ................25 Anton Oman ...................25 Jos. Pogačnik ..................25 Miha Simnič ...................25 Louis Peternel .................25 J. C. Heim.....................25 Mat. Hudovernik, ml............25 Anton Žumer ..................25 Tomaž Oman ..................25 VII. ^ Rev. Dr. John Seliškar, St. Paul $15.00 Fr. Kozina, Buffalo, N. Y....... 1.00 Frank Skul, Joliet............... .50 Neimenovan, Joliet ............ 1.00 John Hajnik, Milwaukee, Wis.. 1.00 Mat. Šega, Joliet .............. 1.00 Neimenovana, Albany, Minn---- 1.00 John Culjan, Utica, 111......... 1.00 Marija Culjan, Utica, 111........ 1.00 Frank Zupančič, Utica, 111.......25 Peter Oman, Utica, 111..........25 F. G. nagrado od Dekl. Mar. Družbe, Joliet............... 5.00 Fr. Koncilja, Corwin Springs, Mont........................ 1.00 Dar društva sv. Družine št. 9 D. S. D. Peter Katič ....................$1.25 Mihael Brine ................... 1.00 Anton Brodarič ................ 100 Mary Bizjak .....................50 Louis Duller....................25 John Sintič .....................25 Michael Sugel...................25 John Verbiščar..................25 Marko Kure ....................25 Nadaljnji darovi iz krajev Whitney in Hostetter, Pa. Tosip Fresell, Whitney, Pa......$ 1.00 Janko Prosoli, Whitney ....... 1.00 Ignac Planinčič, Whitney....... 1.00 Štefan Nejak, Whitney......... 1.00 Štefan Lehpamer, Whitney..... 1.00 Jusop Kuril, Whitney.......... 1.00 Janko Pihler, Whitney......... 1.00 Štefan Slavič, Whitney..........50 Franc Tandarič, Whitney.......50 Tomaž Tandarič ...............50 Janko Lehpamer, Whitney.......50 Tomaž Pavšič, Whitney.........50 Franc Savansky, Whitney.......50 Peter IvanaC, Whitney..........50 Josip Ivanac, Whitney..........50 Jurij Kotarski, Whitney.........30 Josip Pavšič, Whitney..........25 Tomaž Ivanac, Whitney.........25 Tomaž Brezer, Whitney.........25 Gregor Kuhar, Hostetter, Pa... .50 Luka Lušina, Hostetter..........50 Alois Lušina, Hostetter.........50 j Franc Ljfmovšek, Hostetter.....25 j Ivan Zaubi, Hostetter..........25 | Alois Planinšek, Hostetter.....' .35 Alois Keše, Hostetter...........25 Franc Abonar, Hostetter........25 Josip Zabkar, Hostetter.........25 Anton Zabkar, Hostetter........25 Martin Gorenc, Hostetter........25 Neimenovan ................... .2$ VIII. Društvo Sv. Družine, Joliet, 111..$50.00 Louis Berce, Iron Mountain, Mich........................ 3.00 John Mišic, Bonifas, Mich...... 1.00 Jos. Levstek, Bonifas, Mich......50 Jos. Božič, Bonifas, Mich.......50 Fr. Levstek, Bonifas, Mich......50 Geo. Matekovič, Girard, Ohio.. 1.00 Frances Tomsha, Valley, Wash. .50 Martin Likovich, Joliet......... 1.00 Miss Mary Ogulin, St. Paul, Minn........................ 2.00 Miss Frances Grčar, St. Paul, Minn........................ 2.00 Miss Uršula Grčar, St. Paul, Minn........................ 2.00 Peter Rogina, Joliet, 111..........50 Jera Bernik, St. Stephen, Minn. 2.00 Neimenovana, St. Stephen, Minn. 1.00 Mrs. Mary Lajevich, Chicago, nabrala ...................... 37.25 Juanšikaj umrl. Peking, 6. jun. — Juanšikaj, predsednik kitajske ljudovlade, je umrl ob 1. uri davi v palači vpričo svojih žen in starejših otr6k. Govorice, da je izvršil samomor, odločno zanikajo visoki uradniki. Bolo-val je že več dni za želodčno nepriliko, kateri je sledila živčna onemoglost. Poročilo z dne 28. maja je govorilo o zastrupljenju. Prvi minister Tuan Či Jui je obvestil takoj podpredsednika Li Juan Hunga o njegovem nasledstvu. Obsojeni radi veleizdaje. Dunaj, 4. jun. — Štirje člani mla-dočeške stranke so bili spoznani za krive veleizdaje in vohunstva ter obsojeni k smrti. To so: Dr. Kramarš, voditelj Mladočehov in dr. Rašin, poslanca v državnem zboru, ki sta bila spoznana za kriva veleizdaje, ter knjigovodja Zamazal in g. Červinka, urednik "Narodnih Listov", ki sta bila obtožena vohunstva. Ti štirje možje so bili obdolženi, da so vodili gibanje za zbližanje med Čehi in Rusijo. G. Kramarš je bil ponovno v Petrogradu v zvezi z gibanjem. (Op. ur. To vest, kakor vse podobne, je treba sprejeti z veliko previdnostjo, kajti že nekajkrat so bile brzo-javljene podobne vesti, ki" pa niso bile osnovane na resnici.) Skupaj.................$591.00 Deveti izkaz darov............ 42.80 Skupaj.................$633.80 Op. Milodare v krajih Whitney in Hostetter, Pa., je nabral g. Ivan Salmič, ki nas je kar iznenadil s poslatvi-jo nabrane vsote. Pač lep zgled drugim! Iz St. Clouda pa nam je poslal milodare g. P. Skumautz in pisal: "Tu Vam pošljem mal dar za podporo ubogim sirotam v slovenski domovini. To naj bi storil vsak Slovenec." Zgledne so tudi te besede.- —o— Prosimo nadaljnjih darov! Denar naj se pošilja na naslov: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. 50,000 Nemcev oglušelo. Berlin, 3. jun.—Po uradnih cenitvah je več nego 50,000 nemških vojakov oglušelo v strašnih bitkah sedanje vojne. Da se usposobijo ti nesrečniki, služiti si vsakdanji kruh po vojni, so bile ustanovljene številne šole z vladno podporo. Angleži pridržali Z. D. pošto. Berlin, 2. jun. (Brezžično v Say-ville.) — Brzojavka iz Haaga na agen-turo za prekmorske novice pravi, da so britanske vojne l^dje ustavile ho-landska parnika "Westordyke" in "Ryndam" ter zasegle vso pošto Združenih Držav. Opomba upravništva. Ko smo poslali tretjih tisoč kron na si. uredništvo "Slovenca" v Ljubljano, smo naročili, da naj odpošljejo 350 kron od te vsote na Gorenjsko stran, kakor je naročeno iz Valley, Wash., in 250 kron pa naj pošljejo na župnika podzemeljske fare, kakor je naročila Mrs. Lajevich iz Chicage. Naznanilo I Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d* sem otvoril svojo novo mesnico iti grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gr-ocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejš« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L cork- TIP CIGARETTES T' v i 1soc1 kade NEBO ZAKAJ? Tobak-najboljši Sestava-izvrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln PRODAJA SE POVSOD Kuponi d vsaki škatljici veljajo za denar ali za krasna darila Pišite po katalog daril Nebo Department 95 Fif st St., Jersey City, N.J. P. Lorillard Co. Inc~ EstablUhed 176!». Coffee Mill. 140 whole coupon*. Hahway Automatic Lighter. 75 wholecoupons Ace Eight-day Alarm, Clock. 275 whole coupon* Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) "Ali rgore biti res," je dejal tiho Defarge, ki je kadil in se opiral na naslonjalo ženinega stola, ozrši se nanjo, "kar je povedal o gospodični Ma-nette?" "Ker je on povedal," je odgovorila gospa, dvignivši malo obrvi, "je naj-brže laž. Pa utegne biti tudi res." "Če je res—" je Defarge začel in obmolknil. "Če je res?" je ponovila njegova žena. "— in če mi še doživimo zmago, tedaj upam zavoljo nje, da bo usoda varovala njenega moža pred Francijo." "Usoda njenega moža," je dejala gospa Defarge mirno kot navadno, "ga bo peljala tja, kamor mu je iti, in ga bo končala, kakor mu je končati. Jaz vem samo to." "Vendar je zelo čudno — ne, pravzaprav ni zelo čudno" — je dejal Defarge, izkušajoč tako lažje pregovoriti svojo ženo, da prizna, "da bi po vsej noč popolnoma, popolnoma prepričan, da moja nova ljubezen in moje nove dolžnosti ne bodo stopile nikoli med naju? Jaz vem čisto gotovo, toda ali veš tudi ti? Ali si popolnoma prepri čan v dnu srca?" Oče je odgovoril z ljubeznivo goto vostjo prepričanja, ki je težko mogla biti le navidezna: "Popolnoma prepri čan, draga! In več kot to," je prista vil ter jo nežno poljubil; "ntoja bodoč nost je, obsijana od tvoje poroke, mnogo svetlejša, kot bi mogla biti -ne, kot je sploh kdaj bila — brez nje "Če bi to mogla upati, oče!" "Verjemi mi, draga! Res je tako Pomisli, kako je to naravno in jasno otrok moj. Ti, ki si mi vdana in mlada, si ne moreš prav predstaviti strahu ki me je navdajal, da bi tvoje življenje ne bilo prazno Hotela mu je položiti toko na ustnice, toda on jo je zadržal in ponovil besedo: "— prazno, dete moje — prazno za- ' - j..«.««, '.ivLV .i.wjv az.nu ljubezni za gospoda njenega očeta in | voijQ mene, ako bi bilo izvzeto iz na- za njo samo tvoja roka vpisala sedaj ime njenega moža zraven tega peklenskega psa, ki je ravnokar odšel?" "Ko pride čas, se bodo dogodile še bolj čudne reči," je odgovorila gospa. "Obadva imam tukaj, to je gotovo; in obadva sta zaslužila; to je dovolj." Ko je izgovorila te besede, je zložila pletivo in takoj nato vzela rožo iz robca, ki si ga je bila ovila okrog glave. Saint Antoine je ali po nagonu čutil, da je spotekljivi okras izginil, ali pa je prežal, da izgine; toliko je gotovo, da se je osrčil stopiti zopet noter in da je kmalu potem krčma bila kot navadno. Ob večernem času, ko se je Saint Antoine zlasti rad obrnil na lice in je posedal po stopnicah pred vrati in po oknih ter se zbiral na oglih grdih ulic in dvorišč, da se nadiha malo zraka, je gospa Defarge imela navado hoditi s svojim delom v roki od kraja do kraja, od skupine do skupine: poslanka — in bilo jih je mnogo takih — ki bi svet najbolje storil, da je ne rodi več take. Vse žene so pletle. Pletle so ničvredne stvari, toda mehanično delo je bilo mehanično nadomestilo za jed in pijačo; roke so se gibale namesto čeljusti in prebavil: če bi koščeni prsti obstali, bi želodci bolj trpeli lakote. Toda ko so se gibali prsti, so se gibale tudi oči in misli. In ko je gospa Defarge hodila od skupine do skupine, se je vse troje gibalp urneje v vsaki majhni gruči žen, ki jih je bila nagovorila in zopet zapustila. Njen mož je ob vratih kadil in z občudovanjem gledal za njo. «f'Velika žena," je dejal, "krepka žena, močna žena, strašno močna žena!" Mrak je padal okrog, nato se je raz-legio zvorijenje cerkvenih zvonov in daljno ropotanje vojaških bobnov na dvorišču kraljeve palače, žene pa so sedele in pletle, pletle. Ovila jih je tema. A ravno tako gotovo je padal drugi mrak, v katerem so imeli biti cerkveni zvonovi, ki so «edaj ljubo zvonili v marsikaterem zračnem stolpu nad Francijo, pretopljeni v grmeče topove; v katerem so imeli ropotajoči vojaški bobni zadušiti -slabotni glas, ki je bil to noč vsemogočen glas moči, obilja, prostosti in življenja. Toliko se j ezbiralo okrog žena, ki so sedele fn pletle, pletle, da so se tudi one zbrale okrog še nedograjenega odra, kjer so sedele in pletle, pletle ter štele odsekane glave. XVll POGLAVJE. ! Ena noč. Še nikdar ni zahajalo solnce v mirnem kotu-na Sohu s tako blestečim sijajem kakor nekega večera, ko sta doktor in njegova hči sedela skupaj pod platano. Se nikdar ni vzhajal mesec nad velikim Londonom z nežnejšim žarom, kakor ono noč, ko ju je našel tiho sedeča pod drevesom in ko je skozi listje obr-ijal njuna obraza. Lucija se je imela jutri poročiti. Ta zadnji večer je bila prihranila za svojega očeta ju sedaj sta sedela sama pod platano. "Ali ste srečni, dragi oče?" '"Popolnoma, dete moje." Govorila sta bila malo, dasi sta že •dolgo tam sedela. Ko je bilo še dovolj svetlo za delo in branje, ni vzela •svojeg aobičajnega dela v roko in tudi brala mu ni. Cesto, često je storila oboje, ko je sedela poleg njega pod drevesom; toda ta dan ni bil podoben nobenemu drugemu in nič bi ga ne inoglo napraviti podobnega. "Tudi jaz sem zelo srečna nocoj, dragi oče. Neskončno sem srečna v ljubezni, ki jo je nebo tako blagoslovilo — v svoji ljubezni za Charlesa in v Charlesovi ljubezni zame. Toda če bi moje življenje v bodoče ne bilo več posvečeno tebi ali če bi me poroka imela ločiti le za nekaj ulic od tebe, bi bila bolj nesrečna in bi si več očitala, kot ti morem povedati. Četo tako, kakor je —" Celo tako, kakor je, ni mogla obvladati glasu. Ovila se mu je v otožni mesečini o-krog vratu in položila glavo na njegove prsi. V mesečini, ki je pri prihodu in slovesu vedno otožna •— kakor soln-čna luč tudi — in kakor tudi ona lučj ki se ji pravi življenje. "Najdražji moj! Ali si to zadnjo ravnega reda stvari. Tvoja nesebičnost ne more prav razumeti, koliko me je to mučilo; toda vprašaj se le, kako bi mogla moja sreča biti popolna, ako bi tvoja bila nepopolna." "Če bi nikoli ne bila videla Charlesa, moj oče, bi bila popolnoma srečna z Vami." On se je nasmehnil njenemu nezavestnemu priznanju, da bi bila nesrečna brez Charlesa, odkar ga je videla, in je odgovoril: "Videla si ga, otrok moj, in to je Charles. Če bi ne bil Charles, bi bil kdo drugi. Ali če bi ne bil nihče drugi, bi bil jaz kriv in temni del mojega življenja bi bil vrgel svojo senco preko mene ter bi padla nate." Bilo je prvič po sodni razpravi, da ga je slišala omeniti dobo njegovega trpljenja. Te besede so ji čudno in nenavadno zadonele v ušesih in spominjala se jih je še dolgo potem. "Glej!" je dejal doktor iz Beauvaisa in pokazal z roko proti mesecu. "Gledal sem ga z okna -svoje ječe, kadar nisem mogel trpeti njegove svetlobe. Gledal sem ga, kadar me je tako mučila misel, da sije na to, kar sem izgubil, da sem butal z glavo ob zidovje ječe. Gledal sem ga, kadar sem bil tako utrujen in dušno otrpel, da nisem mogel misliti na nič drugega kot na število pokončnih črt, ki bi jih mogel potegniti preko njegove ploskve, in na število vodoravnih črt', s katerimi bi jih mogel prekrižati." Pristavil je na svoj zamišljeni način, gledaje proti mesecu: "Spominjam se, da jih je bilo dvajset na vsako stran, in dvajseto je že bilo težko vriniti." Čudna groza, s katero ga je slišala govoriti o tem času, se je še poglabljala, čim dalje je ostajal pri tem predmetu; toda način njegovega pripovedovanja je ni strašil. Zdelo se je, da le primerja svojo sedanjo radost in srečo s strašnim trpljenjem, ki je minilo. "Gledal sem ga in tisočkrat mislil na nerojetiega otroka, od katerega so me bili odtrgali. Če živi, če je bil živ rojen, aH če ga je morda nesreča uboge matere umorila. Če je sin, ki bo enkrat maščeval svojega očeta. (Nekaj časa me je v ječi neznosno mučila želja po maščevanji.) Če je sin, ki ne bo nikdar poznal povesti svojega očeta; ki bo celo premišljeval, ali ni morda oče izginil po festnem zadolženju in krivdi. Če je hči, ki bo vzrastla in postala žena." Stisnila se je tesneje k njemu in mu poljubila lice in roko. "Slikal pern si svojo hčer, da je popolnoma pozabila name — ali bolje, da ni nikoli ničesar slišala in vedela o 'meni. Računal sem njeno starost, leto za letom. Videl sem jo omoženo z možem, ki^ ni vedel ničesar o moji usodi. Bil sem popolnoma izginil iz spomina živečih in v naslednjem rodu je bil moj prostor prazen." "Oče! Kadar slišim, da si tako mislil o hčeri, ki je ni nikdar bilo, me že boli srce, kakor bi jaz bila ta otrok." "Ti, Lucija? Zaradi tolažbe in rešitve, ki si mi jo prinesla, se mi vzbujajo ti spomini in trepetajo med mesecema in nama to zadnjo noč. — Kaj sem ravnokar rekel?" "Da ni ona ničesar vedela o tebi. Da se ni nič brigala zate." "Da. Toda ob drugih mesečnih nočeh, ko je žalost in tihota drugače vplivala name •— ko je budila v meni neko otožno čuvštvo miru, v kolikor ga sploh more pobuditi dušno razpoloženje, ki se je rodilo iz nesreče — sem jo videl, kako prihaja v mojo celico in me vodi iz trdnjave v prostost. Često sem videl v mesečini njeno sliko, kakor vidim sedaj tebe, samo da je nisem držal v naročju; stala je med malim zamreženim oknom in vrati. Toda ti razumeš, da to ni bil otrok, o katerem govorim?" "To ni bila postava; to — to — je bila slika; predstava?" "Ne. To je bilo nekaj drugega. Videl sem jo pred svojimi blodnimi očmi, a gibala se ni nikoli. Fantom, ki ga je gledala moja duša, je til neki drugi in bolj resničen otrok. O njegovi zunanjosti ne vem več, kot da je bil podoben materi. Tudi oni drugi ji je bil podoben — kakor ti — a ne ravno tako. Ali mi moreš slediti, Lucija? Težko, kajne? Zdi-se mi, da bi morala biti samoten jetnik, če bi hotela razumeti te razlike." Dasi je govoril mirno in hladno, jo je izpreletel mraz,, ko je tako izkušal raztolmačiti svoje prejšnje dušno razpoloženje. "Ko sem bil mirnejši, sem jo videl v mesečini, kako prihaja k meni in me vodi, da mi pokaže dom svoje družine, ki je poln ljubečih spominov na njenega izgubljenega očeta. Moja podoba je bila v njeni sobi in jaz sem bil v njenih molitvah. Njeno življenje je bilo delavno, radostno, koristno; toda prepletala ga je vsega moja žalostna povest." "Jaz sem bila ta otrok, moj oče. Niti polovico nisem bila tako dobra, toda v ljubezni sem bila." "In pokazala mi je svoje otroke," je dejal doktor iz Beauvaisa, "in oni so slišali o meni in so se naučili me pomi-lovati. Kadar so hodili mimo državne ječe, so se umikali pred njenimi strašnimi zidovi in so se ozirali na njena zamrežena okna in so govorili šepe-taje. Nikoli me ni mogla rešiti; vedno me je pripeljala nazaj, kadar mi je pokazala te podobe. Toda nato se mi je srce olehčalo v blaženih solzah in jaz sem padel na kolena ter jo blagoslovil." "Upam, moj oče, da sem jaz ta o-trok. O moj dragi, moj dragi, ali me boš jutri tako vneto blagoslovil?" "Lucija, spominjam se starega trpljenja, ker te nocoj ljubim, kot ti morem povedati z besedami, in ker moram hvaliti Boga za veliko srečo. Moje misli, tudi kadar so bile najdrznejše, se niso nikoli dvignile do sreče, ki sem jo spoznal s teboj in ki naju čaka." Objel jo je, jo slovesno priporočil nebu in ga ponižno zahvalil, da mu jo je podaril. Nato sta odšla v hišo. K poroki ni bil nihče povabljen razen gospoda Lorryja; celo družic ni bilo razen suhotne gospodične Pross. Poroka ni imela stanovanja nič izpre-meniti; bilo jim je mogoče povečati ga s tem, da so najeli zgornje sobe, ki jih je prej imel apokrifni, nevidni stano-vavec, in več niso želeli. Doktor Manette je bil zelo dobre volje pri mali večerji. Bili so le trije pri mizi in gospodična Pross. je bila tretja. Obžaloval je, da ni bilo Char lesa, in je bil več kot napol pripravljen očitati Luciji ljubečo zaroto, vsled katere je bil izostal, ter mu je iskreno napil. Tako je prišel čas, ko je želel Luciji lahko noč, in sta se razšla. Toda v ti-hoti tretje jutranje ure je Lucija še enkrat stopila dol in se prikradla v njegovo sobo, ker jo je še vedno mučil prejšnji nedoločen strah. A vse je bilo na svojem mestu; vse e bilo tiho; on je spal, beli lasje so se mu slikovito posipali po vzglavju in roke so mu mirno ležale na odeji. Ona je umeknila nepotrebno svečo v senco, stopila tiho k postelji in položila svoje ustnice na njegove; nato je o-stala sklonjena nad njim in ga opazo-ala. Na njegovem lepem obrazu so se poznale grenke solze jetništva; toda zakrival je njihove sledove s tako krep ko odločnostjo, da so izginjale celo v spanju. Obraza, ki bi bil bolj značilen v svojem mirnem, odločnem in opreznem boju z nevidnim sovražnikom, ni bilo videti to noč v vsem obširnem kraljestvu sna. Boječe je položila roko na njegove drage prsi in zašepetala molitev, da bi mu vedno ostala tako zvesta, kakor je njena ljubezen upala in kakor je njegova nesreča zaslužila. Nato je u-meknila roko, ga še enkrat poljubila na ustnice in odšla. Tako je vzšlo solnce in sence plataninega listja so se gibale na njegovem obrazu tako nežno, kakor so še gibale njene ustnice, ko je šepetala molitev zanj. XVIII. POGLAVJE. Devet dni. Dan poroke je svetlo sijal in stali so gotovi pred zaprtimi vrati doktorjeve sobe, kjer se je on pogovarjal s Char-lesom Darnayem. Bili so pripravljeni da gredo v cerkev; lepa nevesta, gospod Lorry in gospodična Pross — ki bi bila popolnoma blažena, ker se je počasi sprijaznila z neizogibnim, ko bi'se še vedno ne ukvarjala z mislijo, da bi njen brat Solomon moral biti ženin. "In tako," je dejal gospod Lorry, ki se ni mogel dovolj nagledati neveste in ki je hodil okrog nje, da vidi od vseh strani njeno preprosto, lepo obleko, "in tako sem Vas zato prenesel kot otroka preko Kanala, draga Lucija! Bog se me usmili! Kako inalo sem mislil, kaj delam! Kako malo sem cenil uslugo, ki sem jo storil s tem svojemu prijatelju, gospodu Cliar-lesu! "Tedaj niste mislili na to," je dejala trezna gospodična Pross, "kako bi torej mogli vedeti? Neumnost1" "Res? Prav; toda nikar se ne jokajte! je rekel vljudni gospod I.orry. "Jaz se ne jokam," je odgovorila gospodična Pross, "peč pa se Vi " "Jaz, moja draga Pross?" (Tedaj je gospod Lorry Že včasi drznil šaliti se z njo.) "Da, Vi, ravnokar; videla sem in se ne čudim. Taka namizna oprava, kot ste jo Vi podarili, je zmožna vsakomur izvabit, solze iz oči. Ni jc žli« ali y. : kJ ,bl se « bila snoči, ko so prišle, jokala nad njimi toliko časa, da jih nisem nič več videla." "To me zelo veseli," je dejal gospod Lorry, dasi, na častno besedo, nisem (Nadaljevanje na 7. strani) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12. MEMMliJEIllMMl JOHN N. W. Phone 348 $TEFAJJCH | :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. a m I M p 3 1 John Grahe ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kak fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premi The Will County National Bank of Joliet. Illinois Prejema raznovrstne i;narne nlog> ter pošilja denar na vse dele svetu Kapital in preostanek $300,000. hra Kupuje in prodaja zemljišča gl v mestu in na deželi. u- Zavaruje hiše in pohištva pro- g ti ognju, nevihti ali drugi po- !fi škodbi. ^ Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. ij» Govori nemško in angleško. ^ REVMATEJW HR0HQST1 BOLEST! » KOLKU BOLESTIH . &ENHH (JEVRALGiJl PROTINU CTRnXETl K&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH t ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSffl PREHLAJENJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH . KRIŽU CEH KASLJU TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA (N DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: TELEFON 7612. Csi Preds, Podpr Tajnil Zapisi S* 1012 N. Broadway JOLIEJ, It1 Garn^ey, Wood & Lennol ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, H-1 Mi hočemo tvoj dena1 ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo' lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakov nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehto trdi les, lath, cederne stebre, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines d blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglas' pri nas in oglej si našo zalogo 1 ^ bomo zadovoljili in ti prihranili den» W. J. r.YOiMs Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES IN CLINTON 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. •zjl. Zavarovanje proti požaru, mala iu ve* lika posojila pojdite k A. SGHOENSTBDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. I69 Joliet, 111. vii^i Izjava veščaka. ARMAND GAUTIER, član francoskega zavoda, ki 'je spisal slavno delo glede preživljanja in hrane, je v svojem govoru pred zdravstveno akademijo izjavil sledeče: "Vino koristi delavcu, ki težko dela, pa nima dovolj močne hrane; koristi starčku, kojega moč že peša! koristi in pomaga rekonvalescentu; pomaga ljudem, ki žive v gorah; preiskovalcem, ki se mude v mrzlih, močvirnatih, nezdravih krajih; pomaga vojaku v zimski kampanji—kratko rečeno, vsakemu« ki živi v neugodnih razmerah, ki zahtevajo veliko življenjske sile, katero je treba v najkrajšem času nadomestiti. Energija od vina pa je navadno najhitrejša in neposredna." Trinerjevo Ameriško Zdravilno »— —Grenko Vino « vsebuje vso ohranjeno silo zrelega vina, ima vso njegove zdravilstvene moči, katero S® povečujejo raznovrstne zdravilne rastline in korenine. To izvrstno zdavilo čisti drobovje odstranja zapeko prežene slabosti, glavobol, itd pospešuje prebavo vrača slast do hrane okrepčuje ves sestav odstranja pobitost nabira energijo vzbuja delavnost povečuje uspešnost P Ako hočeS torej hiti ln ostati zdrav, je to vedno potrebno rabiti Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino dolar- DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN JOSEPH TRINER, CHICAGO, IZDELOVATELJ.; 1333-1339 South Ashland Ave. Za udarce, otekline, bolečine v mišicah, trde členke, poskusi Trinerjev liniment. Boš zadovoljen. Cena 25c in 50c, po po&ti 85c in GOc iet no kalt in trii« premi Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH. Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:......>............FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:.... MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Ta'n'k:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. •towmiV. JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. ig-T, & ena' iS NADZORNI ODBOR: Jeseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 46p3 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. B°lniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. ^ Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. -:- fsa n- " Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa ( Porotnika. lehto* Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, desk" Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." ICS glasi ■ | Mil [i deH ******************************************************************MMf^ Ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, F1 lR ti t Iti ICR. Poštne Hranilnice »Aiuillixiivu in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlop z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 POVEST O DVEH MESTIH. (Nadaljevanje s 6. strani.) 'mm**mm**m*rtmmtmm*»mtmMmmmmmr*rmmmmmtmmmmm»mMmmuamtmtmtmmmmmit £ SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj so ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za fcrepčilo. BELO PIYO To SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. * Scott St. Joliet, 111 °lefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 844 ^festna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. N^JVECJA SLOVENSKA HRANILNICA! Ki once *c*erv m leta 19lS jc imela vlog.......................K 48,500,000.— neSa zaklada.............".....................K 1,330,000.— SPrejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez Za V; 0 bitk« Hranilnica je PUPILARNO VARNA in J' I'°d kontrolo c. kr. deželno vlade. Sevanj« Ima vpeljane lične domaČe hranilnike. >n poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, i '^•ranjske Ctrt Odstotk 11 Pr0t' °d»totkov obrestim in proti najmanj tri-w °v odPlačevanju na dolg.' nikomur namerjal storiti tega malega spomina nevidnega. Moj Bog! To je prilika, ko se mož spomni na vse, kar je zamudil. Moj Bog, moj Bog, moj Bog! Če pomislim, da bi že skoro pred petdesetimi leti mogel imeti kako gospo Lorry!" "Nikakor ne!" je menila gospodična Pross. "Vi torej mislite, da bi nikdar ne mogel imeti gospe Lorry?" je vprašal gospod istega imena. "Ba!" ga je zavrnila gospodična Pross. "Vi ste bili že v zibelki samec." "Hm," je pripomnil gospod Lorry in si dobrovoljno popravil svojo malo lasuljo, "tudi to je verjetno." "In Vi ste že bili določeni za samca," je nadaljevala gospodična Pross, "preden so Vas deli v zibelko." "Potem mislim," je dejal gospod Lorry, "da niso lepo ravnali, z menoj in da bi tudi meni morali dati pravico glasovanja pri volitvi stanu. Dovolj! Sedaj, draga Lucija," je dejal, položiv-ši ji nežno roko okrog pasu, "slišim, da sta vstala v sosednji sobi, in gospodična Pross in jaz, kot dva popolnoma praktična človeka, ne želiva izgubiti zadnje priložnosti, da Vam poveva nekaj, kar bi radi slišali. Svojega dobrega očeta, draga moja, puščate v rokah, ki bodo zanj tako skrbele in ga ljubile kako Vi sami; vse, kar je v naši moči, bomo storili zanj; teh štirinajst dni, ko se boste Vi mudili v Warwickshiru in tam okrog, se bo moral celo Tell-son umekniti v kot pred njim (da se izrazim v podobi). In ko pride črez štirinajst dni k Vam in Vašemu ljubljenemu soprogu v Wales, kjer boste ostali naslednjih štirinajst dni, boste morali reči, da smo Vam ga poslali v najboljšem zdravju in najsrečnejšem razpoloženju. Sedaj slišim, da nekdo prihaja k vratom. Dajte, da poljubim svojo drago deklico s staromodnim samskim blagoslovom, preden pride kdo, ki jo bo zahteval zase." Za trenutek je držal lepi obraz pred seboj, da še enkrat pogleda dobro mu znani izraz na čelu, nato pa je naslonil svetle, zlate lase na svojo malo rjavo lasuljo s presrčno ljubeznijo in nežnostjo, ki je bila, če so take stvari staromodne, stara kot Adam. Vrata doktorjeve sobe so se odprla in on je stopil vun s Charlesom Dar-najem. Bil je tako smrtno bled — kar ni bil, ko sta skupaj stopila noter — da mu ni bilo videti nobene sledi barve na obrazu. Toda njegovo mirno obnašanje se ni nič izpremenilo; le ostre oči gospoda Lorry so opazile temno sled, da je šel nedavno preko njega izraz strahu kakor mrzel veter. Prijel je hčer pod pazduho in jo peljal dol v voz, ki ga je bil najel gospod Lorry temu dnevu v čast. Ostali so sledili v drugem vozu in kmalu sta bila Charles Darnay in Lucija Manette v bližnji cerkvi, kjer ju ni ogledovalo nobeno tuje oko, srečno poročena. Razen svetlih solza, ki so se bleske-tale skozi smehljaj v očeh navzočih, ko je bila poroka končana, se je svetilo na roki neveste tudi nekaj zelo sijajnih iskrečih diamantov, ki so bili predkrat-kim rešeni iz mračne teme enega iz-.med žepov gospoda Lorryja. Vrnili so se domov k zajtrku in vse je bilo lepo in, ko je čas potekel, so se zlati lasje, ki so se bili nekdaj pomešali z belimi kodri ubogega črevljarja. na pariškem podstrešju, zopet pomešali z njimi v jutranjem solncu na pragu ob slovesu. Slovo je bilo težko, dasi ni bilo za dolgo časa. Toda njen oče jo je hrabril in ji je slednjič rekel, opraščajoč se iz njenih rok, ki so ga objemale: "Vzemite jo, Charles! Ona je Vaša!" In njena trepetajoča roka jim je še pomignila skozi okno kočije, nato pa je izginila. Ker v njihovem kotu ni bilo posto-pačev in radovednežev in ker so bile priprave za poroko zelo skromne in zmerne, so doktor, gospod Lorry in gospodična Pross ostali čisto sami. Ko so stopili v dobrodošlo senco hladne, stare veže, je gospod Lorry opazil, da se je doktor zelo izpremenil, kakor bi mu zlata roka, ki je molela tamkaj, bila zadala strupeno rano. Zatajeval se je seveda veliko in zato je bilo pričakovati, da pride odpor, ko mine zatajevanje. Toda kar je strašilo gospoda Lorryja, je bil oni stari plašni,'izgubljeni izraz; in ko so prišli gor in se je doktor raztreseno prijel za glavo ter žalostno odšel v svojo sobo, se je gospod Lorry spomnil na krčmarja Defargea in na pot pod zvezdnatim nebom. "Menim," je zašepetal gospodični Pross po vestnem premisleku, "menim, da bo najbolje, če sedaj nič ne govoriva z njim in ga sploh ne motiva. Jaz moram malo pogledati v Tellsonovo banko; grem torej sedaj tja in se bom takoj vrnil. Nato ga popeljeva na iz-prehod na deželo; tam bomo kosili, pa bo vse dobro." Gospodu Lorryju je bilo lažje pogledati v Tellsonovo banko kot pogledati iz nje. Zadržal se jc dve uri. Ko je prišel nazaj, ni služabnice nič povprašal in je šel sam gor; toda na poti v doktorjevo sobo ga je naenkrat ustavil zamolkli glas kladiva. "Pravični Bog!" je vzkliknil presenečen. "Kaj je to?" Gospodična Pross jc stala s prestrašenim obrazom zraven njega. "Moj Bog! Moj Bog! Vse je izgubljeno!" jc svoji ptičici? On me ne pozna in dela črevlje!" Gospod Lorry jo je potolažil, kolikor je mogel, ni stopil v doktorjevo sobo. Miza je bila obrnjena proti luči kakor takrat, ko ga je videl prvič pri črevljarskem delu, glava mu je bila -k'onjena in delal je zelo vneto. "Doktor Manette! Dragi prijatelj, doktor Manette!" Doktor ga je za trenutek pogledal— napol vprašaje, napol jezen, da ga je nagovoril — ter se zopet sklonil nad delo. Slekel je bil svoj suknjič in telovnik; srajca mu je bila na prsih odpeta kakor navadno, kadar se je ukvarjal s tem delom; celo obraz mu je bil vpal in uvel kakor prej. Delal je trdo, ne-potrpežljivo, kakor bi čutil, da ga motijo. Gospod Lorry se je ozrl na delo, ki ga je imel v roki, in je videl, da je črevelj stare veličine in oblike. Pobral je drugega, ki je ležal zraven njega, in ga vprašal, kaj je. "Izprehajalni črevelj za mlado damo," je zamrmral, ne d abi se ozrl. "Moral bi ga bil že zdavnaj končati. Pustite me, da ga končam." "Toda doktor Manette! Poglejte me!" Ubogal ga je na stari mehanični, pokorni način, ne da bi nehal delati. "Ali me poznate, dragi prijatelj? Pomislite malo! Ttfni Vaš pravi opravek. Pomislite, dragi prijatelj!" Nič ga ni moglo pripraviti do tega, da bi zopet izpregovoril. Ozrl se je enkrat za trenutek, kadar mu je bilo ukazano, a nobeno prigovarjanje ni moglo spraviti iz njega besede. Delal je in delal in delal molče in besede so padale nanj, kakor bi padale na nemo steno ali zrak. Edini žarek upanja, ki ga je gospod Lorry mogel opaziti, je bil, da se je včasi skrivoma ozrl, ne da bi bil nagovorjen. To se' je zdelo kot izraz radovednosti ali zmedenosti — kakor bi izkušal pomiriti neke dvome v duši. Gospod Lorry je predvsem smatral dve stvari za važni; prvič, da morajo skriti pred Lucijo; drugič, da morajo skriti pred vsemi, ki ga poznajo. V zvezi z gospodično Pross je takoj poskrbel za drugo varnostno odredbo s tem, da je naznanil, da doktorju ni dobro in da potrebuje nekaj dni popolnega počitka. Da tudi njegovo hčer dobrohotno prevarijo, je imela gospodična Pross pisati, da so ga poklicali k nekemu bolniku, ter se pri tem sklicevati na umišljeno pismo dveh ali treh naglih vrstic, ki ga je on sam napisal in poslal z isto pošto. To je kazalo storiti za vsak slučaj in gospod Lorry je storil, ker je upal, od dela in da začuden čuti neko nedoslednost okrog sebe. Ko se je zopet zmračilo, ga je gospod Lorry vprašal kakor prej: "Dragi doktor, ali hočete iti vun?" Ponovil je kakor prej: "Vun?" "Da. Na izprehod z menoj. Zakaj ne?" Ker ni mogel izvabiti od njega nobenega odgovora, je gospod Lorry to pot navidez odšel na izprehod in se vrnil šele črez eno uro. Medtem se je doktor pomeknil k oknu, sedel in gledal dol na platano; toda ko se je gospod Lorry vrnil, se je splazil nazaj k svoji klopi. Čas je potekal zelo počasi, upanje gospoda Lorryja je gasnilo in srce mu je bilo od dne do dne težje in težje. Prišel je tretji dan in minil, četrti, peti. Pet dni, šest dni, sedem dni, osem dni in devet dni. Gospod Lorry je preživel ta žalostni cas z vedno siabotnejšim upanjem in z vedno težjim in težjim srcem. Skrivnost je ostala tajna, Lucija ni vedela ničesar in je bila srečna; toda on je opazil, da je črevljar, ki mu je roka bila od začetka malo okorna, postal silno spreten in da n ibil nikdar tako zatopljen v delo ter da mu roke niso bile nikdar tako urne in vajene kakor ob mraku devetega večera. XIX. POGLAVJE. Mnenje. Utrujen od skrbnega bedenja, je gospod Lorry zaspal na straži. Deseto jutro njegovih dvomov ga je zbudilo solnce, ki je prisijalo v sobo, kjer je bil v globoki noči zaspal s težkim spancem. Omel si je oči ini skočil; toda dvomil je, če je resnica in če še vedno spi. Kajti ko je stopil k doktorjevim vratom in pogledal v njegovo sobo, je vi del, da je črevljarska miza in orodje zopet popravljeno ter da doktor sedi. pri oknu in bere. Bil je v svoji navadni jutranji suknji in obraz mu je bil (kakor je gospod Lorry mogel natan-no videti), dasi še vedno zelo bled, mirno zamišljen in pazljiv. Ko se je gospod Lorry prepričal, da ne spi, je nekaj časa zelo dvomil, če ni videl črevljarja iz zadnjih dni le v svojim nemirnih sanjah; kajti ali niso gledale njegove oči prijatelja v navadni obleki in pri običajnem delu; ali je bilo opaziti sploh kako znamenje, da se je izprememba, ki se je je tako jasno zavedal, v resnici bila dogodila? Toda to se je vprašal le v prvem trenutku zmedenosti in začudenja, kajti odgovor je bil lehak. Če te zavesti ni povzročila resnična zveza in zadosten razlog, kako je on prišel sem, Jarvis Lorry? Kako se je zgodilo, da je zaspal v obleki na zofi posvetoval- Crada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPE C j JAVNI NOTAR ^ 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. C Profesional Cleaners and Dyeri STRAKA & CO. 1 Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK advokat V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. . da mu bo bolje. Če bi se to zgodilo nice dr. Manettea in da razpravlja ta kmalu, je imel pripravljeno še drugo sredstvo, ki je obstajalo v nekem mnenju, o katerem je mislil, da bo najbolj odločilno za doktorjev slučaj vprašanja navsezgodaj pred vrati doktorjeve spalnice? Črez nekaj minut je stala gospodična Pross šepetaje ob njem. Če bi mu bi Chicago Telefon 4253. Anton Kezele HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna 201 Ruby Street Joliet, Illinois. Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami. V nadi, da bo doktor ozdravel in da. lo ostalo še kaj dvomov, bi jih njene bo potem mogoče poslužiti se tega tretjega sredstva, se je gospod Lorry odločil skrbno ga nadzirati, a tako, da bo bolnik to kar najmanj opazil. Potrudil se je torej, da bo dobil prvič v življenju dopust pri Tellsonu, in se je udomil ob oknu v isti sobi. Kmalu je opazil, da je slabše kot brezkoristno nagovarjati ga, ker se je vznemiril, kadar so vanj silili. O-pustil je takoj prvi dan ta poizkus in je le sklenil, da bo vedno ostajal pri njem kakor molčeč protest proti sa-moprevari, kateri se je bil vdal ali vdajal. Sedel je torej pri oknu ter bral ii} pisal in izražal na vsfe vesele in naravne načine, ki si jih je mogel izmisliti, da ni v ječi. 1 Prvi dan je doktor Manette použil, kar so mu dali jesti in piti, in je delal dalje, dokler se ni stemnilo — delal še poldrugo uro potem, ko bi gospod Lorry za nič na svetu ne videl več brati in pisati. Ko je spravil svoje o-rodje do jutra, je gospod Lorry vstal in mu dejal: "Ali hočete iti vun!" Ozrl se je na svoj stari način na obe strani na tla, se ozrl nanj in ponovil s starim tihim glasom: "Vun?" "Da. Na izprehod z menoj. Zakaj ne?" On se ni potrudil povedati, zakaj ne, in ni .sploh odgovoril nobene besede več. Toda gospodu Lorryju se je zdelo, da se sam nekako zmedeno izpra-šuje: "Zakaj ne?" ko se je sklanjal sedeč na svoji klopi s komolci na kolenih in glavo v rokah. Bistroumnost praktičnega človeka je opazila v tem majhen napredek in je sklenila izrabiti ga. Gospodična Pross in on sta razdelila noč v dve straži in sta zdajpazdaj pogledala iz sosednje sobe po njem. Preden je legel, je dolgo hodil gorindol, a ko je slednjič legel, je zaspal. Zjutraj je zgodaj vstal in šel naravnost k svoji klopi in na delo. Ta drugi dan ga je gospod Lorry ljubeznivo poklical po imenu in mu jel govoriti o stvareh, ki so ga zanimale zadnji čas. On ni odgovarjal, a bilo je ooividno, ua je slišal, kar mu je govoril, in tla je mislil na to, čeprav zme-d^jio. To je osrčilo gospoda Lorryja, da je večkrat črez dan pozval tudi gospodično Prosj, naj pride z delom v sobo; potem .sta mirno govorila o Luciji in njenem navzočem očetu na običajen način, in kot bi se ne bilo nič izpremenilo. Ti pogovori niso bili taki, da bi si šiloma vzbujali njegovo pozornost, ter ne tako tfolgi in pogosti, da bi ga mučili, in prijateljsko srce poda Lorryja se je razveselilo, ko jokala in si vila roke. "Kaj naj rečem I se mu je zdelo, da se večkrat ozira besede morale razpršiti; toda tedaj mu je glava že bila jasna in ni jih imel nič več. Svetoval je, da počakata do rednega zajtrkovalnega časa in se takrat sestaneta z doktorjem, kakor bi se ne bilo zgodilo nič nenavadnega. Ako se bo zdelo, da je v svojem običajnem dušnem razpoloženju, bo gospod Lor ry previdno poizkusil iskati navodila in sveta, ki si ga je tako vneto želel v preteklih žalostnih dneh. (Dalje prih.) Ali se izplača inserirati? Da se inseriranje izplača, priča naslednji resnični dogodek: Neki mož je inseriral v nemškem listu, da nakaže 5 mark onemu, k imu pošlje največje jabolko. In prej ko v 14 dneh je imel prekanjenec 15, reci petnajst, vreč kar najkrasnejših in največjih jaboik. Seve potem je rad poslal odpošiljatelju največjega jabolka 5 mark. Ako hočete streho popraviti po za m» denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO, COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle«. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street JOLIET, ILLINOIS. W. CJ. VSOOINJE2* PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Naznanilo Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor: SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih. Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj. Jerry Laurič 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL. Kadar se mudite na vogalu Ruby andfiroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeženi. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Si'.mo pri men i se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in možkih las, kukor tudi za rast molkih brkin brade; za rovmatizem kostibolj ali trganje v nogah, roliah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredua 5 dolarjev za vsalcefta ki jo prebere PoMjite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Svojiip znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. jos. legan, GOSTILNIČAR, 1 1005 N. Chicago St. Joliet, 111. Chicago tel. 3399. N. W. t^l. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v ha j em in Lunch Room. K Si POŽIGALKA. Vasil Čajčenko. Sfi \ Rodbina Semen Kolomyjceva je še spala, ko se je naenkrat razlegel klic: "Vstanite, vstanite! Pri nas gori! Ogenj!" Hrycko, Semenov najmlajši sin, ki je prvi zaslišal klic je hitro vstal s svojega ležišča. "Lucija vstani! Slišiš?" je začel klicati svoji ženi. Na svoje največje začudenje pa je opazil, da njegove žene ni več tam, kamor se je zvečer vlegla. Hrycko pa ni irpel časa v slojem razkritju dalje razmišljati. Zbudil je svojega brata in očeta, peljal ju iz sobe in klical: "Vstanite, vstanite! Gori!" Bil je praznik, radi česar je Seme nova rodbina še spala, dasiravno se je že danilo. Ko je hitel Hrycko iz hiše, je bilo prvo kar je zagledal v jesenskem ju tranjem mraku, njegova žena, ki je že stala pri vratih. "Gori!" je vpila in kazala z roko. Hrycko se je ozrl in videl, da šviga iz strehe hleva poleg hiše plamen. Obenem je zagledal moža, ki je tekel od posestva proti vasi. Posestvo je stalo osamljeno ob robu vasi, od katere ga je ločila široka ravnina. Čez ta prostor je hitel človek, ki se je zdel Hry-cku znan. Ze je hot€l steči za njim. Ko pa je zagledal nov plamen, je skočil k vodnjaku in zaklical: "Pomagajte, gori!" Med tem so prihiteli iz hiše Semen s svojo ženo, njegov starejši sin Ivan z ženo ter dva ali trije otroci. Žene in otroci so začeli jokati in klicati: "Pomagajte!" Sosedje so ta klic slišali in kmalu je bilo Semenovo dvorišče polno ljudi, ki so tekali sem in tje, vpili, zajemali vodo iz vodnjaka, jo prinašali v škafih, razmetali streho in jo polili z vodo. V tej zmešnjavi je vzbudila Hryckovo pozornost njegova žena. Lucija ni pomagala niti pri gašenju niti pri prinašanju vode; slonela je z na prsih prekrižanima rokama ob steni. Hrycko, ki je hitel od vodnjaka s škafom polnim vode, je stopil k nji. Bila je snytnobleda, oči pa je imela kot blazna. "Kaj stojiš tu?" je zavpil Hrycko, "pojdi pomagat!" Nato je tekel dalje, ona pa se niti ganila ni, temveč je stala kot brez življenja, večkrat se je pa stresla popolnoma bleda in zbegana. Gledala je tja, kjer je gorelo, pa najbrže ni videla ničesar; neprestano se je krčevito stresala, videla in slišala pa ni, kaj se krog nje godi. Semenovi ljudje in pa sosedje so med tem razmetali gorečo streho, da ne bi ogenj zašel na glavno poslopje. Nekateri so še previdno polivali slamo in tramovje iz katerega se je kadilo, da bi ne zaostala kak^ iskra. Ostali pa so stali v ciio, ki je dosedaj stala nepremično ob steni. "Pojdi no sem!", je namignil uradnik z roko. Lucija se ni ganila. "Pridi no, če te kličemo!" je ponovil uradnik jezno svojo zahteva in ne, da bi čakal da bi prišla je šel k njej. Tudi ostali so se bližali mladi ženi. "Pove jmi, ti si prva opazila, da gori?", je pričel uradnik. Ko je Lucija opazila, da so oči vseh uprte vanjo in ko je slišala vprašanje, se je vzbudila kot iz sanj; toda ni mo- šiti skupno kako hudodelstvo, da bi bila prognana v Sibirijo. Toda krivda je bila na njeni strani, kajti od nje je izviral ta strašni načrt! In ta je uničil oba! Pa zakaj tudi njega, zakaj ne samo njo? Ko bi nje ne bilo, kako. bi mu neki kaj takega prišlo na um. Vsa krivda in vsa sramota je izvirala od nje in za njo je uničil svoje življenje! Čutil je dobro, da je od tedaj ni več ljubil in da je neko drugo čust*> priselilo se v njegovo srce. Lucija je st^la molče poleg njega, misli so ji razjedale možgane in čutila gla odgovoriti, dokler je ni uradnik je ,da ji preti neka nova, še strašnejša drugič vprašal. j nesreča. Vse je že izgubila: prostost, "Da, jaz!", je slednjič odgovorila z ' čast, sorodnike in prijatelje — kajti od glasom, kot bi ji kdo s čem zadrgnil' teh jo je sedaj vse ločilo — le Andrij vrat? toda ojunačila se je ter pripove- ■ in njegova ljubezen ji je še ostala. Ta dovala dalje: "Da, jaz, jaz sama sem ljubezen, za katero je žrtvovala vse!... zažgala... z Andrijem Tyščenko... j In sedaj.. . Jeli bilo vse res, kar je rein ruto sem pustila pasti." j kel, nili rekel tega v obupu — potem Vsi so v trenotku onemeli. Torej ni imela ničesar več, vse je izgubila! tako je bilo. Vsi so vedeli kaj je bilo Čemu ji je ostalo še to življenje? med Andrijem in Lucijo, kot je to prav j "Andrij, dragi, zakaj me mučiš?" je pogosto. Ljubila sta se, toda oče je zavpila trpinčena in ga je hotela ob-odločil drugače, dal jo je neljubljene- jeti. mu Hrycku za ženo. Živela je z mo-i Toda on jo je narahlo sunil od sebe. žem že od konca zime do sedaj v jese-| "Tiho, da nas kdo ne sliši!" je rekel ni, toda ostala je njemu in celi njegovi hladno in odšel v drug kot. družini tuja. Prej vedno vesela, je j Pričelo se je preiskovanje, zasliševa-bila sedaj vedno tiha in nema. In če nje. Po prvem dolgem zasliševanju jo je tašča ali starejša svakinja ogovo-' je sklenil preiskovalni sodnik opro-rila, niti odgovorila ni. I stiti Andrija in Lucijo. Lucija je bila "Ti si zanetila ogenj? Ti?" je vpra- primorana ostati in živeti do glavne šal uradnik začuden. "In" zakaj si to obravnave in obsodbe pri svojem storila?" možu. "Zato... zato, zato ker to življenje, Kako težko' se ji je zdelo življenje, ki ga živim, sploh življenje ni... zato ' Vsi so se je ogibali, kot bi se je bali. ker so mi ukradli mojo srečo, vedite Ko bi jo zmerjali, tepli, bi vse lažje torej!" | prenesla kot pa ta ledeni molk, to Vse to je izgovorila s trepetajočim nemo zaničevanje, glasom in ko je svoji boli zadostila, jej In Andrija! Od skupnega zapora ga padla onemogla na klop, si Zakrila z je videla samo enkrat-. Ničesar nista rokama obraz in je molčala. "Pelji jo na urad, tam jo bomo dalje zaslišali!" je zapovedal uradnik stražniku. "Tudi po Andrija se mora iti!" Stražnik je stopil k mladi ženi in jo sunil v hrbet. "Pojdiva, Lucija!" Videti jč bilo kot da ga niti slišala m. "Slišiš, iti morava!", je rekel in jo znoVa sunil. govorila med seboj, toda Lucija je vedela, je čutila, da se je njegovo srce odvrnilo od nje. Da! Toda ni hotela, ni mogla verjeti, da jo je popolnoma zapustilo. Upala je še vedno, da se zopet vrne k njej Revica! Ni mislila na to, da se ohlajeno čustvo ne ogreje znova! Prišel je dan sodbe. Bil aje že tu. Vojaki so jo privedli v dvorano, ki je j bila polna radovednih ljudi. V začet-I ku ni čutlia, slišala in videla ničesar. "Razkrila si je obraz ter se počasi Je vendar ne bodo vsi sodili? Trudila dvignila. Izgledala je popolnoma mirna. "Pojdiva torej!" je rekla skoraj vljudno, se okrenila in šla naprej. Ljudje so molče gledali vse to, in šele ko je Lucija odšla, so začeli izražati svoja mnenja inn azore/o vsem, kaj se je zgodilo. Le Hrycko ni spregovoril ničesar. Molče in nepremično je stal tu in gledal za svojo ženo. Lucijo so odpeljali na urad ter jo do časa obravnave vtaknili v ječo, kjer pa ni ostala dolgo sama, ker so kmalu tudi Andrija prignali k njej. Komaj ga je zagledala, je pohitela k njemu ga pritegnila k sebi v kot ter mu, da je ne bi kdo slišal, šepetala: "Najljubši, sokol moj — oh, kako je bilo to strašno! Kako sem se bala, da se užge tudi glavno poslopje! In po tem — oh!' Ovila mu je roko krog vratu, toda jo je takoj zopet odtegnila in pripovedo- vala dalje: "Tudi ruto, ki sem jo tam gruči ter ugibali, kako je i Potila, so našli. Oh, ta sramota, ta vendar nastal ogenj. Gotovo je kdo zažgal!" se je nekdo oglasil. sramota, jaz požigalka!" Zgrudila se je, ko se je vsega, kar se je zgodilo domislila in mogoče tudi "In veš ti to gotovo?" ga je vprašal raJi tega, ker Je on molčal in njeno tolažbo spregovoril niti besedice. "Toda proč je najhujše," je nadalje vala čez nekaj časa, "sedaj naju ne loči nič več. Pa zakaj molčiš, dragi moj ?" Molčal je še nekaj in rekel'nato polagoma: "Mene ne tolaži nič!... Ne vem, ali drugi. "Iz vsega se da sklepati, da! Vsi so vendar spali v hiši in dekle, ki bi spala v hlevu, nimajo. Tudi hlapca, ki bi mogoče s smodko zanetil ogenj, nimajo. Torej je vendar jasno, da je kak tujec požigalecl" "In jaz sem požigalca videl!"-je dejal Hrycko. "Prihitel sem ravno iz hiše, ko je šele bežal od poslopja proti i sva storila prav?... Greh je! In ta vasi. Hotel sem teči za njim, toda sramota, ki jo trpiva in jo bova morala moral sem tu pri ognju pomagati. To- se trpeti!" da zdi se mi pa znani" | Obmolknil je za nekaj časa. Tudi "Komu pa je bil podoben?" je vpra- ona ni spregovorila, ker je čakala, kaj šal Hrycka uradnik, ki je stanoval ne- 1,0 se rekel. daleč in je prihitel k pogorišču. | "BHd je lahko rečeno, kar sva skle-"Kdo neki ve... človek samo tako nila: pretrpiva to in potem je končano! ugiblje," je menil Hrycko. | Ko bi trpela telesno, bi ne bilo na tem "No, in kako je bil oblečen?", je ničesar. Toda ta sramota, ta sramo vprašal uradnik dalje. "Bil je v čamari brez čepice." "Brez čepice?", se je nekdo izmed ljudi oglasil. "Čakajte! Ko sem slišal klice na pomoč, sem hitro vstal in hitel semkaj. Tu pa sem videl nekega moža v čamari brez čepice mimo teči. Tudi meni se je zdel znan." "No, kdo pa je torej bil?" je vprašal uradnik znova. "Kdo pa ve... Človek se lahko moti... mogoče sploh ni bil on." "Le povej, kar misliš!" \ "Jaz mislim, da je bil Andriju Ty-ščenko podoben, pa kdo ve..." "Andrij Tyščenko? No, ta pa ni tak, da bi storil kaj takega," je menil nekdo. "Kdo pa naj to ve—nič ni gotovega," se je oglasil dotični, ki ga je videl bežati. "Vse se zgodi." "Vi pravite, da je bil Andrij Tyščen ko?" mu je rekel Hrycko. "Tudi meni se je tako zdelo. Hrycko se je nehote obrnil tja, kjer je stala njegova žena. "In kdo je pri Vas prvi videl ogenj," je vprašal uradnik. "Jaz sem prvi slišal klic: gori!" je pripovedoval Hrycko. "Toda kdo je klical, nisem mogel dognati. Ko sem tekel iZ hiše sem videl svojq ženo sredi dvorišča, ki je vpila: gori! Mogoče, da je ona prva zagledala ogenj." "In kje je tvoja žena?", je vprašal uradnik. "Vprašali jo bomo." "Tu stoji," je nekdo pokazal na Lu- ta! Prej sva bila človeka kot drugi, a sedaj sva ujeta, zaprta!" "Toda prej nisi tako govoril?" "Da... prej!" * "In sedaj ne misliš več tako?" "Ne, sedaj ne .več." \ "Kako pa?" "Da bi bilo boljše, ko bi tega m storila." "Torej tako! In zakaj bi bilo boljše? "Povedal sem ti že." "In tega nisi prej vedql? Jeli tako prijetno biti zaprt?" "Oh, nekaj drugega je, nekaj misliti in nekaj drugega, i=to izvršiti." "Toda ti vendar nisi prav nič naredil! Jaz sem vendar zažgala in ti si imel samo bežati, da so te ljudje vi deli." Zaključek je isti! Jaz nisem ničesar storil, toda sramota me zadene tudi, in za nič!" "Za nič? Andrij, moje življenje, za nič?" Sem vendar tudi jaz zate svojo čast izgubila!" V njenem trepetajočem glasu je bilo opaziti vročo prošnjo, toda on tega ni opazil, morda ni hotel opaziti. Tako zelo sta se ljubila! Toda grozna volja očetova je razrušila njuno srečo! Toda nista se pustila uničiti. V začetku se sploh nista videli, a za tem sta se srečala večkrat, četudi le za par sekund, dokler se jima ni posrečilo ostati dalje časa skupaj. Dolgo zatajevana ljubezen je privrela z vso silo na dan. Tedaj sta sklenila izvr- se je, da bi razumela razgovor ljudi, ki so prišli, da bi bili priča njene obsodbe.^ Ona in Andrij sta sedela na isti klopi. On je bil bled in je niti pogledal ni, ona pa se je tresla po celem telesu, ker je vedela, da bo v naslednjih minutah izrečena njena obsodba. Nekaj se je čitalo — toda ona ni razumela niti besedice, slišala je le, da se je pogostokrat izgovorilo njegovo in njeno ime. Nato ji je bilo stavljeno neko vprašanje — ona pa je odgovorila kakor v sanjah, kajti vprašanje je slabo razumela. Prizna, da je kriva, da je skupno z Andrijem zažgala. O-stane pri tem in trdi neomajno, da je tudi on kriv. In on... on laže! Ko je slišala njegovo laž, je morala zbrati vse moči, da ni zavpila od trpljenja in bolečine, ki ji je razjedala srce.. . Toda vzdržala se je in je sklenila bojevati se ž njim, misleč, da ga more podjarmiti. On pa je trdil, da ne ve ničesar. Da je šel mimo posestva in je videl, da je pustila Lucija tam nekaj ležati in potem počasi odšla. Trudila se je dokazati njegovo laž, da sta se skupno dogovorila o zločinu, da sta šla skupno tja in zločin skupno izvršila. Noče pa povedati, zakaj sta to storila, kaj sta s tem nameravala. Ko so jo vprašali za povod, je molpala. Rekla je, da sta to storila, da bi se nad možem in nad taščo maščevala zato, ker se Andriju in njej ni dovolilo, da bi se poročila. Sodniku ni hotela povedati pravega vzroka, ker se je bala, da bi je sodniki potem ne sodili bolj ostro. Pričelo se je zasliševanje pric. Priče so govorile sem in tje. Iz njihovih izpovedb se ni moglo dobiti nič dejanskega. Le toliko se je moglo sklepati da je bil tudi Andrij udeležen pri ognju. Lucija je. znapetostjo poslušala ,-sako besedo prič iz njene vasi in se je veselila, če so se glasile izpovedbe j njej v prilog. Da, zmagala bo, Andrij bo krivim p/oglašen. V tem se ie v nji pojavilo blazno hrepenenje, ki se ni dalo zatreti. Hrepenenje, da bi prejela od Andrija vsaj eno prijazno besedico, vsaj en prijazen pogled. Dotaknila se jc rahlo njegove roke. Obrnil se jc za hip k nji in jo pogledal s pogledom, iz katerega I se je zrcalilo deloma sovraštvo, deloma zopet bojazen. Sedaj je razumela, da je on za"nJo izgubljen, pojmovala, da ga nc more pridobiti, nikoli, nikdar več I Kaj ji je sedaj pričeti? Čemu je treba poskusiti rešiti se? In če bi poslali oba na j eni in isti kraj, bila in ostala sta si od- i tuj ena. Pa zakaj je lagal? Zakaj pripisuje dejanje, ki sta ga zakrivila oba. samo 1 njej? Tako podlo ne bi ravnala ona1 nikdar! Sedaj laže, sedaj jo je izdal— ko bi moral trpeti, občutiti to, kar čaka njo! Pa sai ga je nekoč ljubila in ga ljubi se sedaj. Kako bi mogla t0rej uničiti njegovo življenje, ko ga je ljubila? Rila je sojena, njeno življenje je bilo uničeno — on pa postane lahko še srečen, ce odide od tu oproščen. In kolikor dalje je razmišljevala, toliko praznejse, sramotnejše se ji je zdelo življenje. "Obtoženec Andrij Tyščenko, kaj morete v svoj zagoVor izpovedati?" f?a je vprašal sodnik. Andrij je vstal in rekel s tresočim glasom: "Kaj naj rečem, gospod sodnik... nedolžen sem... vse drugo je zlagano... Čemu naj bi vendar storil kaj takega?... Jaz... midva...?" - Mrmral je še nekaj nerazumljivega in se nato vsedel na klop. , Sedaj se je obrnil, sodnik ravnokar k Luciji. Vstala je molče in stala nekaj časa brez besedi. Nato je rekla: Odpustite, da sem tako govorila. Delala sem mu krivico; vse sem sama storila, on je popolnoma nedolžen, govoril je čisto resnico. Govorila sem proti njemu iz jeze, ker me je zapustil." Vse to je izrekla s krepkim, mirnim glasom in nato sedla. "Tako trdovratna zločinka! Šele sedaj pove resnico," je slišala šepetati ljudi. Čutila je, da počiva Andrijev pogled na njej in se je obrnila k njemu. Gledala ga je proseče, kot bi ga® prosila odpuščanja. Žalostno se mu je nasmehnila in lahno pokimala z glavo — k slovesu za vedno. 'Posvetovanje sodnikov ni trajalo dolgo. Lucija je bila za krivo proglašena; Andrij pa oproščen. Sodnik je zvonil k miru in naznanil dalje, da naj se Andrija takoj izpusti, Lucijo pa se pošlje v Sibirijo. V tem trenutku, ko je izrekel sodnik I obsodbo, se je zaslišalo v dvorani kr-] čevito zdihovanje. Bila je Lucija, ki I je izgubila na zemlji vse, kar ji je bilo nekoč ljubo in drago. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..........................«..$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj k,\2 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (26 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. ŠT Družina petih generacij. V Kamenjaku v Hrv. Primorju žive: Marija Malnarič, rojena leta 1819, njena hči Jelena, rojepa leta 1839, te hči Jelena, rojena leta 1860, ki ima hčer Ano, rojeno leta 1890 in ta ima hčerko Urško, rojena leta 1910. To je torej pet generacij v ravn ičrti; vseh pet žensk se prav dobro počuti. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Joliet. su. PI70 V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlNOl1 Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav, "A. S." STALNA SLUŽBA —IŠČEM MLA-deniča ali mlajšega moža, nekoliko izkušenega v mesariji. Jos. Sitar, 803-5 N. Chicago St., Joliet, 111. 2t RABIM DVA SLOVENSKA FAN-ta za na farmo, taka ki sta že delala na farmah. Dobra plača. Stalno delo. J. M. Nemanich, Tower City, N. D., R. F. D. 1. HARMONIKA NA PRODAJ—TRI-vrstna dvakrat oglašena in lahka za igrati, se proda za $28.00. Kdor je kupec, naj jo pride pogledat na naslov: Fr. Sepich, 109 Clay St., Joliet. STENSKI PA Pil Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. lexander [hras^ Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET. ILL POZOR ROJAKINJE) Ali veste, kje je dobiti najbolj®6 < so po najnižji ceni? Gotovo! V me8"11 Anton Pasdert / - Vi se dobijo najboljše sveže in Pf{ jene klobase in najokusnejše Vse po najnižji ceni. Pridite tor() poskusite naše meso. Nizke cene naše geslo. in dobra postn P< Hav; več iank ne«. P ned; So 1 58 č Ne pozabite torej obiskati D*J f našej jpesnici in groceriji na voS* lu Broadway and Granite Str®*1" Chic. Phone 2768. N. W. Phone lil1 Luka Pleš' HRVATSKO.SLOVENSKA gostilna K V si Peti njir to i se