NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 17 • LETO 53 - CEUE, 29.4.1998 - CENA 280 SIT
CE LAHKO PAVAROTTI...
Reforma pokojninskega sistema obvisela na dveh stebrih.
Aktualna tema na strani 7.
v dvoje
bo parku
Z vzpostavitvijo varnostne službe naj bi celjski mestni
park tudi ob petkih obdržal tagmašno obleko. Stran 21.
STRANI ALP
V Grobelnem že drugo leto čakajo na odvoz nemarno skladiščeni
I	sodi. Stran 10.
knjižnica poka
po šivih
Kako bodo v Celju rešili
prostorski problem
Osrednje knjižnice?
stran 18.
zeleni Jurij je slednjič iz dežele pod Alpami pregnal ostanke zime in s
številnimi jurjevanji, pa s prireditvami v počastitev dneva upora proti
okupatorju in z bližnjimi prvomajskimi shodi in kresovanji privabil na
piano številne ljudi. Prijetne praznike vam želimo.	Foto: Gregor Katic
KRALJICA V
MOŠKEM SVETU
Trnova, a uspešna poslovna pot Celjanke Marjane Seles.
Reportaža na strani 20.
2
DOGODKI
Šentjur nasmejanih obrazov
Po stoletju in pol znova nemotena povezava Šentjurja in Hruševca
»Današnji dan je lep, prija-
zen in težko pričakovan,« je
med petkovo slavnostno ot-
voritvijo podvoza v Hruševec
dejal šentjurski župan in po-
slanec Jurij Malovrh. V Šent-
jurju je že pred slovesnostjo
igrala godba, ljudje so priha-
jali z vseh strani.
Mesto je bilo brez značilne-
ga petkovega popoldanskega
utripa, življenje se je ustavilo.
Po uradnem začetku so ob
odru pred tovarno Bohor šent-
jurski godbeniki odigrali dr-
žavno himno, pevci Moškega
zbora skladateljev Ipavcev pa
zapeli pesmi, ki jih imajo tukaj
najrajši. Vrstili so se govorniki,
ki so poudarjali, da je Šentjur
po težkem pričakovanju spet
združen, eno samo mesto. Že-
leznica, ki je temu kraju pred
stoletjem in pol dala veliko, mu
je po drugi plati vzela nemote-
no povezavo med središčem in
predeli onkraj proge.
Potem ko so se v središču
rešili prometnega vrveža z
gradnjo mestne obvoznice, so
Hruševec in dolino proti Jako-
bu celo še bolj odrezali od
mesta. Kot je med govorom
spomnil Cveto Erjavec iz KS
Center, je prišlo tam, kjer so v
petek slavili, pred leti celo do
protestnega shoda prebivalcev
Hruševca in okolice. Zahtevali
so podvoz, nemoteno poveza-
vo z mestom in ostalim sve-
tom. Upravičenost naložbe v
podvoz so v petek dokazali
številni udeleženci slavnost-
nega odprtja izjemne pridobi-
tve, je poudaril Erjavec.
Po eni strani so iz Hruševca
ter okolice zahtevali podvoz
vse glasneje, po drugi so bili v
gospodarsko šibki občini v tež-
kem položaju, brez potrebnih
sredstev. Jurij Malovrh je zbra-
nim povedal, da jim je uspelo s
pomočjo mariborske gradbene
fakultete projekt poceniti. Nato
se jim je uspelo vključiti v načr-
te Slovenskih železnic, ki so
posodabljale železniško progo
ter zaključiti I. fazo podvoza.
Denarja za II. fazo spet niso
imeli, zato so uspeli povezati
sredstva, ki so jih bili priprav-
ljeni prispevati podjetniki in
obrtniki. Sklad stavbnih zem-
ljišč, KS in občinski proračun.
Malovrh se je v petek zahvalil
Slovenskim železnicam in ne-
katerim ministrstvom, izvajal-
cu Gradisu, občinskemu sve-
tu, Skladu stavbnih zemljišč,
obema KS, gradbenemu odbo-
ru in sodelavcem na občini.
Med govorniki so se zvrstili
tudi dekan gradbene fakultete
Ludvik Travner, državni se-
kretar dr. Slavko Hanžel in
predsednik gradbenega odbo-
ra Robert Maruša, ki so pou-
darjali pomen podvoza. Maru-
ša se je posebej zahvalil Slo-
venskim železnicam, ki so
prispevale zelo veliko ter še
Malovrhu, njegovi sodelavki
Mariji Rataj in Cvetu Erjavcu,
ki so si zamislili financiranje s
pomočjo Sklada stavbnih
zemljišč. Kot so povedali, je
stal podvoz približno 215 mili-
jonov tolarjev, pri čemer ni
upoštevan prispevek Sloven-
skih železnic. Med udeleženci
slovesnosti so bili tudi direk-
tor Slovenskih železnic Mar-
jan Rekar, funkcionarji iz mi-
nistrstev in državnega zbora
ter župani in poslanci iz bliž-
njih občin. Med programom,
ki ga je povezovala Anita K^j-
leša, so nastopili tudi učenci
osnovne šole iz Hruševca.
Prišel je najslovesnejši tre-
nutek, ko je državni sekretar
iz ministrstva za promet in
zveze dr. Slavko Hanžel prere-
zal trak ter odprl pot, ki jo
bodo v bodoče uporabljali šte-
vilni občani ter obiskovalci.
Pred podvozom je že čakal
šentjurski ford iz leta 1930 ter
njegov lastnik Rudi Ferlež, ki
je skupaj s Hanželom in Malo-
vrhom opravil prvo uradno
vožnjo skozi podvoz. Zdaj je
konec čakanja pred večno za-
prtimi zapornicami, je bilo sli-
šati komentiranje udeležen-
cev slovesnosti.
Slavnostno odprtje podvoza
so združili z vsakoletnim
šentjurskim jurjevanjem. Za
fordom in policijskim vozilom
se je skozi podvoz napotila
povorka z belokranjsko oprav-
ljenim zelenim Jurijem, ki so
ga spremljali jezdeci in konj-
ske vprege od blizu in daleč.
Na različnih koncih Šentjurja
je bilo kmalu slišati poskočno
glasbo, zato so nadaljevali z
veseljem pozno v noč.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Težko pričakovani šentjurski podvoz. Med odprtjem je vanj slovesno zapeljal starinski ford
Rudija Ferleža. Prisedla sta državni sekretar dr. Slavko Hanžel in šentjurski župan in poslanec
Jurij Malovrh.
KOMENTIRAMO
Kdor hitro da, ne da?
Najbrž so redki med nami,
ki se jih velikonočni potres v
Posočju ni niti malo dotaknil,
jih prizadel, pa tudi prestrašil
Prva reakcija večine - takoj za-
tem, ko smo se oddahnili, da
je naš dom ostal cel in nepoš-
kodovan - je bila seveda sočus-
tvovanje s prizadetimi. Za njo
pa že misel: »Lahko tudi sam
pomagam?«
Enega najbolj uveljavljenih
načinov pomoči, znanih iz
preteklosti, so - vsaj sprva je
tako kazalo - ubrali tudi v
Občinskem svetu Mestne obči-
ne Celje. Mirko Fric Krajnc iz
SDS je kolegom predlagal, da
bi se odrekli sejnini za eno
zasedanje in jo namenili pri-
zadetim po potresu. K temu je
primaknil še možnost, da dru-
go sejnino namenijo za dogra-
ditev osnovne šole na Ljubeč-
ni, saj kaže, da bo za dokon-
čanje naložbe zmanjkalo de-
narja.
Pa se dobra misel - le težko
in z veliko domišljije bi ji lah-
ko očitali kaj drugega - ni za-
ključila kot smo pričakovali;
da bi se namreč svetniki z
mislijo »kdor hitro da, dvakrat
da« odrekli vsak svojim 12 ti-
sočakom in v primeru, da bi
bili na seji prisotni vsi, v Po-
sočje poslali slabih 400 tisoča-
kov. Ne, začelo se je vsestran-
sko prerekanje in nizanje očit-
kov, da smo v letu lokalnih
volitev in da bi se vsak.
volje odrekel denarju, ^gj
to predlagala njegova str^
socialdemokrati pa da jj
tak način le nabirajo polk
točke!
Volitve in politične toč]^
ali dol - sama sem prepri^
da bi denar, ki bi ga i; (
zbrali na ta način, zalegei
kot tisti, ki ga bodo nn |
zbrali prihodnji teden. ■ ,
zaradi takšnih prerekali \
dvorani Narodnega doran^
namreč zasedanje občii^
svetnikov zavleklo še v (h
nadaljevanje seje, ki je sl^j
no za 5. maj. Takrat J
odločali tudi o pobudi žup
Jožeta Zimška, ki je me
razpravo skušal preseku
predlogom, da se svetni
podpisi odrečejo sejnini, a
nevnemu zaslužku za Poj
pa naj bi se odrekli tudi
občinski uslužbenci.
Če že celjski svetniki nj
človekoljubju ne znajo pn
strankarskih meja, bi im
lahko razmislili vsaj o tem,
v nabiranju političnih toči
stojata termina pozitivnih
negativnih točk. Svetniki
sti gre za pripadnike LDS,:
in delno SLS, ki so se bali,
bi socialdemokrati poželi\
več »pozitivnih«, so si nm
na svoja pleča zanesljivo s
žili več »negativnih«.
IVANA STAME
Socialno podjetje
v celjskem Centru za reha-
bilitacijo invalidov so pred
dnevi predstavili projekt so-
cialno podjetje. Gre za nov
pristop pri reševanju proble-
matike težje zaposljivih in
invalidnih oseb, ki so ga za-
stavili skupaj z zavodom za
zaposlovanje.
Projekt, s katerim so pričeli
januarja letos v okviru javnih
del, je zasnovan tako, da naj bi
po določenem obdobju uvaja-
nja in prilagajanja skupina
težje zaposljivih in invalidov
iz celjske, velenjske in posav-
ske regije dobila možnost za
redno zaposlitev z ustanovi-
tvijo socialnega podjetja. Ugo-
tavljajo namreč, da je v ome-
njeni populaciji skoraj tretjina
brezposelnih. V projekt so'
jeU 45 ljudi, 25 od teh bi i
letos lahko redno zaposli
socialnem podjetju, ko bo
to zaživelo.	'
Podjetje naj bi imelo soc'
no in ekonomsko funkc
kar pomeni, da bi opravi
dela v javnem interesu, pi
gojena sposobnostim ud
žencev, hkrati pa bi imelo
lagojeno organizacijo dela
delovnega časa, fleksib
oblike zaposlovanja (začai
delo, delo na domu, part-ti
zaposlitev...) in nagrado
opravljeno delo. S tem biiJ
lidom in težje zaposlji*
omogočili ustrezne pogoje
la in ob zaslužku tudi d®
janstvo.
Terbovcu
ostaja funkcija
Mestni odbor SDS Celje je
za zadnje zasedanje občin-
skega sveta pripravil predlog
za razrešitev Mira Terbovca s
funkcije podpredsednika Ob-
činskega sveta Mestne obči-
ne Celje. Večina svetnikov
predloga ni podprla, tako da
Terbovcu funkcija ostaja.
V utemeljitev predloga so
socialdemokrati zapisali, da
je bil Terbovc za podpredsed-
nika izvoljen kot član njiho-
ve, po številu svetnikov v ob-
činskem svetu najmočnejše,
stranke. Ker je sredi lanskega
novembra Terbovc izstopil iz
stranke, so v SDS predlagali
njegovo razrešitev, za pod-
predsedniško mesto pa so
kandidirali z Adamom Kožu-
hom. V razpravi je bilo slišati,
da mandat podpredsednika
ni dobila SDS, ampak Miro
Terbovc, ki je bil izvoljen na
to mesto, zato bi v primeru
njegove razrešitve za pod-
predsedniško mesto lahko
kandidiral kdorkoU.
Skladno s poslovnikom so
se svetniki s tajnim glasova-
njem opredelili do predloga
socialdemokratov, vendar jih
je kar 19 od 30 prisotnih
svetnikov nasprotovalo Ter-
bovčevi razrešitvi.	IS
Celje - iz Slovenije, moje dežele
v ZLSD Celje so že pred
časom, v razpravi o gospo-
darskem položaju v občini,
opozarjali, da je potrebno
korak naprej storiti v razvo-
ju turistične dejavnosti. Ob-
čina je namreč prav v turiz-
mu tista, ki ima v rokah
škarje in platno in lahko us-
tvarja pogoje za razvoj.
Na četrtkovi novinarski kon-
ferenci, ki so jo v stranki name-
nili prav možnostim za razvoj
mestnega turizma, so opozorili,
da mesto nima ustreznega pro-
pagandnega materiala, enotne-
ga slogana (enkrat je knežje,
drugič sejemsko, tretjič spet...)
ter enotnih in jasno označenih
komunikacij. »Turist preprosto
ne ve, kdaj pride v Celje, v
mestu samem pa se - če se
seveda ravna po prospektih, ki
za naše Celje še obstojajo in
imajo bolj kot informativno že
kar zgodovinsko vrednost - lah-
ko izgubi,« pravi predsednica
odbora Janja Romih.
Na nedavnem turističnem
sejmu Alpe-Adria se Celje seve-
da ni predstavljalo, zato pa so
na eni od stojnic obiskovalcem
ponujali prospekt o Celju iz
leta 1988, ko se je naš turizem
še promoviral s sloganom:
»Slovenija, moja dežela«. Kot
Slovenija že nekaj let ni več v
Jugoslaviji, tudi glavnina po-
datkov, zapisanih v tem pros-
pektu (zlasti telefonske števil-
ke in posamezne turistične
agencije in podjetja), ne drži
več. Telefonske številke so se
odtlej ničkolikokrat spremeni-
le, turistične agencije so se za-
pirale, v drugih prostorih pa
odpirale nove, paradni konji
celjskega gospodarstva s konca
osemdesetih let (Merx, Toper,
Zlatarna, Emo,...) pa so le žalo-
sten spomin.
Strankin svetnik v občin-
skem svetu Franc Petauer je
zato na občinsko vodstvo na-
slovil pobudo, naj nemudoma
poveže vse, ki se s turizmom
na kakršenkoli način že uk-
varjajo, določi osnovne raz-
vojne smernice in določi no-
silca, ki bo vse to koordiniral
in povezoval. In to, so odločni
v stranki, bi moralo biti v Ce-
lju opravljeno do začetka po-
letja, saj je škoda, da mesto ob
Savinji zdaj v državnem meri-
lu preprosto »visi« in zaradi
tega, ker ni organizirano, ne
more kandidirati niti za tolar
denarja, ki ga z razpisi name-
njajo razvoju turizma.
IS
Koliko stane vstopnica za
mozirske smeti?
»S Teharčani smo se dogo-
vorili tako, da je v redu za
nas, torej za Mozirjane, in za
njih,« je na kratko strnil po-
ročilo s sredinega sestanka,
ki so ga pripravili na Tehar-
jah, tajnik mozirske občine
Jože Kramer.
Kramer pravi, da je do ne-
nadne zahteve Teharčanov
prišlo zato, ker se s predstav-
niki krajevne skupnosti Tehar-
je ni nihče pogovarjal, niti Mo-
zirjani niti celjski komunalci,
ki jim Mozirjani plačujejo pol-
no ceno. Zaradi nedogovarjanj
so se na Teharjah tudi odločili
zahtevati vstopnico za mozir-
ske smeti, v nasprotnem pri-
meru pa naj bi že v petek
zaprli odlagališče na Bukovž-
laku.
»Do zaprtja odlagališča zdaj
vsekakor ne bo prišlo,« je za-
gotovil Kramer in dodal, da so
bili Teharčani prepričani, da
na njihovo odlagališče vozijo
smeti iz celotne Zgornje Sa-
vinjske doline, kar seveda ne
drži. Iz občin Nazarje in Gor-
nji Grad vozi velenjsko Podjet-
je za urejanje okolja odpadke
na odlagališče Podhom, ka-
mor jih odvaža tudi mozirsko
Javno podjetje Komunala iz
občin Luče in Ljubno. Na Bu-
kovžlak vozijo samo sme®
občine Mozirje, kjer pa sO
poskrbeli za ločeno zbir^'
odpadkov. S tem imajo sk"
za petino manj odpadkov,P
pravljajo pa tudi letne akcif
katerih zbirajo sekund^'
surovine in večje kosovne^
padke.
Tako so v sredo na Tehafr
razčistili osnovne stvari, P
pravljenost za pogovore
poleg Mozirjanov izkazali
celjski komunalci. Koliko^^
ne vstopnica za teharsko o ^
gališče, v Mozirju niso P"
dali.	,1
irSNOPIČ
DOGODKI
3
Bo celjska proračunska
luknja letos pokrita?
jlodkov za 4.663 milijarde, odhodkov za 4.871 milijarde tolarjev - Optimisti kljub načrtovani izgubi 208 milijonov
tolarjev
Celjski proračun se je v štirih letih
(fčal kar za 92 odstotkov in po
jem mnenju je to dokaz, da občina
gospodari dobro. Dobro in gospodar-
ravna tisti, ki obrača in plemeniti
o, kar ima, sicer gre za razsipniš-
,Zato lahko le upam, da bodo jeseni
[elju prevzeli v roke stvari zares
liri gospodarji,« je sprejemanje letoš-
iga občinskega proračuna, ki v pri-
ru, da bo Celjanom uspelo odprodati
laj občinskega premoženja (zlasti
ilovno stavbo bivše SDK na Prešer-
jiii) prinaša 208 milijonsko izgubo,
pnentiral Janko Novak (SDS).
t ..........................
Istali svetniki s predsednikom odbora
finance in premoženjska vprašanja
mardom Krivcem na čelu so razmiš-
ibolj optimistično. Krivec je pouda-
da je bilo stanje v Celju zares zaskrb-
oče na začetku tega mandata občin-
{ga sveta, leta 1995, ko je proračunski
imanjkljaj znašal 150 milijonov, obči-
pa je imela še za okoli 400 milijonov
tolarjev odprtih kreditov »V našem man-
datu posojil nismo najemali, letos bodo
zvečina poplačana. V primeru, da država
končno sprejme ustrezna merila za finan-
ciranje mestnih občin, in da uspemo
odprodati predvideno občinsko premo-
ženje, pa bo letošnji manjko bistveno
manjši oziroma lahko celo računamo, da
bo Mestna občina Celje poslovala brez
izgube.«
Ne v četrtek in ne v nadaljevanju seje
v petek pa svetnikom ni uspelo izglaso-
vati sklepa o odprodaji nekaterih ne-
premičnin v občinski lasti. Za takšen
sklep je namreč potrebna dvotretjinska
večina vseh svetnikov (torej 22), v
dvorani pa je bilo ob zaključku četrtko-
ve seje in med petkovim nadaljevanjem
ves čas premalo svetnikov. Ta sklep jih
torej še čaka, sicer bo primanjkljaj v
celjskem proračunu za 150 milijonov
tolarjev večji.
Zoper primerjanje letošnjega prora-
čuna s tistim izpred štinh let je protesti-
ral tudi mag. Ivan Eržen (LDS), ki je
opozarjal, da posamezne postavke abso-
lutno niso primerljive med seboj, župan
Jože Zimšek pa je poudaril, da prav
proračun kaže, kako občinsko vodstvo
posluje dobro in razvojno naravnano, saj
denar ni bil negospodarno porabljen, vse
naložbe pa so bile nujne.
Svetniki so s potrebno večino sprejeli
sam odlok o proračunu in štiri amand-
maje; z njimi so v okviru postavke javnih
del izvzeli 10 milijonov tolarjev za pre-
novo Starega gradu, enak znesek dodat-
no namenili za potrebe kolektivne ko-
munalne rabe (odvoz kosovnih odpad-
kov, čiščenje jarkov in vzdrževanje dre-
ves), zahtevali, naj družba Celjski sejem
(v primeru, da ne bo sklenjena najemna
pogodba z občino) v proračun plača vsaj
6 milijonov tolarjev za najem občinskih
objektov za čas MOS in iz skupne postav-
ke športa izvzeli 500 tisoč tolarjev za
nastop tekmovalk JK Sankaku na olimpij-
skih igrah mladih v Moskvi.
I. STAMEJČIČ
Z OBČINSKIH SVETOV
Potrjena letošnja celjska praznovanja
CEUE - Skupaj s sprejemanjem občinskega proračuna so v
iju svetniki potrdili tudi program prireditev in praznovanj, pri
[erih sodeluje tudi Mestna občina Celje. Iz proračuna bodo
?znovanja sofinancirali z nekaj več kot 16 milijoni tolarjev,
imajo pa še na dobrih 10 milijonov sponzorskega denarja. Za
diko od prejšnjih let so v letošnji program praznovanj vključili
ii 14. december v spomin na osvoboditev 123 zapornikov iz
irega piskra.	(IS)
Eurosport V angleščini ali nemščini
CEUE - Svetnik Janez Lampret (SKD) je že pred časom
stavil vprašanje, zakaj ni mogoče satelitskega programa Euros-
tt na kabelsko razdelilnem sistemu v Celju spremljati v nemš-
® ali angleškem jeziku. V Elektro Turnšek mu odgovarjajo, da
ajo že pol leta možnost izbire jezika vsi tisti, ki imajo doma
^reo TV sprejemnike z nastavitvijo levega ali desnega audio
iiala.	(IS)
fnej v svetu Zgodovinskega arhiva Celje
CELJE - Celjski svetniki so v svet javnega zavoda Zgodovinski
liiv Celje kot predstavnika lokalne skupnosti imenovali
^okojenega veterinarja Janeza Črneja.	(IS)
Začasni gosfinski paviljon Celjskega
sejma
I^EUE - Na vprašanje svetnika Božidarja Jurka (SDS),
^^en status ima velik lesen objekt z opečno strešno kritino, kjer
'.bili v času MOS locirani gostinski objekti in zabaviščni del
'■i^a, in ali ima družba Celjsld sejem ustrezna dovoljenja, saj je v
'^^'izoriju odprt gostinski lokal, v Upravni enoti Celje odgovarja-
'' da so bila februarja izdana dovoljenja o priglasitvi del za
Ustavitev začasnih montažnih objektov. Za tri paviljone imajo v
%kem sejmu začasno dovoljenje za sezonsko turistično ponud-
prireditve do konca leta.	(IS)
Bo na Trgu Celjskih knezov fontana?
^^ELJE - Konec marca je svetnik Franjo Čevnik (DeSUS) že
J^^iič. prvič ob začetku mandata v letu 1995, pobaral občinske
kako bo urejen Trg Celjskih knezov in ali bodo na ploščadi
Narodnim domom končno postavili fontano, ki je nekoč tam
^^ala. v Zavodu za planiranje in izgradnjo mu odgovarjajo, da bo
^^ben natečaj za ureditev tega območja razpisan še letos. (IS)
Za tri ucilnice 23 milijonov
Prenovo in hkrati širitev osnovne šole bo 20.junija
podjetje Cigrad iz Šoštanja. Za tri nove učilnice bo
(^■^^bnih 23 milijonov tolarjev: polovico bo prispevalo mini-
Jj^o za šolstvo, drugi del pa so krajani že zbrali s samopris-
Dodaten strošek treh milijonov bo oprema, občina pa
® lani iz proračuna namenila 10 milijonov za zamenjavo
^^valnega sistema.	(ŽZ)
Pomoč Posočju
LJUBNO - »Po povodnji leta 1990 smo bili deležni pomoči z
vseh koncev Slovenije in zato se želimo oddolžiti prizadetim v
potresu v Posočju,« pravi ljubenska županja Anka Rakun. Na
sedežu občine tako poteka akcija darovanja denarja in tudi
lesa, saj so v Vegradovem obratu Streha pripravljeni naredili
nekaj ostrešij.	(ŽZ)
Za začetek 13 ulic
VITANJE - V kraju bodo kmalu uvedli ulični sistem. Na
zadnjem zasedanju občinskega sveta so se dogovorili, da bo
ulic trinajst, prejeli pa so tudi že precej predlogov za
poimenovanja. O njih bo še razpravljal trški svet, ki bo med
ljudmi izvedel anketo in nato pripravil konkretne predloge
za imena ulic. Na naslednji seji občinskega sveta naj bi jih le
še potrdih.	(BZ)
Brez nepravilnosti
VITANJE - Pri poslovanju občine v preteklem letu ni bilo
nepravilnosti, so ugotovili vitanjski svetniki. Potrdili so tudi
zaključni račun proračuna občine Vitanje za leto 1997 ter
sprejeli spremembo odloka o plačilu sorazmernega deleža
opremljanja stavbnih zemljišč, s katerim se izračun po obstoje-
čem odloku zmanjša s faktorjem 0,6 za spodbujanje individual-
nih gradenj ter spodbujanje gradnje poslovnih objektov.
(BZ)
Manjše težave z vodo
ŽALEC - Nekaj časa so iz občine Žalec prihajale precej
alarmantne vesti zaradi pomanjkanja vode, saj so v vodovod-
na sistema Griže in Vinska Gora že dovažali pitno vodo, pa
tudi drugod so bila zajetja precej ogrožena. Zadnje deževje
je precej pripomoglo k izboljšanju stanja, kljub temu pa
svetniki od strokovnih služb in Javnega komunalnega podjet-
ja Žalec zahtevajo, naj pripravijo predlog, kako bodo razre-
šili probleme s pitno vodo.	(US)
Dražji vrtec
ŽALEC - Od 1. maja bodo cene v Vzgojnovarstvenem
zavodu Janko Herman za vse programe višje za 4,4 odstotka.
Za 9-urni program za otroke do 3. leta starosti bo treba po
novem odšteti 36.112 tolarjev, za otroke v drugem starost-
nem obdobju pa 32.656 tolarjev. V Žalcu je največ staršev v
drugem plačilnem razredu, kar pomeni, da bodo za otroka,
starejšega od 3 let, plačevali po 6.531 tolarjev na mesec.
(US)
Ne za krajevno skupnost
ŽALEC - Svetniki so zavrnili prošnjo Krajevne skupnosti
Šempeter za garancijo v višini 2,5 milijona tolarjev za nakup
gasilskega vozila za šempetrske gasilce. Svetniki so se na
pobudo župana Dobnika strinjali, da naj za garancijo nepo-
sredno zaprosi Gasilsko društvo Šempeter.	(US)
PO SVETU
Kirijenko naposled
le premier
Rusija je dobila najmlaj-
šega predsednika vlade v
zgodovini države (tudi Sov-
jetske zveze). Poslanci du-
me so namreč v tretje potrdi-
li Jelcinovega kandidata za
premierski položaj, še ne
36-letnega Sergeja Kirijen-
ka, in se tako izognili raz-
pustitvi parlamenta in pred-
časnim volitvam. Zanj je
glasovalo 251 poslancev (za
izvolitev je potreboval 226
glasov), 25 jih je bilo proti,
130 pa jih Je tajno glasova-
nje bojkotiralo.
Komunisti so že pred glaso-
vanjem napovedovali, da bo-
do glasovali proti, potem pa
so ga iz protesta, ker je bilo
tajno, celo bojkotirali. Na
stran komunistov so stopili
tudi poslanci liberalne stran-
ke Jabolko. Jeziček na glaso-
valni tehtnici je v korist Kiri-
jenka tako prevesil ultrana-
cionalist Žirinovski s svojimi
liberalnimi demokrati, ki je
že pred glasovanjem povedal,
da se bo njegovih 50 poslan-
cev izreklo za Jelcinovega
kandidata. Na prvih dveh za-
vrnitvah v dumi - prvič je
Kirijenko dobil 143 glasov,
drugič le 115 - so poslanci
Žirinovskega glasovali proti
mlademu reformistu. Kiri-
jenko je doslej opravljal nalo-
ge ministra za energetiko in
prihaja iz Nižnega Novgoro-
da ob Volgi, kjer naj bi se, kot
zatrjujejo tamkajšnji politi-
ki, dejansko začele ruske gos-
podarske naloge. Mladi pre-
mier se bo najprej lotil reše-
vanja velike gospodarske in
socialne krize, ki že dlje časa
pesti Rusijo.
Srbi proti
posredovanju
V Srbiji Je potekal referen-
dum o Kosovu. Kar 97 od-
stotkov volilcev Je na vpra-
šanje »Ali pristajate na so-
delovanje tujih predstavni-
kov v reševanju problemov
na Kosovu?« odgovorilo ni-
kalno.
Izid glasovanja ni presene-
čenje, saj so pred referendu-
mom oblasti na vse mogoče
načine prepričevale državlja-
ne, naj se izrečejo proti. Izidi
so zato pokazali - tako oblast -
da je dosedanja politika vods-
tva Srbije in ZRJ politika
ljudstva, ne pa enega človeka
ali stranke. Na Kosovu pa je
na dan referenduma prišlo do
prave vojne med Albanci ter
srbskimi vojaki in poUcisti. V
okolici Dakovice in Dečanov
je bilo ubitih več deset Albanr
cev. Med žrtvami so tudi žen-
ske in otroci. Številni kosov-
ski Albanci, ki se skušajo re-
šiti z begom v Albanijo pravi-
jo, da gre za nadaljevanje et-
ničnega čiščenja. Srbska
stran te obtožbe zanika. Po
njenem gre za napade tolp
teroristov z Albanije na srb-
ske vasi, zato je posredovanje
vojske upravičeno.
Pedofil ogrozil
vlado
Belgijski vladi se majejo
tla, vzrok temu pa Je precej
nenavaden: nekajurni po-
beg najbolj razvpitega bel-
gijskega zločinca Marca
Dutrouxa.
Gre za 40-letnega pedofi-
la, ki je obtožen umora šti-
rih deklic in vpletenosti v
izginotje še najmanj dveh
otrok. V zaporu je od avgu-
sta 96, ko je policija razbila
pedofilsko navezo. Dutrou-
xa, v zaporu ga nadzorujejo
24 ur na dan, je tokrat poli-
cija peljala na sodišče. Kri-
minalec je pri tem zbil na
tla enega policista, mu vzel
orožje, pohcista pa zajel za
talca na begu, ki se je končal
že čez dobre tri ure. Mini-
stra za notranje zadeve in
pravosodje sta ponudila od-
stop, ki ga je kralj, ki je zato
prekinil počitnice in se vr-
nil domov, sprejel. Opozici-
ja pa je v parlamentu vložila
kar tri predloge o nezaupni-
ci vladi. Belgijska javnost,
ki jo je pedofilska afera
pred dvema letoma dodobra
pretresla, je zaradi spekta-
kularnega pobega zaprepaš-
čena in zgrožena. Posebna
komisija za preiskovanje
pedofilske afere je velik del
krivde pripisala pomanj-
kljivi organiziranosti sods-
tva in policije. Veliko pa je
namigovanj, da dosje o pe-
dofilski aferi še ni zaključen
že skoraj dve leti po njenem
odkritju, ker bi lahko poka-
zal vpletenost nekaterih vi-
sokih politikov v nečedne
posle z otroci.
Os Rim-Ljubljana-
Budimpešta
V Trstu Je bilo srečanje
premierov Italije, Slovenije
in Madžarske. Romano
Prodi, Janez Drnovšek in
Gyula Horn so na svojem
drugem srečanju v okviru
t.i. trilaterale največ pozor-
nosti namenili širitvi
evroatlantskih integracij in
vlogi ter sodelovanju treh
držav v širitvenih procesih.
Bolj konkretni pogovori pa
so bili glede izgradnje evrop-
skega koridorja št. 5. Gre za
prometno, predvsem želez-
niško povezavo Barcelona-
Kijev, ki bo prečkala tudi Slo-
venijo, Italijo in Madžarsko.
Premieri so se strinjali, da je
ta projekt potrebno čimprej
izvesti, saj mu na severu
Evrope že grozi podoben na
relaciji Pariz-Berlin-Varšava-
Moskva. Zato bodo države
čimprej ustanovile nekakšen
konzorcij, ki bo pri ustreznih
evropskih institucijah posku-
šal dobiti finančna sredstva
za izgradnjo tega petega kori-
dorja. Državniki so sicer do-
sedanje sodelovanje med dr-
žavami, čigar plod je tudi
prehajanje meja med država-
mi le z osebnimi izkaznicami
in nedavna ustanovitev tri-
stranske brigade za mirovjie
operacije, oceniU kot zelo
dobro.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Vse za otroka v štirih dneii
Danes teden, v sredo, 6.
maja, dopoldne, bo državna
sekretarka v ministrstvu za
šolstvo in šport mag. Teja Va-
lenčič na razstaviščih Celj-
skega sejma slovesno odprla
22. sejem Vse za otroka.
Sejemsko in največjo izo-
braževahio prireditev v drža-
vi za področje predšolske
vzgoje bo vse do sobote, 9.
maja, spremljal bogat pro-
gram obsejemskih strokov-
nih in družabnih prireditev.
Sejem Vse za otroka je bil
sprva samostojen, zatem
dolga leta sestavni del Pom-
ladanskih obrtnih sejmov, od
lani pa ga organizatorji spet
pripravljajo kot samostojno
prireditev. Na lanske pri-
pombo, da je preveč eno-
stransko zastavljen in je v
programu obsejemskih stro-
kovnih prireditev zajeto
zgolj področje vzgoje in izo-
braževanja, so organizatorji
odgovorili s tem, da so v pri-
pravo programa pritegnili
preko 30 različnih ustanov in
institucij, koordinator pa se-
veda ostaja celjska območna
enota zavoda za šolstvo.
Med zanimivejše razprave
pa vsekakor sodijo teme o 9-
letni osnovni šoli, igriščih kot
vzpodbudi otrokove ustvar-
jalne igre, starševskem do-
pustu in novi zakonodaji,
ekonomski problematiki ter
ustreznosti izdelkov za otro-
ke, javnih naročilih ter člove-
kovih pravicah in zdravju,
pripravljajo pa tudi predsta-
vitev šolskega novinarstva in
festival pravljic.
Na skupno 5 tisoč kvadrat-
nih metrih razstavišč v dvora-
nah D in E ter v atriju se bo z
opremo bivalnih prostorov,
igračami in igrali, kozmetiko
za otroke, obleko in obutvijo,
šolskimi potrebščinami in uč-
beniki. otroškimi in mladin-
skimi družabnimi igrami,
opremo in rekviziti za prosti
čas ter audio-vizuelno opre-
mo predstavljalo 73 samo-
stojnih razstavljavcev iz Slo-
venije, Hrvaške in Italije ter
preko zastopstev še 28 podje-
tij iz Avstrije, Španije, Nemči-
je, Francije, Italije, Češke in
Slovenije.
Generalno' pokroviteljstvo
nad sejmom, ki bo odprt od
6. do 9. maja med 9. in 18.
uro, je prevzela revija Mama.
Najodmevnejšim in najuspe-
šnejšim razstavljavcem bodo
podelili sejemsko odličje Zla-
ta zibka (za najbolj kvalitetne
izdelke domače proizvodnje
za otroke), za posebne dosež-
ke znake Celeia, ki jih pode-
ljuje Celjski sejem d.d., in
letos prvič tudi priznanja
Mestne občine Celje za tržno
zanimive, kakovostne in iz-
virne dosežke.
Sejem Vse za otroka bo tu-
di letos spremljala razstava
preko 100 najboljših šolskih
glasil, šolskemu novinarstvu
pa bodo dali še posebno pri-
ložnost v sejemskem press
centru, kjer bodo šolarji vsak
dan izdajali sejemski bilten, v
sejemskem radiu Rega bo 8
osnovno in srednješolskih
novinarskih ekip pripravljajo
dnevni radijski program,
vključno s poročili, intervjuji
in sejemskimi predstavitveni-
mi utrinki, deloval pa bo tudi
televizijski studio.
I. STAMEJČIČ
Maja spremenjeno plačevanje plina
Celjski svetniki so v petek
potrdili program oskrbe z
zemeljskim plinom na ob-
močju Mestne občine Celje
do leta 2000 ter uskladitev
cen zemeljskega plina z no-
vim tarifnim sistemom.
V programu oskrbe z ze-
meljskim plinom je natančno
orisana izgradnja plinovod-
nega omrežja in uresničeva-
nje programa plinifikacije, ki
so ga v Celju sprejeli leta 1994.
Med najpomembnejšimi toč-
kami programa, ki ima za
glavni cilj povečanje odjema
plina, pa je znižanje oziroma
delna ukinitev plačila prispev-
ka za priključitev na plino-
vodno omrežje.
Zlasti lastniki individualnih
stanovanjskih hiš, do katerih
je zgrajeno plinovodno
omrežje, se zaradi visokega
prispevka (okoli 100 tisoč to-
larjev) za priključke doslej ni-
so odločali. V JP Energetika in
Komunalni direkciji Mestne
občine Celje pa računajo, da
bo med njimi kar precej tak-
šnih, ki se bodo za priključek
odločili do začetka prihodnje
kurilne sezone, torej nekje do
sredine oktobra, ko bo veljal
poseben komercialni popust
in bo priključek na plinovod-
no omrežje za celotno oskrbo
gospodinjstva brezplačen. Po
15. oktobru bodo za priklju-
ček individualne stanovanj-
ske hiše zaračunavali prepo-
lovljen zdajšnji prispevek ozi-
roma 51.330 tolarjev, priključ-
ki plina zgolj za kuhanje pa
bodo še naprej oproščeni pla-
čila prispevka.
Ustrezno znižani so tudi
prispevki za priključke osta-
lih porabnikov zemeljskega
plina, v JP Energetika pa so
predstavili tudi uskladitev
cen zemeljskega plina z no-
vim tarifnim sistemom, ki za-
čenja veljati 1. maja. Za majh-
ne porabnike (odjem plina
do 500 kubikov letno) velja
cena 91,92 tolarja za kubik,
za letni odjem plina do 4.500
kubikov 40,80 tolarja, za od-
jem do 40.000 kubikov 40,34
tolarja in za odjem do
100.000 kubikov 39,44 tolarja
po kubiku. Pogodbenim od-
jemalcem bodo plin po no-
vem tarifnem sistemu začeli
obračunavati 1. januarja pri-
hodnje leto.	IS
Za ohranitev podeželja
Sklad za regionalni razvoj
in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja iz
Ribnice je objavil tretji javni
razpis za dodeljevanje ugod-
nih posojil.
Za posojila je na voljo skraj
milijarda in pol tolarjev, za
jamstva pa 400 milijonov to-
larjev. Sklad bo še posebej
podpiral naložbe iz programa
celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi ter druge celo-
vite programe na demograf-
sko ogroženih območjih dr-
žave. Novosti v razpisu so
nižje obrestne mere, višji zne-
ski, ki bodo na voljo za poso-
jila; sklad pa se je odzval tudi
na popotresno situacijo v Po-
sočju.
Poseben del razpisa je na-
stal v sodelovanju z upravo
RS za pospeševanje kmetijs-
tva. Gre za pilotni projekt ge-
neracijski krediti za mlade
kmetovalce, projekt sanacija
kmetij in projekt sanacija
kmetijskih podjetij in zadrug.
Za te prosilce bo ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano zagotovilo tudi del
nepovratnih sredstev v višini
347 milijonov tolarjev. Po-
drobnejše informacije so na
voljo na sedežu sklada v Rib-
nici.	US
NA KRATKO
Ter s CRP do cest
UUBNO - V akcijo celostnega razvoja podeželja je vključena
tudi hribovska vas Ter. Projekt je v zaključni fazi in zato bodo
letos že kandidirali tudi za izvedbo dela programa. Ker gre za
večinoma samotne kmetije, so se vsi prebivalci odločili, da
bodo prva denarna nakazila uporabili predvsem za izboljšanje
cestnih povezav. *	(ŽZ)
Kmalu Mrcinkov jez
UUBNO - Poplava je leta 1990 odnesla tudi Mrčinkov jez na
Savinji. Novega bodo v prihodnjih tednih dokončali na skoraj
mestu in vanj vgradili kolektorje za čistilno napravo, ki naj bi z
obratovanjem za desni breg začela že letos.	(ŽZ)
Parkirišče ne bo več igrišče
RADMIRJE - Improvizirano športno igrišče (na parkirišču!)
bo letos končno nadomestila nova asfaltna površina. Nasploh
med občani Ljubnega prevladujejo želje po večjem številu
objektov za šport in rekreacijo, zato naj bi za Radmirjem na
vrsto prišli še drugi kraji.	(ŽZ)
ob dnevu upora na Svetini
SVETINA - »Zaradi vztrajnih poskusov, da se potvori zgodo-
vina, zaradi prizadevanj, da se pod pretvezo narodne sprave
razvrednoti NOB in rehabilitira kolaboracija, je treba jasno
povedati: NOV je bila zlasti in predvsem boj proti okupatorju,
bela garda in domobranstvo kot oborožena oblika antikomu-
nizma pa predvsem in zlasti sodelovanje z okupatorjem in
kolaboracija,« je med drugim dejal državnozborski poslanec
Miran Potrč na sobotnem shodu ob dnevu upora, ki sta ga pri
Vrunčevem domu na Svetini pripravili ZLSD in borčevska
organizacija iz Štor.	(IS)
Dvomesečna letna konferenca ZLSD
CELJE - V času letne konference ZLSD, ki bo letos trajala vse
od 18. aprila do 20. junija, pripravlja celjski odbor stranke kar
nekaj okroglih miz o socialni problematiki in brezposelnosti,
strankin Mladi forum pa se vključuje z razpravami o položaju
mladih. Maja bo predstavitev knjige dr. Cirila Ribičiča Regio-
nalizem v Sloveniji, ki jo v stranki želijo pripraviti skupaj s
celjskim občinskim svetom, konec meseca pa še razprava o
nnHp7pIiii H in nrinr3\7li3in \t cnrlolnvaniii c
Ob mineralni še
termalna voda
Središče Rogaške Slatine je veliko gradbišče
Julij 1998 bo za Rogaško
Slatino zgodovinska pre-
lomnica: sloviti mineralni
vodi se bo pridružila termal-
na voda. Takrat bodo odprli
velike Terme, kjer že oprav-
ljajo obrtno-instalacijska
dela. Središče mesta je v teh
dneh nasploh veliko grad-
bišče.
V zvezi s Termami so začeli
v sredini aprila s pospešenim
urejanjem nove turistične
promenade med restavracija-
ma Pošta in Sonce. Gre za pol
kilometra dolgo sprehajališče
mimo kulturnega in zdravs-
tvenega doma. Term ter po-
slovnega centra, ki je bilo ne-
koč glavna cesta med Celjem
in Rogatcem.
Občina želi promenado do-
končati do odprtja Term, si-
cer pa ta pomeni novo po-
membno turistično območje.
Tako so v preteklih dneh s
stare cestne površine odstra-
nili asfalt ter začeli s polaga-
njem komunalnih vodov in
naprav. Postavili bodo novo
javno razsvetljavo ter položili
novo plinsko napeljavo in ka-
nalizacijo, nato bodo položili
nov tlak ter posadili drevo-
red.
Prav tako živahno je onkraj
notranje mestne obvoznice, ki
jo bodo zaradi gradnje 250 par-
kirišč za potrebe območja
Term morali prestaviti (v dolži-
ni 300 metrov). Zato so prejšnji
teden porušili črpališče nekda-
njega letnega kopališča ter za-
čeli s pripravami na rušitev do-
sedanjega gasilskega doma.
Tako se je gasilsko društvo
Rogaška Slatina v zadnjih dneh
preselilo v nov gasilski dom, ki
je v Ratanski vasi. V 1. fazi so v
novogradnji pridobili Šest ga-
raž, skladišče, pisarni in še ne-
katere potrebne prostore.
Gasilski dom je v I. fazi
(vrednost naložbe znaša 40
milijonov tolarjev) zgradila
občina. Za ureditev promena-
de ter parkirišč (skupna vred-
nost naložbe znaša 125 mili-
jonov tolarjev) bo občina
prispevala polovico potreb-
nih sredstev, drugo polovico
pa lastniki bližnjih objektov.
■ BRANEJERANKO
Z OBČINSKIH SVETOV
Ljudje o lokalni organiziranosti
CELJE - Svetniki so župana Jožeta Zimška zadolžili, da
razpiše zbore krajanov, na katerih se bodo ljudje opredelili do
nove organiziranosti krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Načelno, s pripombami iz razprave, so podprli predlog, da bi
na območju občine poslej imeli 6 mestnih četrti in 8 krajevnih
skupnosti.	(IS)
Celjani za odkup Zlatarninega zaklada
CELJE - V letošnjem proračunu so v Celju namenili 8,7
milijona tolarjev za odkup Zlatarninega zaklada. V dogovoru z
ministrstvom za kulturo, ki bo primaknilo drugo polovico
denarja, bodo nakit in druge izdelke iz zlata in dragih kamnov,
ki so nastajali v letih odmevnih Zlatarninih mednarodnih
razstav in so zdaj varno spravljenih v šefih Zlatarne in Hmezad
banke v Žalcu, po odkupu razstavili v prostorih Muzeja
novejše zgodovine Celje.	(IS)
Pomoč za prizadete v potresu
ŽALEC - Svetniki so v potresu prizadetim občinam iz stalnih
proračunskih rezerv namenili milijon tolarjev, za dodatek pa
so se odrekli tudi eni sejnini, znesek pa bodo nakazali Karitas
in Rdečemu križu.	(US)
PO DRŽAl
Solomunska oHI
LJUBUANA, 22. gj
(Delo) - Slovensko javno^'
nekaj dni razveseljuje aferg'
jo je povzročil »protokol ij, I
slovensko in liberijsko vla^
po katerem bi morala Slov^
ja v zameno za dokument^
trgovanju z orožjem pl^^
Liberiji 9 milijonov dolarjev
maske. Protokol je podpj
Milan Solomun (pred letir
bi zgrešil kar 21 goljufij)" (
pravi, da ve, kdo od slov^ 1
skih ministrov je bil vplet^!
vso zadevo, in da bodo spo; i
dokumenti spremenili polj i
no podobo države. n
Vse bo dražje !
LJUBUANA, 23. aprila (\ I
čer) - Vlada se je na osikJ
koalicijskega dogovora od i
čila, da bo splošna stop i
davka na dodano vrednost, i
bo L julija 1999 zamenjal p i
metni davek, znašala 19 m
stotkov, znižana pa 8 oda (
kov. Ob uvedbi davka seji
po pričakovanjih vlade infla n
ja zvišala na 10 odstotkov, SI
venija je med redkimi drža i
mi v Evropi, ki Še nima le i
davka, sama vpeljava pa Ji
državo stala 5,1 milijarde tol i
jev	J
Bencinski folar'
UUBUANA, 23. ap
(Delo) - Državni zbor je 1
čal drugo obravnavo zak
o bencinskem tolarju in j
pri dopolnilo odbora za
nance, ki določa, da se '
žavnem proračunu do k(
leta 2007 namensko zagc
Ija denar za graditev avte
v znesku, ki je enak pi
drobnoprodajne cene za^
bencina in dieselskega g(
va.
Čistke V I
železarnah'
LJUBUANA, 24. a{
(Delo) - Zaradi zamenjave
rektorja Metala Ravne, k
po mnenju ministrstva'
gospodarske dejavnosti
nasprotju s sklepi nadzon
ga sveta Slovenskih železa
protestira tudi sindikat SKi
Meni, da takšni postopki i
tvarjajo anarhične razmere
rušijo slovensko jeklarsko^
dustrijo, ostro pa nasproti
tudi direktorju koncema i
Maticu Tasiču, češ da odlol
na osnovi političnih obraS
nov.
Osiro proti
Drobniču
UUBUANA, NANOS.;
aprila (STA) - V Cankarji
vem domu je bila osredD
državna počastitev dne'
upora proti okupatorju. Sl^
nostni govornik je bil aka";
mik Ciril Zlobec. Že včeraj'
bila tradicionalna proslava!;
di na Nanosu, kjer je gov^l
pravosodni minister Tonij
Marušič. Poudaril je, da jej
NOB v okviru OF sestavni
zavezniške koalicije, zato r^
ni mogoče enačiti z državi)^
sko vojno. Ob koncu prosl^l
so borci ostro protestirali
ti izjavi generalnega toŽj,
Antona Drobniča. ki je
OF in sedanji dan upora
načil kot dan slovensk^^
razdora in praznik narod^j
ga žalovanja.	i
I. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
S
Voda in televizijska
naročnina sta enako vredni
V Šaleški dolini je komunalno gospodarstvo ostalo pod isto streho - Cene komunalnih storitev med najnižjimi v
Sloveniji
Komunalno podjetje Ve-
pje, ki se je po zakonu o
jpodarskih javnih služ-
ili ta mesec dokončno
eoblikovalo in opravilo
istopek registracije na so-
jču, z nastankom novih
Italnih skupnosti ni doži-
lo večjih sprememb,
estna občina Velenje in
čini Šoštanj ter Šmartno
I Paki so si lastništvo
idjetja razdelile glede na
ojo velikost.
Že pri prvih predlogih o
eoblikovanju podjetja so
župani Srečko Meh, Bog-
n Menih in Ivan Rakun
[injali, naj ostane komu-
ilno gospodarstvo v Šaleški
ilini pod isto streho in tako
eprečili drobljenje dejav-
isti ter nastanek dodatnih
stroškov. Najvišji organ
upravljanja komunalnega
podjetja je skupščina, ki jo
sestavljajo omenjeni župani.
»Imamo jasna izhodišča za
opravljanje dejavnosti, z regi-
stracijo pa smo izpolnili tudi
pravno-formalne pogoje po-
slovanja,« je dejal Marijan Je-
dovnicky, direktor Komunal-
nega podjetja Velenje, in do-
dal, da so cene komunalnih
storitev v Šaleški dolini med
najnižjimi pri nas, saj dosega-
jo približno 60 odstotkov pov-
prečne cene komunalnih sto-
ritev v Sloveniji. Štiričlanska
družina, ki običajno porabi
na mesec 18 kubikov vode,
mora zanjo plačati približno
2 tisoč tolarjev, kar je enako
plačilu naročnine za televizi-
jo. Cena na področju oskrbe z
vodo se je v zadnjih treh letih
in pol povišala za dobrih 30
odstotkov, kar je po direktor-
jevih besedah minimalno, v
povprečju pa so se v enakem
obdobju komunalne storitve
podražile za manj kot 30 od-
stotkov.
Komunalno podjetje Vele-
nje skrbi za ogrevanje 30 ti-
soč prebivalcev in na leto po-
rabi približno 380 tisoč me-
gavatnih ur toplote. S pitno
vodo oskrbujejo 4.600 indi-
vidualnih hiš, 7.600 stano-
vanj in 574 podjetij. Kanali-
zacijsko omrežje v dolini je
dolgo približno 100 kilome-
trov. Na vseh komunalnih
omrežjih pa je iz leta v leto
več okvar. Na vodovodnem
omrežju v dolžini 450 kilo-
metrov bi morali zamenjati
najmanj 80 kilometrov vodo-
vodnih cevi. V zadnjih treh
mesecih so imeli na glavnih
vodovodih več kot 10 okvar.
Komunalno podjetje Ve-
lenje ima večje probleme
pri izterjavi plačil komu-
nalnih storitev, saj znaša
neporavnan dolg uporabni-
kov približno 310 milijo-
nov tolarjev. Podatki o
dolžnikih so povsem zaup-
ne narave, so se strinjali že
velenjski svetniki, ki so
pred mesecem smeli pregle-
dati strogo varovane sez-
name. Koga je treba opom-
niti, da komunalne storitve
vendarle ne morejo biti za-
stonj, so svetniki žal ohra-
nili zase. Med dolžniki je
pet velikih podjetij in pet-
najst manjših, največji
dolg pa znaša 23 milijonov
tolarjev.
Obnovo komunalne infra-
strukture so v dolini v zadnjih
letih preveč zanemarjali in v
podjetju vedo, da bodo mora-
li zastarane sisteme obnoviti,
(pri tem bodo navsezadnje
prisiljeni udariti tudi po že-
pih uporabnikov), če bodo
želeli obdržati dosedanji stan-
dard komunalnih storitev.
KSENIJA LEKIČ
^anci Pliberšek (v sredini) je prepričan, da se bo stavbno pohištvo z blagovno znamko Ce-
plast dobro prodajalo.
S kakovostjo nad
konkurenco
V okviru podjetja MIK Celje je stekla proizvodnja
stavbnega pohištva -10 tisoč oken in vrat na leto
Celjsko podjetje MIK, ka-
"^fega lastnik je arhitekt
Jfanci Pliberšek, je v petek
opoldne v enem od prosto-
bivšega Ema začelo z
'^(lelovanjem plastičnega
?'3vbnega pohištva. Čeprav
pri nas in v svetu na tem
''^flročju velika konkuren-
v podjetju prepričani,
^ bodo s sodobno opremo
j^f s pomočjo pridnih in stro-
j ^no dobro podkovanih
®'3vcih, zagotovo uspeli.
franci Pliberšek se je na
^•^ostojno podjetniško pot
Wal že leta 1987. Najprej je
ob študiju popoldansko
od leta 1990 pa trguje s
ji^^ji za obdelovanje stavb-
l pohištva in se ukvarja z
veleprodajo vsega potrebne-
ga za uokvirjenje slik. S sled-
njo dejavnostjo pokriva kar
80 odstotkov slovenskega tr-
ga, oskrbuje pa tudi 15 tovrst-
nih podjetij po vsem svetu.
Ponuja preko 350 vrst profi-
lov za okvirje, od katerih je
dobro četrtino zasnoval sam.
Prav prodaja strojev za ob-
delovanje je Pliberška navda-
la z zamislijo, da bi proizvod-
njo plastičnega stavbnega po-
hištva pričel še sam. Od skla-
da za razvoj je kupil proi-
zvodno dvorano in jo skupaj s
sodelavci urejal osem mese-
cev. Danes so v njej najsodob-
nejši, računalniško vodeni
stroji, ki bodo zagotavljali
kakovost izdelkov in dogo-
vorjene roke dobave. »Letno
bomo izdelali deset tisoč
oken in vrat in s tem ustvarili
do tri milijone mark prihod-
ka, v kratkem pa bomo zapo-
slili vsaj še dvajset delavcev,«
napoveduje Franci Pliberšek.
Pri tem računa, da bi kljub
veliki konkurenci lahko v
dveh letih kar dve tretjini
proizvodnje že prodal na tuja
tržišča. Prednost pred drugi-
mi vidi predvsem v boljši
strojni opremljenosti, enaki
ceni za izdelke, ki so narejeni
po naročilu, ter v mladi ekipi
delavcev, ki so pripravljeni
delati tudi več kot osem ur na
dan.
Kot arhitekt se Franci Pli-
beršek zavzema tudi za lepši
izgled območja nekdanjega
Ema, na katerem deluje
okrog 30 najrazličnejših pod-
jetij. Zato se je še posebej
potrudil pri ureditvi lastnih
poslovnih prostorov, na stre-
ho proizvodne dvorane pa je
postavil 5-tonsko konstrukci-
jo z znakom podjetja. »Rad
bi, da bi ta obrtna cona posta-
la dobra in tudi lepo urejena,«
pravi.
- JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
DomaČi filtri cenejši
Med največjimi onesnaževalci zraka v Nazarjah in
okolici je lesna industrija. Po nedavnem obisku ministra
za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja so v tovarni
ivernih plošč pripravili sanacijski program, ki je že na
občini.
Pristojno ministrstvo je z uredbo za skrajni rok sanacije
določilo leto 2001. Najbolj sporna je prevelika emisija
prašnih delcev, ki nastajajo pri pripravi lesne mase, zlasti pri
ločevanju sušilnega zraka od suhega iverja. S težavami se v
podjetju srečujejo že dlje časa, pri iskanju rešitev pa se je
vselej zataknilo zaradi pomanjkanja denarja.
Filtracije vseh prašnih delcev običajni cikloni ne zmorejo,
zato v tujini najpogosteje uporabljajo še elektro filtre. Za
nakup in namestitev na oba nazarska ciklona bi potrebovali
okrog 350 milijonov tolarjev, zaradi varčnosti pa se v
Nazarjah zavzemajo za domači roto filter. Razvili so ga v
sodelovanju s strojno fakulteto v Mariboru in je ob enakem
učinku za vsaj polovico cenejši kot elektro filtri.	Ž.Z.
Sosedi radi kupujejo
Veliki poslovno-trgovski
center v Tržišču v Rogaški
Slatini nameravajo odpreti
sredi julija. Tam bo tudi tež-
ko pričakovana bencinska
črpalka.
Poslovno trgovski del gradi
podjetje Keros Rogaška Slati-
na, ki je začelo pred osmimi
leti s tremi zaposlenimi. V
podjetju, kjer prodajo več kot
polovico blaga kupcem iz so-
sednje Hrvaške, je zdaj 55 za-
poslenih, v novem poslovno-
trgovskem centru pa računajo
na približno 15 novih zaposli-
tev. Hitra rast Kerosa je zahte-
vala nove prostore, pravi soin-
vestitor Erih Krašovec.
V novem centru, kjer bo
4200 kvadratnih metrov po-
slovno-trgovskih površin, bo
tehnični trgovini namenjenih
1200 kvadratnih metrov, 1000
jih potrebujejo za pohištveni
salon (ki ga bodo preselili iz
Rogatca), 350 za živilski del,
180 za veliki gostinski lokal,
nedavno pa so se odločili še za
gradnjo 775 kvadratnih me-
trov velikega skladišča.
Zemljišče v Tržišču je pred
dvema letoma odkupila obči-
na, ki naložbo tudi vodi. V
občini so to storili zaradi nuj-
ne potrebe po bencinski črpal-
ki v južnem delu mesta. V
naložbo, ki je vredna 516 mili-
jonov tolarjev (brez skladiš-
ča), spada zato tudi gradnja
bencinske črpalke, za katero
je soinvestitor Mol-benz iz
Lendave.
BRANE JERANKO
□
GOSPODARSTVO
Švedi so se povezali z Uniorjem
Za nakup proizvodnje v štorskem Jeklu se zanima devet strateških portnerjev - Z obljubami o sanaciji so zadovoljni tudi sindikalisti
Predsednik konference
podružnic SKEI v Štorah
Anton Matoh je na novinar-
ski konferenci, ki jo je prejš-
nji teden pripravila celjska
območna organizacija
ZSSS, povedal, da so se sin-
dikalisti pred kratkim sestali
z novim predsednikom
uprave Slovenskih železarn
dr. Maticem Tasičem in da so
zadovoljni z odgovori o tem,
kdaj in kako naj bi železarne
sanirale razmere v Štorah.
Dobili so namreč zagotovilo,
da bo družba Jeklo nemote-
no poslovala vse do vstopa
tujega strateškega partnerja.
»Dr. Tasič nam je zagoto-
vil,« je povedal Anton Matoh,
»da bo Jeklo dobilo 150 mili-
jonov tolarjev iz naslova pri-
vatizacije Slovenskih žele-
zarn, poleg tega pa bo rešena
tudi podkapitaliziranost
družbe. Vrnili nam bodo os-
nova sredstva, ki smo jih mo-
rali pred tremi leti prepisati
na Metal Ravne. Prenos naj bi
bil opravljen do sredine letoš-
njega junija in s tem bo Jeklo
lahko spet najemalo nujna
posojila za nemoteno poslo-
vanje.« S 1. majem naj bi začel
veljati tudi nov sistem obra-
čunavanja električne energije,
kar je prav tako eden od os-
novnih pogojev za sanacijo
železarn.
S pomočjo države je bil
deblokiran tudi žiro račun
družbe Valji, kjer je zaposle-
nih 220 ljudi. Tudi za to
družbo, ki jo bodo delavci
lahko deloma olastninili, iš-
čejo Slovenske železarne
primernega kupca. Novega
lastnika naj bi dobila še Itra,
družba Inksotr Energetika
pa naj bi ostala po okriljem
koncema.
Prihodnost štorskega je-
klarstva in sedanjih 475 delav-
cev pa je predvsem odvisna
od čimprejšnjega vstopa stra-
teškega partnerja. Slovenske
železarne na osnovi prodaj-
nega memoranduma že zbi-
rajo ponudbe. Po podatkih, ki
jih imajo sindikalisti, naj bi se
doslej oglasilo že devet
družb. Do junija bo narejen
ožji izbor, pogajalska skupina
pa naj bi do konca leta izbrala
najboljšega ponudnika oziro-
ma končala celotni postopek.
Kot je shšati, je najresnejša
ponudba švedske firme Ine-
xa, ki se je pred kratkim že
povezala z zreškim Unior-
jem, s katerim naj bi se sku-
paj potegovala za nakup ve-
činskega dela Jekla. Švedi bi
poleg sedanjega osnovnega
programa, to je proizvodnje
kakovostnega vzmetnega je-
kla višjega cenovnega razre-
da, uvedli v Štorah še pro-
gram izdelovanja jekla za la-
dijske profile. Tako kot drža-
va imajo posebne zahteve do
potencialnega kupca tudi sin-
dikalisti. Moral bo dati jams-
tvo za ohranitev delovnih
mest in za dolgoročno, naj-
manj desetletno proizvodnjo
na tej lokaciji.
Glede trenutnih razmer v
Jeklu je Matoh povedal, da
proizvodnja teče nemoteno
in da delavci dokaj redno do-
bivajo plače. Vsi zaposleni,
bivši zaposleni in upokojenci
imajo možnost, da na račun
zapadlih terjatev in s preo-
stankom s certificiranih raču-
nov olastninijo petino druž-
be. V ta namen že ustanavlja-
jo družbo pooblaščenko, ak-
tivnosti pa vodi sindikat.
JANJA INTIHAR
Koplastu znak kakovosti v
graditeljstvu
Ob odprtju Mednarodne-
ga sejma gradbeništva in
gradbenih materialov (Me-
gra 98) je konjiška družba
Koplast, proizvodnja oken
in vrat, prejela priznanje za
najboljše dosežke na po-
dročju graditeljstva v Slove-
niji - znak kakovosti.
Direktorju Koplastove
družbe Marjanu Obrulu je
visoko priznanje prejšnji to-
rek izročil minister za gospo-
darske dejavnosti Metod Dra-
gonja. Gre za priznanje, ki so
ga uvedla ministrstva za gos-
podarstvo, okolje in prostor
ter znanost skupaj z gradbe-
nim inštitutom. Pridobivanje
znaka kakovosti je potekalo
na osnovi presoje, podobno
kot poteka pridobivanje certi-
fikatov ISO, ki so k nam prišli
iz tujine. Podjetje Koplast je
med tremi slovenskimi pod-
jetji in edino iz celjske regije,
ki je prejelo znak kakovosti
za svoja okna. Priznanje je
plod dolgoletnih prizadevanj
Koplastovih delavcev, enega
izmed vodilnih proizvajalcev
oken in vrat iz trdega PVC v
Sloveniji. »Je tudi potrditev
odlične kakovosti, ki je velik
korak pred konkurenco,«
pravi Marjan Obrul.
»Znak kakovosti v gradi-
teljstvu je v Sloveniji in tudi
zunaj nje postal sinonim viso-
ke kakovosti in konkurenčno-
sti proizvodov. Uveljavljen je v
strokovni in poslovni javnosti,
pa tudi v potrošniškem krogu.
Znak kakovosti seznanja po-
trošnika in ga spodbuja k upo-
rabi izdelkov in storitev višje
kakovosti, med katere z goto-
vostjo sodijo tudi izdelki Ko-
plasta. Zato sem prepričan, da
bo priznanje naše dosedanje
odjemalce še dodatno prepri-
čalo, da so se odločili pravilno.
Vsem, ki se še odločajo za
vgradnjo ah zamenjavo oken
in vrat, pa bo znak kakovosti
vodilo pri nakupu,« je še pove-
dal direktor družbe. B.Z.
Od leta 1991 Koplast
združuje tri družbe: delniš-
ko družbo Koplast - plastič-
ni izdelki, družbo Koplast -
ekstruzija in konfekcija ter
družbo Koplast - proizvod-
nja oken in vrat. V slednji,
ki je dobitnik znaka kako-
vosti, je zaposlenih 34 de-
lavcev.
Ponovno o odicupu Ema
Po besedah celjskega župana Jožeta Zimška je ponov-
no aktualen odkup kompleksa Emo Posoda, saj naj bi v
imenu Mestne občine Celje pogodbo z lastnikom Sloven-
sko razvojno družbo (SRD) podpisali že maja.
Občinski svet je za pogajanja s SRD že lani pooblastil
župana, po Zimškovih besedah pa je podpis pogodbe o
nakupu z odloženim plačilom za emajlirnico, nekaj stano-
vanj in zemljišč ter igrišče Olimp tik pred zdajci. Celjani so
že pred meseci odkupili tudi Emovo kotlarno, ki je zdaj
sestavni del mestnega energetskega omrežja.
V SRD so za prodajo Celjanom postavili okvirno ceno v
protivrednosti 4,9 mihjona nemških mark, kupnino pa bi še
znižah za pol milijona nemških mark, ki bi jih namenili za
ekološko sanacijo zdaj degradiranega območja. Polovico
Emovega kompleksa naj bi v imenu Mestne občine Celje
odkupil njen sklad stavbnih zemljišč (predvidena 6-odstot-
na obrestna mera in 2-letni moratorij na odplačilo), drugo
polovico pa podjetje ETT, ki bi poskrbelo tudi za zagon
proizvodnje v emajlirnici. »Podjetnik Janko Turnšek je s
svojo ekipo strokovnjakov že dokazal, da lahko emajlirnica
pozitivno posluje, zato sem prepričan, da mu bo tudi tokrat
uspelo,« pravi župan Zimšek in dodaja, da je v primeru
ponovnega začetka proizvodnje v emajlirnic v Celju priča-
kovati tudi zagonski kapital iz ministrstva za gospodarske
dejavnosti.	IS
Ne dogovor, le pogodba velja
»Dokler ne bo podpisana
pogodba med družbo Celjski
sejem in Mestno občino Ce-
lje - rok, ki smo ga postavili v
občinskem svetu pa je pote-
kel že 31. marca - se ne o
poteku pogajanj, ne o če-
merkoli drugem, tudi o po-
trebnosti gradnje nove se-
jemske dvorane, ne bomo
več pogovarjali,« so bili v
četrtek odločni celjski svet-
niki.
S tem so zavrnili poročilo
župana Jožeta Zimška, ki je
ocenil, da je v pogovorih z
upravo Celjskega sejma do-
sežen napredek. Dogovorje-
no je, naj bi v Celjskem sej-
mu v dveh mesecih popravili
strehi na dvoranah A in B, za
kar naj bi plačali blizu 30
milijonov tolarjev. V mestni
občini naj bi naročili parcela-
cijo za celotno območje - to
in pa inventarni popis, s ka-
terim so začeli prejšnji pone-
deljek, pa naj bi tudi služila
za sestavo najemne pogod-
be. Zimšek je še povedal, da
so vse dosedanje terjatve do
Celjskega sejma poljotali z
ureditvijo parkirišč, ki so v
občinski lasti, za njihovo po-
sodobitev pa bodo čimprej
poskrbeli v Celjskem sejmu,
družba pa je pripravljena
prevzeti tudi celotno vzdrže-
vanje dvorana A in B, pod
določenimi pogoji pa tudi ba-
zena v dvorani B.
Kljub temu, da je župan na-
povedal, da bo dogovor z
upravo oziroma direktorjem
Celjskega sejma mag. Fran-
cem Pangerlom podpisal že
naslednji dan, so v četrtek
svetniki zavrnili kakršnokoli
nadaljevanje razprave o Celj-
skem sejmu vse do podpisa
pogodbe (in ne dogovora!). S
tem so se odrekli tudi 17. točki
dnevnega reda, ki je napove-
dovala opredeljevanje stahšč
do pripomb in predlogov na
javno razgrnjeni osnutek za-
zidalnega načrta Dolgo polje I
in CRC Golovec - Celjski sej-
me ter sprejemanje tega odlo-
ka v prvi obravnavi.	IS
Nova pijača iz Uniona
V teh dneh je Pivovarna Union na slovenski trg poslala
nov izdelek z imenom Multi sola. Gre za zdravo in osvežilno
pijačo z 12-odstotnim sadnim deležem in je namenjena
vsem, ki želijo v svojo prehrano vključiti tudi najpomebnej-
še vitamine.
Multi sola je sestavljena iz devetih vrst sadja - pomaranče,
limone, belega grozdja, marakuje, marelice, banane, manga in
guave, ki dajejo pijači prijeten okus, skupaj z dodanim slad-
korjem pa telesu zagotavljajo tudi potrebno energijo. Dodani
so tudi vitamini in provitamini, ki pozitivno vplivajo na zdravje
in počutje ljudi. Sto mililitrov Multi sole vsebuje 15 odstotkov
priporočene dnevne količine vitaminov.
Pivovarna Union je novo vitaminsko pijačo najprej ponudila
v 0,33-litrskih pločevinkah, v maju pa načrtuje prodajo še v
pollitrskih plastenkah.	JI
BAROMETf
Uspešni zasebnilij
Ekonomska moč gospo^j,
skih družb v zasebni lasti?
območju celjske regije se 5
naprej krepi. Leta 1995 so
sebniki ustvarili 25,6 odstop
prihodka regije, leta 1996 2?
odstotka, lani pa se je nji^j
delež v prihodku povečal r '
30,6 odstotka in je znašal pij
ko 146,2 milijarde tolarjev. Lj
ni so imeli zasebniki 3 milijo
de 927 milijonov čistega (jj'
bička, kar je za 87,7 odstot|'
več kot leta 1996. Za dobrih 3'
odstotkov so se povečale tu, [
izgube, vendar je njihova ra |
močno zaostajala za rastjo {'
stega dobička, tako da so 2;!
sebne gospodarske druži'
poslovale s pozitivnim net ^
finančnim efektom, ki je znj'
šal 2 milijardi 469 milijona'
tolarjev in je bil 2,4 krat ve^'
kot leta 1996. Zasebniki - p,'
datke iz bilance stanja in us
peha je predložilo 2316 gospo
darskih družb, so lani v pij'
merjavi z letom poprej povf'
čali število zaposlenih za do'
bro desetino.	®
Najuglednejša je!
Krka
Na finančnem sejmu Kapr
tal 98, ki je bil od 21. do l\
aprila v Ljubljani, so podeli 1
nagrade za najuglednejši 1
podjetje in najuglednejše^ 1
direktorja. V anketi, ki jo i
med petsto menedžerji izvei
lo podjetje SPEM, sla najvL
glasov dobila Krka in njen ■
rektor Miloš Kovačič. SlJ
petina anketirancev je izbra
Lek, sledijo pa še Gorenji
Petrol, Mura, Pivovarna IM
ko, Prevent in Iskra. |
Borzna
konferenca I
Ljubljanska borza vred
nostnih papirjev že zbira pii-
jave za Finančno borzno koit
ferenco, ki bo od 17. do 15
maja v Portorožu. Strokov«
program bodo tudi letos se-
stavljale mnoge teme, ki ns
zanimajo le borznike, ampak
celotno finančno javnost
Udeleženci konference se bo
do med drugim lahko seznJ
nili z novostmi pokoj ninsfo
reforme, govorili bodo o pri-
vatizaciji bank in zavaroval
nic, o prestrukturiranju poii
jetij, o oblikovanju evropsl|«
monetarne unije in uvajanj«
evra, o preprečevanju pranji
denarja in o uvedbi davka ^
dodano vrednost.
Steber zdrave
ekonomije
Od 3. do 5. junija bodo ^
celjskem Narodnem domu
potekali Dnevi slovenskega
proizvodnega inženirstva, ^
ga s predstavniki nekaterili
uspešnih podjetij pripravljaj"
učitelji ljubljanske in maribo^'
ske fakultete za strojniŠtvO'
Namen srečanja, ki bo potj
kalo zelo neformalno, je pr^"'
staviti mladi generaciji neK^'
tera dobra podjetja, ki rezuK^;
te svojega znanja in inovacj!
uspešno prodajajo na najbo'1
zahtevnih tujih trgih, in jo-
tem prepričati, naj se odloči z^
študij tehničnih poklicev.
proizvodno inženirstvo je
mreč eden od osnovnih
brov, na katerih sloni zdra^'
ekonomija.
. SNOPIČ
AKTUALNO
□
Reforma brez drugega stebra
Začetek pokojninske reforme ne bo tako radikalen, kot ga je napovedala bela knjiga - Najprej le najbolj nujne spremembe
pripravah na reformo pokojninskega in
^idskega sistema se je prejšnji teden zgo-
|P veliko novega. Ker so nekajmesečna po-
^ja med ministrstvom za delo, družino in
^ialne zadeve ter socialnimi partnerji in
^teresirano javnostjo obtičala na slepem
se je minister Tone Rop obrnil na vlado in
jdne koalicijske stranke ter jih pozval, naj
vendarle opredelijo do predlaganih spre-
jmb. Zgodil se je veliki preobrat, saj se je
jda odločila le za prvo fazo reforme, to je za
jpravo novega zakona o pokojninskem in
^alidskem zavarovanju. Odpadel bo drugi
Jožbeni steber obveznega pokojninskega
[varovanja, starostna meja za upokojitev za
jflske pa naj bi se s 65 znižala na 63 let.
Dejstvo je, da je treba pokojninsko reformo,
maj so odpori proti njej še tako močni, pričeti
jo v prvi fazi tudi izpeljati še v tem letu. Ne le
110, ker tako od Slovenije terja Evropska
5ija, ampak, kot poudarja minister Rop, pred-
an zaradi političnih razmer. Prihodnje leto
»namreč v znamenju predvolilnih igric.
Ministrstvo za delo je napovedalo, da bo
ijkasneje do sredine maja pripravilo nov
dlog zakona o pokojninskem zavarovanju,
katerim naj bi opravili le najnujnejše in
ijbolj mogoče popravke sedanjega sistema
r zagotovili, da bo država finančno še vzdr-
Ja pokojninski sistem. Posamezne rešitve
bodo usklajevali oziroma dali v presojo koali-
cijskim in socialnim partnerjem, konec maja
pa naj bi šel predlog novega zakona v parla-
mentarni postopek. Poslanci torej ne bodo
obravnavali bele knjige, kot je bilo napoveda-
no novembra lani ob njenem izidu, ampak že
kar zakon ter ga sprejeli do konca tega leta.
Za ženske »le« do 63. leta
Najpomembnejša novost novega zakona bo
postopno dvigovanje starostne meje za upoko-
jitev, pa čeprav se je že v preteklih mesecih
pokazalo, da je to najmanj priljubljeni ukrep
predvidene reforme. Povišanje starosti za upo-
kojitev je namreč po prepričanju ministra za
delo najbolj učinkoviti mehanizem za utrditev
finančnega položaja pokojninskega sistema.
Po koalicijskem dogovoru naj bi se moškim
prag za upokojitev zvišal za dve leti, to je na 65
let, za ženske pa bi bila zgornja meja 63 let. V
kolikšnem času bi to dosegli, bo odvisno pred-
vsem od tega, ali se bo starostna meja vsako
leto podaljšala za štiri ali šest mesecev. Morda
bo celo drugače, saj v vladi glede tega občutlji-
vega vprašanja še naprej pričakujejo veliko
razprav in tudi odporov. V nedavni javnom-
nenjski anketi je bilo namreč kar dve tretjini
vprašanih proti podaljšanju upokojitvene sta-
rosti na 65 let, pa čeprav jih 61 odstotkov meni,
da je reforma nujna.
Minister za delo Tone Rop poudarja, da pri
upoštevanju starostne meje ne bi smelo biti
izjem. Če bodo, bodo obravnavali vsak primer
zase, probleme tekstilne in usnjarske industrije
pa naj bi reševali zunaj pokojninskega sistema.
Minister Še ne ve, ali bo nov zakon ohranil oba
pogoja za polno pokojnino, to je delovno dobo
in starost. V svobodnih sindikatih namreč vztra-
jajo, da je za polno pokojnino treba kot pogoj
upoštevati tudi polno delovno dobo, s čimer pa
se pripravljavci reforme ne strinjajo. Razrešiti bo
treba tudi dilemo, kakšni bodo odbitki za tiste,
ki se bodo upokojili prej, vprašanje pa je tudi,
kako se bodo usldajevale pokojnine. V demo-
kratični stranki upokojencev, na primer, bodo
vztrajali pri soodvisnosti plač in pokojnin, če-
prav so ta sistem opustili že v večini držav.
(Ne)varna starost na dveh
stebrih
že sedaj je gotovo, da bo prva faza pokoj-
ninske reforme potekala brez naložbenega
stebra obveznega pokojninskega zavarova-
nja. Uvedbi tega drugega stebra kot enega od
treh virov za financiranje pokojnin so ves čas
najbolj nasprotovali svobodni sindikati. Svoje
mnenje so 28. marca podprli z množičnim
protestnim shodom, prejšnji teden pa so vladi
izročili več kot 150 tisoč podpisov in pozvali
ministra za delo k odstopu.
Koalicijske stranke in vlada so zato sprejele
kompromis in pristale le na prostovoljno na-
ložbeno zavarovanje. Imeli naj bi torej le prvi
steber, to je prenovljeni in očiščeni sedanji
sistem, ter tretji, prostovoljni steber. Tudi ta bo,
je napovedal minister Rop, podprt z novo
zakonodajo, saj naj bi hkrati z osnovnim po-
kojninskim zakonom šel skozi proceduro še
zakon o prostovoljnem pokojninskem zavaro-
vanju. V njem bodo zapisani načini delovanja
pokojninskih skladov in nadzor nad njimi,
določene bodo tudi davčne olajšave za tiste, ki
bodo prostovoljno varčevali za del svoje pokoj-
nine. Pri tem bo uvedena posebna varovalka,
ki bo zlasti samozaposlenim onemogočala, da
bi se zavarovali le s plačevanjem v tretji steber.
Davčne olajšave za prostovoljno pokojninsko
zavarovanje bodo namreč vezane na vplačeva-
nje prispevkov za obvezno pokojninsko zava-
rovanje, to je za prvi steber.
Čeprav je torej vlada storila korak nazaj od
pred slabega pol leta predlaganih radikalnih
sprememb pokojninskega sistema, bo v pri-
hodnjih tednih, če bo zares hotela izvesti vsaj
prvo fazo reforme, morala za svoje spreme-
njene predloge doseči kar najširši konsenz.
Ne le za malenkostno skrajšanje starosti upo-
kojevanja za ženske in za ukinitev drugega
stebra, ampak tudi za celo vrsto drugih, še
vedno odprtih vprašanj. Na primer o tem, ali
naj se za ženske in matere upošteva kot
boniteta število otrok, ali naj se opravi revizija
izjemno visokih »revolucionarnih« pokojnin
in ali naj se uvede nacionalna pokojnina.
JANJA INTIHAR
Če lahko Pavarolti*«.
Starostna meja za upokojitev moti predvsem ženske - Vizija betežnih natakaric, učiteljev, kirurgov...
Naraščanja izdatkov za po-
Nnine, kar bi bila neizo-
S^^na posledica tudi glede
Ugotovitve projekcije sta-
slovenskega prebivals-
si v državi z upadajočo
^®spodarsko aktivnostjo ne
privoščiti. Če po-
Jjninskega sistema, ki je
najdražjih v Evropi, ne
^fno spremenili, se lahko
^'^di, da pokojnin ne bo ali
^ bodo minimalne.
Anketiranci, ki smo jih pov-
za mnenje o spre-
^"^bah pokojninskega si-
so izrazili pomisleke
starostne meje, ki naj bi
, ^ zeleno luč za upokojitev,
^''luje se jim vizija betežnih
smetarjev, natakaric, učite-
ljev, kirurgov, patronažnih se-
ster, prodajalk, vzgojiteljic,
snažilk... ki že več let nestrp-
no odštevajo dneve pred upo-
kojitvijo. Pri tem pa je treba
vedeti, da bi se število upoko-
jencev na račun višje starost-
ne meje zmanjšalo, kar bi ko-
ristilo zdaj silno neugodnemu
razmerju med številom de-
lovno aktivnega prebivalstva
na eni in številom upokojen-
cev na drugi strani. Če bomo
delali dlje, bomo tudi dalj ča-
sa vplačevali pokojninske
prispevke in hkrati manj časa
prejemali pokojnine.
Martina Lorger, učiteljica
iz Šmarja pri Jelšah, 17 let
delovne dobe: »Predvidena
delovna doba je predolga še
posebej zato, ker je že zdaj
toliko mladih izobraženih lju-
di nezaposlenih. Dvomim, da
imajo lahko petinšestdeset-
letletniki dovolj moči za delo,
morda zmorejo približno 30
odstotkov tistega, kar so lah-
ko postorili v najboljših letih.
Sama sem se odločila za na-
mensko varčevanje, kljub te-
mu da to pri naših plačah
sploh ni enostavno. Če bomo
hoteli preživeti na stara leta,
nam kaj drugega ne preosta-
ne. Ne moremo se zanašati
na obljube države, kajti socia-
le ni več.«
Romana Šket, slaščičarka iz
Laškega, 15 let delovne dobe:
»Predloge o spremembah po-
kojninskega sistema sprem-
ljam bežno, vendar menim, da
je starostna meja za upokoje-
vanje tako za ženske kot moš-
ke, menda naj bi bila 65 let,
bistveno previsoka. To bi bilo
nesprejemljivo že na področju
gostinstva. Ne vem, kako bi
gledali gostje, če bi jim stregla
šestdesetletna slaščičarka.
Drugo vprašanje je, če bi delo,
ki je že zdaj velikokrat zelo
naporno, sploh zmogla. Zav-
zemam se za delovno dobo, ki
naj bi znašala 35 let za ženske
in 40 let za moške.«
Miran Slapničar, diplomi-
rani inženir iz Velenja, 18 let
delovne dobe: »Do 65. leta bi
moral delati v vsakem prime-
ru že zaradi študijskih let in
vojaščine. Predvidena starost-
na meja je nesmiselna za fizič-
ne delavce. Največji problem
je po mojem mnenju v tem, da
mladi ne bodo dobili služb.
Čedalje manj je delovnih mest,
tehnični razvoj se izboljšuje,
obenem pa se zmanjšujejo
potrebe po fizični delovni sili.
Tisti, ki ne bodo kos študiju ali
ne bodo imeli denarja zanj,
bodo delo čedalje težje dobili.
Mladi ne razmišljajo o varče-
vanju za stara leta, saj nihče ne
jamči, da bo kdo sploh še živel
štirideset let. Moj oče je umrl,
star 67 let.«
Zinka Murko, transportna
komercialistka iz Celja, 28 let
delovne dobe: »Z leti naše de-
lovne sposobnosti nedvomno
upadejo. Ne bi smeli pozabiti
na izobražene obetavne mla-
de ljudi, ki bi na račun predol-
ge delovne dobe ostali brez
zaposlitve. Štirideset let aktiv-
nega dela, ki zahteva celega
človeka, bi bilo za vsakogar
več kot dovolj. Najtežje je za
tovarniške delavce, ki delajo
brez prestanka za tekočim
trakom. Seveda tudi ljudje na
vodilnih mestih zaradi psihič-
ne preobremenjenosti ne bo-
do mogli delati do 65. leta.
Mladi bodo morali namensko
varčevati, če bodo sploh imeli
delo.«
Matjaž Stopinšek iz Celja,
študent na graški Visoki šoli
za glasbo in upodabljajočo
umetnost: »V Sloveniji ne pre-
živim veliko časa in tudi spre-
membam v pokojninskem
zavarovanju ne sledim do-
volj, čeprav vem, da bi me
morale zanimati. Starejše ge-
neracije pri nas niso bile vaje-
ne v mladosti varčevati za sta-
ra leta, medtem ko je to v
tujini vsakdanja praksa. Že ob
prvi zaposlitvi začnejo varče-
vati, ker sistem ni socialno
naravnan, kot je v Sloveniji.
Verjetno bom ostal v tujini in
moral se ji bom prilagoditi. Če
lahko Pavarotti poje pri triin-
šestdesetih letih, upam, da
bom lahko tudi jaz.«
KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
□
KRONIKA S CEUSKEGA
škotska je zanimava za mnoge Celjane.
Vec na tujem
kot doma
Celjani niso izjema: mnogi bodo prvomajske praznike preživeli v sosednjih državah in
tudi na drugih celinah
Italija, Španija, Karibi in
Tajska so letos najbolj zaže-
lene turistične destinacije in
celjske agencije so tudi za
prvomajske praznike proda-
le veliko programov, ki so
bili na nedavni turistični
borzi v Berlinu (velja za naj-
večjo na svetu) najbolj iska-
ni.
V naši državi deluje 700 tu-
rističnih agencij, ki so lani v
Slovenijo pripeljale 55.000 tu-
jih turistov. Več dni je na tu-
jem z agencijami letovalo
286.000 Slovencev (doma
42.000, največ se odločajo za
Roglo, Zreče, Strunjan in Por-
torož), prvomajski spekter
pa je zelo širok: evropske
prestolnice, eksotična letoviš-
ča, hrvaška Istra in tudi ZDA
ter kot zadnji hit Škotska in
Južna Anglija.
»Nočne vožnje z avtobusu
so v upadu. Ljudje se več od-
ločajo za sicer nekoliko draž-
je, a tudi neprimerno bolj
udobne programe z letalski-
mi prevozi. Največ smo pro-
dali Škotske in Južne Anglije,
veliko zanimanja je bilo tudi
za ZDA in seveda za tradicio-
nalna potovanja po sosednjih
državah,« pravijo v Kompasu.
Med Slovenci (tudi na Celj-
skem nismo izjeme) so vse
bolj priljubljena potovanja v
Združene države Amerike in
Kanado. Skandinavske drža-
ve so še posebej dobro obi-
skane poleti, letos je trikrat
več potnikov za Južno Ameri-
ko, v Južni Afriki je bilo že
350 Slovencev. Vse več je lju-
di, ki si želijo videti Avstralijo,
Kubo in Tajsko, saj so tudi
daljša potovanja nekoliko ce-
nejša od potovanj po Evropi.
Turistična agencija Orel po-
nuja tudi najbolj eksotične
programe in med vsemi agen-
cijami je za praznike prodala
največ tovrstnih potovanj: na
prvih mestih so še vedno Do-
minikanska republika. Bali in
Tajska, odpira pa se nova »in«
destinacija - Kapverdski oto-
ki. Njihov lastni program Juž-
ne Turčije s Kapadokijo je bil
hitro razprodan, Celjani pa so
se pri njih navduševali tudi
nad Kanarskimi otoki, Tunizi-
jo, Grčijo in Malto.
Turizem je v svetu ena vo-
dilna gospodarskih panog,
saj letno ustvari skoraj 500
milijard dolarjev prihodka.
Slovenija je presegla milijar-
do dolarjev turističnega pri-
liva, pri dveh pa bi turizem
predstavljal desetino doma-
čega bruto proizvoda.
Izletnik je že osmič zapored
pripravil svoj klub v Umagu,
dobro je prodajal tudi sloven-
sko obalo in hrvaško Istro, pri
Atlasovih programih pa so
prednjačili Grčija, Tunizija,
Kanarski otoki in Dominikan-
ska republika. Pri Palmi so bili
najbolj zadovoljni s prodajo
potovanj v Grčijo in Španijo,
ljudje pa so se mnogo bolj kot
pretekla leta odločali tudi za
Nizozemsko, Francijo in Sici-
lijo.
Petdnevni izlet v London
je 97.000 tolarjev, v New
York 145.000, štiridnevne
počitnice v Tuniziji so od
57.000 tolarjev naprej, na
grškem Santoriniju od
54.000, dvotedenske počit-
nice v Skandinaviji so pone-
kod že za 120.000, teden dni
Turčije s Kapadokijo
117.000, desetdnevni obisk
Balija 209.000, oddih na
Maldivih 235.000, dva tedna
Dominikanske republike od
240.000, Mehike in Jamajke
od 260.000 tolarjev...
Dubrovnik in Korčula sta bi-
la spet aduta agencije Dober
dan, ki se je specializirana za
ponudbo z nižjimi cenami.
Oddih v zdraviliščih (pri nas so
še vedno najuspešnejši del tu-
rističnega gospodarstva) si do-
pustniki praviloma organizira-
jo sami, v upadu pa je število
prvomajskih smučarjev.
ŽEUKO ZULE
Tam, kjer je bila
Alma doma
Najmlajše kulturno društvo v Celju se predstavi
Mladi Celjani, ki so si dejali, da bodo malo
razbili monolitno kulturno sceno mesta, so
se domislili, da bi se njihovo kulturno umet-
niško društvo (je v ustanavljanju) imenova-
lo po rojakinji, pisateljici, popotnici in
sploh zanimivi in nenavadni ženski, Almi
Karlin. Zdelo se jim je krivično, da Celjani
premalo vemo o njej, čeprav ima znamenita
Celjanka na robu mesta celo »svojo« ulico, v
mestu tudi spominsko ploščo in v Pokrajin-
skem muzeju stalno razstavo.
Spomnili so se, da mora biti nekje pod Celjsko
kočo, v Pečovniku, hišica, kjer je Alma nazadnje
živela s prijateljico Theo Gamelin. Zasmilila se jim
je ta hišica v cvetju, ki propada, a ima še ved^
nekam skrivnosten, potepuški vonj. Okoli rt
ležijo pisemca, ki jih je Alma dobivala kdo vej
kod in od koga. Vrednejše predmete, pohištvo,!
pred propadom spravila zdajšnja lastnica parce
z Almino hišico, Helena Ojsteršek, ki z družii
živi v mestu, doma pa je na hribčku nad hišico
Mladi Almovci, ki so se v celjskem Kljubuz
izkazali z okroglimi mizami, so minuli
tek, bil je svetovni dan knjige, v sodelovanju
knjigarno in antikvariatom Antika, pripravi
»literarni pohod od Celja do Pečovnika« in 5,
travniku za hišo Alme Karlin prebirali njen
potopise in dogodivščine iz daljnih krajev.
Tako so se spomnili na Almo: Mateja Žviže
zavzeta Almovka, Rok Biderman, Jana Petraki
Gregor Stamejčič. Udeležence
literarnega shoda do hiše Almf
Kariin se ni trlo. Prišla je sosedi
Angela Slabšak, ki se nenavai
nih žensk še dobro spominjji
prišla je Helena Ojsteršek i
možem in hčerkico, Branko'
Hladin je zašel tja prav iz Vele-
nja, pohodnik Miro Podjed, Bo
žo Mulej iz Antike, pa sevedi
oba spodaj podpisana. Bilojf
prijetno. Kdo ve, kdaj so t
mladci, študentje, pobudnik
Alminega gibanja za oži\atei
Celja, nazadnje tako naglas, ni
prostem, komu prebirali kak
šne literarne odlomke.
Zadovoljni so s hriba odšl
oboji: izvajalci in poslušalci. He|
lena je vabila, naj si naberemj
rož okoli Almine hiše, soseda
Angela je vabila na vrček pijaSj
Branko je bil najbolj vesel Almil
ne knjige Zmaji in duhovi, ki m^l
jo je, kot ostalim udeleženceirJ
shoda, podaril Božo. Potem
malo pomodrovali, da bi bilf
dobro hišo obnoviti (načrti
menda pri ZVNKD Celje narejf
ni že tri leta), pridobiti denar
obnovo hiše, in spominski pr"^
stor z lepo okolico bi bil lahl^"
počivališče za pohodnike
Celjsko kočo. Grmado, Tovsj
Svetino... Za skromen začete^
bi morda veljala na kakšno
kev pribiti vsaj tablico z nap^
som, da bi popotnik postal
jasi pred skromno hišico, v ^^
teri je nazadnje prebivala Alif^
Najbrž bo prej potrebni
najti skupni jezik, dobro b^
sedo so oni dan s prvim li^^^
rarnim pohodom Almovci ž'
zastavili. In literarni pohodi^'
ki so si bili edini, da je bilo P '
Almi doma prav prijetno,
tudi nekaj šteje!	ji
MATEJA PODJt';
Foto: SHERP'^
Hiša Alme Karlin.
CSNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Vitez Jurij je (spet) rešil Marjetico
Dan, ko ima sv. Jurij god, je v Konjicah prerasel v festival, v Šentjurju v tridnevno praznovanje, v Laškem pa ostajajo zvesti ljudskemu izročilu
jffrije festivalski dnevi v
''J enskih Konjicah, name-
ni oživitvi legende o vite-
"fjurijU' ki je premagal
zmaja iz Konjiške
■'L in rešil lepo deklico
'Lieiico, so nadeli kraju
iLni^no podobo. Pritegni-
! 50 tudi vrsto sodelujočih v
iLilnih prireditvah, za ka-
tere je skoraj zmanjkalo gle-
iialcev-
jlovenske Konjice se s to
,iireditvijo uvrščajo v evrop-
jljj združenje karnevalskih
'^^livalskih mest, ki danes
386 mest iz 46 držav,
tremi leti se je v konjiš-
|.j[ii turističnem društvu ro-
^aideja o tradicionalni prire-
ji v čast sv. Juriju, tudi žup-
^skemu patronu Konjic, le-
i;;pa je prerasla v pravi festi-
val, v katerem je sodelovalo
.^eko 500 ljudi.
Prejšnji petek so poleg do-
rjčinov v športni dvorani
rijtopili tudi pevski zbor in
godba iz sosednje Hrvaške
lerBigband iz Izole. Nasled-
Djidan, ko je prireditev dose-
jgia vrhunec, so se dopoldne
na Mestnem trgu zbrali god-
beniki in pevci ter mladi ple-
salci šolske folklorne skupi-
ne.Manjkal ni niti zmaj, ki je
obudillezendo o vitezu Juri-
ju in Marjetici. V povorko, ki
se je napotila skozi staro
mestno jedro proti parku ob
vznožju Konjiške gore, se je
vključilo petdeset jezdecev
Pohorske konjenice, med nji-
mi tudi pogumni vitezi. Po-
poldne so na Mestnem trgu
ustvarjali mladi likovniki na
temo konjiških legend. Obi-
skovalce so najbolj navdušili
mladi pevci in člani otroške
folklorne skupine Osnovne
šole Pod goro, ki so se s
programom sprehodili skozi
štiri letne čase. Prireditve so
se še posebej razživele zve-
čer, ko je petdeset nosilcev
bakel krenilo v povorki do
cerkve sv. Jurija, kjer je le-
genda znova oživela: vitez
Jurij je premagal zmaja in
rešil Marjetico. Predviden Ju-
rijev ples v Športni dvorani
pa je pritegnil le nekaj deset
obiskovalcev.
Zadnji dan*izmed treh, ki so
jih Konjičani preživeli v sred-
njeveškem duhu, je spet na-
stopila konjenica, rešena
Marjetica v spremstvu deklic
pomladnic, rogisti, godba na
pihala iz Oplotnice in celo ma-
žoretke iz Radeč. Povorka je
spet krenila z Mestnega trga
proti cerkvi, kjer so se priredi-
tve zaključile s slavnostno
mašo v čast domačemu pa-
tronu.
Cvrtnjak na
šolskem igrišču
Na dan, ko ima sv. Jurij
god, so v Laškem že deveto
leto zapored pripravili jurje-
vanje, ki sodi v sklop etno-
grafskih posebnosti tega me-
sta. Zeleni Jurij s sprems-
tvom je najprej dobro uro
hodil po laških ulicah in po-
biral darove, nato pa so bile
na šolskem igrišču še rajalne
in pastirske igre. Iz pobranih
darov so pripravili posebno
jed, ki ji rečejo cvrtnjak.
Učenci in učitelji osnovne šo-
le Primož Trubar, ki je orga-
nizator prireditve, so temu
lepemu prazniku dahnili ne-
kaj izvirnosti. Dekleta z
venčki, fantje pa z rogovi in
prdeci, spremljajo zelenega
Jurija, pri tem pa delajo velik
trušč in pojejo pesmi. Otroš-
ke, pastirske in posebno Jur-
jevo pesem.
Svojevrstno jurjevanje so
pripravili tudi učenci rečiške
osnovne šole. Vodja folklorne
skupine Lipa Erika Krašek je
obudila nekaj starih običajev,
zato v Rečici praznujejo pri-
hod pomladi prav tako kot
pred mnogimi leti.
JH,JI
Foto: GK, I.N.
Legenda o pogumnem vitezu Juriju, ki je rešil lepo Marjetico, je imela letos v Slovenskih
Konjicah srečen konec - Jurij na prošnjo Marjetice zmaja ni ubil, ampak mu je dovolil, da seje
vrnil v Konjiško goro. Ojejl
hovorko konjskih vpreg in konjenikov od blizu in daleč seje začelo tridnevno šentjursko
jurjevanje. V mestu ob Voglajni so odeli v Zelenega Jurija dekle.
i '^kem so lepemu prazniku dahnili izvirnost. Fantje so z rogovi in prdeci zganjali velik
trušč.
TEDNIKOVI DVOJČKI
Pavla Planovšek iz Šmartna ob Dreti in Panika Purnat iz Bočne.
Mlinarjevi sestri
Prej dobri delavki, zdaj nepogrešljivi babici
Pri Glojekovih iz Spod-
njih Kraš v Zadrečki dolini,
krajani jih še danes poznajo
kot Mlinarjeve, so junija
pred enainpetdesetimi leti
praznovali rojstvo dvojčic
Pavle in Panike. Prva je ime-
la silno živahen značaj, saj
ni mogla mirovati niti za tre-
nutek, druga je bila mirnej-
ša od sestre, a še zmeraj na-
vihana. Leta so ju zresnila,
nič pa ni zmanjšalo njune
navezanosti.
^ V osnovno šolo sta hodili v
Šmartno ob Dreti, kjer je bil
pouk sprva v gasilskem do-
mu, kmalu pa so zadrečki
otroci dobili novo šolo. Pani-
ka je lepega dne na sošolkino
prošnjo med poukom sunila
učitelja in tega ji ni mogel
odpustiti. Kljub temu da je
zaradi tega v drugem razredu
zaostala, sta bili s sestro še
zmeraj v istem razredu, ker
so hkrati poučevali otroke
različnih starosti. Po osnovni
šoli je Panika najprej hotela
ostati na domači kmetiji, ven-
dar se je pri dvaindvajsetih
letih poročila in odselila v svoj
novi dom. Z možem Nikom,
ki je direktor gornjegrajske
komunale, imata dva sinova
in tri vnuke. Panika Purnat je
do lani, vsega skupaj šestind-
vajset let, delala v nazarskem
MGA. »Bilo je naporno, delo v
dveh ali treh izmenah, vendar
sem v službo rada hodila,«
pravi. Lani se je od podjetja
morala posloviti kot tehno-
loški presežek in zdaj čaka na
upokojitev. Pred dobrim ted-
nom je dobila novo polno za-
poslitev, v prihodnje bo na-
mreč varuška vnukinje Ines,
ki še ni dopolnila leto.
Pavla se je izučila za kroja-
čico in se še zelo mlada zapo-
slila v nazarskem Elkroju,
kjer je delala polnih trideset
let. Velikokrat delavke niso
poznale ne praznikov ne ne-
deljskega počitka, ker so de-
lale v štirih izmenah. »Kljub
temu sem delala z veseljem,
zdaj pa sem že tri leta na
čakanju. S tem sem se težko
sprijaznila,« je povedala Pavla
Planovšek, mama dveh otrok
in babica štirih vnukov. Z mo-
žem Stankom, po poklicu je
avtoprevoznik, sta si v Šmart-
nu ob Dreti postavila hišo, v
kateri živita tudi otroka z dru-
žinama. Od Šmartna do Dele
v Bočni, kjer živi sestra Pani-
ka, na srečo ni daleč, tako da
Pavla prikolesari tja kar mi-
mogrede, včasih tudi trikrat
na dan. Nenavadno je, pravi-
ta, da sta tudi miselno zelo
povezani.
KSENIJA LEKIČ
Tokrat smo predstavili
zadnji par izmed desetih pa-
rov dvojčkov. Namen akcije
je izbrati najbolj podoben
par po presoji bralcev. Pri-
hodnjič bomo objavili slike
vseh desetih parov, ob njih
kupon, ki ga boste bralci, če
boste hoteli glasovati za naj-
bolj podoben par, izpolnili
in poslali na naš naslov. Tisti
par, ki bo prejel največ gla-
sov, bo dobil lepo nagrado.
Obenem bomo nagradili tu-
di deset bralcev, ki jih bomo
izžrebali.
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Na umazani strani Alp
Odvrženi sodi no Grobelnem so tam od predlani
Pomlad je čas očiščevalnih
akcij. Za lepše okolje se po-
trudimo celo v najbolj odda-
ljenih hribih, v naselju Gro-
belno pa je drugače. Tam je
bilo že predlani odvrženih
devet sodov, za katere se tisti,
ki bi se morali, ne zmenijo.
Gre za močvirno zemljišče
med vaško cesto v Završe ter
železniško progo, po kateri
vozijo vlaki med Dunajem,
Budimpešto, Benetkami in Za-
grebom. Tujci, ki se v Grobel-
nem ozirajo skozi okno, upra-
vičeno pomislijo, da so prispe-
li na umazano stran Alp. Ob-
čan iz okolice Šentvida, ki
opravlja na Grobelnem po-
slovno dejavnost, je tam pred-
lani odvrgel vse mogoče. Vaš-
čani pravijo, da je bilo na div-
jem odlagališču najprej devet
sodov z neznano tekočino, v
zadnjih dneh pa jih je bilo še
šest. Tri sode je nekdo v vseh
teh letih odstranil, pa še to le
zato, ker jih je potreboval.
Večini, ki v tem kraju biva,
za nemarno podobo pred nji-
hovimi domovi ne more biti
vseeno. Ko so se čez noč pred
njihovi očmi pojavili sodi,
straniščni kotliček, vzmetnica
in podobna navlaka, so bili
ogorčeni. Pravijo, da so naj-
prej obvestili sedež krajevne
skupnosti v Šentjurju, od ko-
der so jim bili pripravljeni po-
slati zabojnik, v katerega bi
lahko pospravili tuje smeti. Iz
te moke ni bilo kruha.
Letos so obvestili šentjurske
policiste, ki so si čudne sode
osebno ogledali. Krajani pravi-
jo, da so jih napotili v šentjur-
ske inšpekcijske službe, v Šent-
jurju pa so izvedeli, da jim lah-
ko pomagajo v celjski okolje-
varstveni inšpekciji. V Celju naj
bi bili dobili povratno karto, v
šentjursko občinsko zgradbo...
Kdo je pristojen, to je zdaj vpra-
šanje. Za konec so poklicali
novinarje, ki smo prišH, videli
ter vse skupaj ovekovečili.
Na vaški cesti, tik ob odvr-
ženih sodih ter drugi navlaki,
smo srečevali precej šolarjev,
ki jim pravkar ubijajo v glavo
resnico o ogroženosti Zemlje.
Iz enega od sodov, ki smo si
ga pobliže ogledali ter preko-
talili, se je v vodo izlil mastni
madež. Hodili smo po malo
vrednem močvirju, za katere-
ga niti najbližjim stanovalcem
ni znano čigavo je. Nekateri
menijo, da je last Slovenskih
železnic, drugi, da je zasebna
last. Drugače je bilo z odvrže-
nimi sodi, ki so jih do predlani
dobro videli pri omenjenem
podjetniku. Lovec je, v okviru
svoje poslovne dejavnosti si
je zamishl, da bo nadaljeval
še s konji, ježo. V vasi se z
njegovimi načrti niso strinjali.
Toda to je že druga zgodba.
Beseda ni konj, zato smo
podjetnika povprašali, kaj s so-
di, ki zagotovo niso na primer-
ni lokaciji, sploh namerava. Tr-
di, da so bili njegovi sodi praz-
ni, pa smo mu povedah, da
smo opazili mastno tekočino.
Privolitev, da je lahko sode
odložil, naj bi dobil v Šentjur-
ju, v vodstvu krajevne skup-
nosti. Če vaščane motijo, jih
bo odstranil že v prihodnjih
dneh, se je na hitro odločil.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Odvrženi sodi so na močvirni zemlji, med stanovanjskimi hišami in mednarodno železniško
progo.
Na kavo na Stari grad
Podobno kot lani bo tudi letošnje poletje za grajskim
obzidjem Starega gradu nad Celjem poskrbljeno za zača-
sno gostinsko ponudbo.
Po besedah Jožeta Smodile iz Komunalne direkcije Mest-
ne občine Celje so v podjetju Ogis Andreja Kuzme na grajsko
dvorišče že postavili montažno okrepčevalnico, v kateri
obiskovalcem ponudijo kavo, osvežilne pijače, skromne
prigrizke in tudi razglednice ter celjske spominke. Okrepče-
valnica je odprta med 9. in 20. uro, le nekaj prej, okoh 18. ure,
pa z delom končajo v grajski vodniški službi.
Takoj po prvomajskih praznikih, obljublja Smodila, pa
bodo v Celju s pristojnimi inšpekcijskimi službami skušali
doseči dogovor za ureditev začasne gostinske ponudbe v
grajskih restavracijskih prostorih. Največji problem, ki ga
morajo v Mestni občini Celje odpraviri še letos, je namreč
neurejena infrastruktura in odvod odpadnih voda z gradu, za
kar so idejni projekti že izdelani.	IS
Ob dnevu Zemlji
Minulo sredo, 22. aprila, ki
je razglašen za svetovni dan
Zemlje, so bile po vsej Slove-
niji organizirane številne ak-
cije, katerih glavni namen je
predvsem opozoriti na od-
nos, ki ga imamo ljudje do
planeta, na katerem živimo
in do svoje okolice.
V izjavi za javnost, ki jo je ob
dnevu Zemlje posredoval mi-
nister RS za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar, ta posebej
poudarja pomen nedavnega
potresa v zgornjem Posočju.
»Ta potres lahko jemljemo kot
opozorilo, da se nam kaj take-
ga lahko zgodi vedno znova in
da moramo naše delovanje v
prostoru in na Zemlji tem,,
trezno prilagoditi,« je
Pavel Gantar.	'
Dan Zemlje so obeležili,
po vseh osnovnih šola^
Celjskem; večinoma s prjJ
tvami in različnimi akcs
ter z raziskovalnim del(^
katerim so učenci razisltu
onesnaženost okolice, vj
ri se šolajo in živijo.
Ena od šol, ki je letos
stopila k projektu EKO ^
tudi OŠ Frana Kranjca izg
kjer so ob podpisu eko Hj
minulo sredo posadili |
eko drevo, ki bo od letoj
ga dneva Zemlje krasilo |
lico šole.
H
Foto: GREGOR ^
Živ-Žav v Savinjskem gaji
Lepo vreme, prazniki in pomladansko
cvetje so minuli konec tedna pritegnili v
Savinjski gaj v Mozirje ogromno obiskoval-
cev, ki so zadovoljni odhajali z razstave
Cvetje in ideje.
S pomladansko razstavo so se pričele priredi-
tve, s katerimi bodo počastili visok jubilej, 20
let Savinjskega gaja. V parku slovenskih vrtnar-
jev v tem času cveti na tisoče cvetov, predvsem
tulipanov, narcis, hijacint in drugega pomla-
danskega cvetja. Pred parkom je na sejemsi
prostoru naprodaj cvetje, primerno za balki
in vrtove. Še posebej zanimivi so nešteti fl
lični aranžmaji iz rezanega cvetja, ki so
slovenski vrtnarji postavili v šotoru pred
kom in ki so zagotovo vredni ogleda. Razi
Cvetje in ideje v Savinjskem gaju bo na og
do 3. maja, osrednjo slovesnost ob jubi
parka pa bodo pripravili na jesenski Floriaii
US, Foto: CIRIL S
Hodili so in tekli
Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta pripravila 16. tradicionalni pohod in 4.
gorski tek po mejah KS Liboje.
Proga je dolga 15.340 m in ima 622 m višinske razlike. Pohoda se je udeležilo več kot 350
pohodnikov iz raznih krajev Slovenije, ki so progo prehodili v slabih štirih urah. Tek je bil
razdeljen na starostne kategorije. Pri članih do 20 let je zmagal Sašo Kitek (TVD Partizan
Liboje), od 20 do 30 let Matej Krebs (Gornji Grad), od 30 do 40 let Igor Šalamon (Miklavž), ki je
imel najboljši čas. V kategoriji nad 40 let je zmagal Boris Kuzmin iz Brežic, pri članicah Silva
Vivot iz Mislinje, najstarejši udeleženec teka pa je bil 60 letni Franc Tamše iz Brežic. Pohod so
zaključili z družabnim srečanjem na planinski koči na Brnici.	T. TAVČAR
VNOMČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
K
Jure Krašovec -
sedemdesetletnik
l^ole mu ne bo prav nič všeč. Je preveč
romen. A je že tako, da je sedem desetletij
Lijenju človeka tista jubilejna točka, ki je
Igre prezreti. Ne zaradi Jureta, ampak
r^i vseh tistih ljudi, ki jih je Jure v
fjjenju srečal in vsakomur nekaj dal.
je in daje kot novinar, kot ljubitelj in
jf^telj drobcev ljudskega izročila, kot občan
^ega, kot sosed v Marija Gradcu in kot človek,
ti zna ob vsakem, še tako bežnem srečanju,
jpjati in obogatiti dan. Zato ker je preprost,
posreden, šaljiv, iskriv, neboleče zbadljiv, po-
p poštenost pravzaprav sodi na prvo mesto in
inovinar je tej lastnosti znal vseskozi dosledno
^i. Celih petdeset let se je s svojo modrostjo in
jojem znal izogibati čerem in pastem vsemo-
;ili ideologij, da bi bil čim bližje ljudem, ki jih je
ijnialo vse kaj drugega kot visoka politika s
ijimi obljubami, mnogokrat praznimi. Seveda
ne pomeni, da ni bil l^itičen in oster v ocenah
ižbene in politične stvarnosti. Za to pa sta bila
logokrat potrebna pogum in ostrina, s kateri-
ijure Krašovec ni skoparil.
del njegovega novinarskega dela je
lezan z našo časopisno in radijsko hišo; bil
lar v treh obdobjih odgovorni urednik tedni-
pa tehnični urednik ter učitelj in vodnik
DOgim novinarskim začetnikom. Pred dobri-
idvajsetimi leti pa se je Jure Krašovec zagle-
jvnovo ljubezen, iz katere so pred osemnaj-
mi leti vznikle njegove nedeljske radijske
Idaje Iz domačih logov, ki živijo še danes. To
o Juretova preprosta kramljanja s poslušalci.
I katere iz tedna v teden
liptavlja nove vsebine, ki
ra;owoj izvor v davni prete-
loslf siovenskega kmečkega
Ma. Kot iskalec, zbiratelj
1 zapisovalec ljudskega ust-
Ega izročila se je osredotočil
a tisti del Kozjanskega, ki mu
kot Laščanu, rojenem v vasi
istro, najbližji in najbolj do-
ač, Jure se je tako med prvi-
' v občini Laško vključil v
Mnje za ohranjanje starih
'dskih šeg in in delovnih
ravil, iz katerega je nastalo
Jštvo in kasneje odbor pri
'finski zvezi kulturnih orgni-
Je tudi tisti človek, ki je v
Marija Gradcu, kjer živi, osno-
val kulturno društvo Tanc, ki s
pesmijo, plesom in prikazi sta-
rih ljudskih običajev ohranja
to naše bogastvo in ga izroča
novim rodovom, generacijam.
Seveda je Jure nepogrešljiv tu-
di v turističnem društvu v Laš-
kem, kjer se vključuje v priza-
devanja za povezanost seda-
njega živahnega utripa mesta
z njegovo bogato zgodovin-
sko in kulturno preteklostjo.
In Laščani se tega dobro zave-
dajo. Nek kasnejši rod bo prav
gotovo ponosen na ulico, ki jo
bodo poimenovali po Juretu
Krašovcu, če si smemo dovoli-
ti preroško misel. Sedemdese-
to leto Juretovega življenja bo
zaznamoval pomemben dogo-
dek. V kratkem bo namreč izš-
la njegova knjiga z naslovom
Ohcet po stari šegi, v kateri je
segel v tisti del človekovega
življenjskega kroga, ki govori o
poroki, o ohceti, kot so jo z
značilnimi navadami, šegami
in običaji pripravljali in jo do-
življali naši predniki na Kozjan-
skem. Je zdaj, ko je knjiga na-
pisana, v njegovem življenju
zazijala ustvarjalna praznina?
Nikakor. Ker so cilji tisti, ki mu
določajo kakovost in po se-
demdesetem najbrž tudi dol-
gost življenja, se je lotil novega
pisanja. Nova knjiga bo socio-
loško-etnološka študija, oprta
na življenje pravega starega
ljudskega godca Vrhovškega
Anzeka s Svetine. Ko bo tudi ta
knjiga napisana, se bo lotil na-
slednje, in naslednje... in vsakič
z njo na nek način posegel tudi
v svoj življenjski krog, ki ga
določa dolžina krožnice.
— . marjela AGREŽ
Darilo ob
pravem
trenulku
v petek, 24. aprila, so
predstavniki velenjskega
Gorenja izročili Rdečemu
križu Slovenije 50 plinskih
kuhalnih aparatov, name-
njenih najhuje prizadetim v
potresu v Posočju. V imenu
Rdečega križa Slovenije je
darilo, vredno okoli milijon
tolarjev, prevzela namest-
nica generalnega sekretarja
RKS Darja Horvat (na sliki z
Vojkom Zupancem iz Gore-
nja). Štedilnike bodo nemu-
doma razposlali v kraje,
kjer jih najbolj potrebujejo.
HINKOJERCIČ
Lučki četrtošolci med zastavljanjem ugank, ki jih bo Založništvo Pozoj tudi publiciralo.
Gozd je skrivnost
»Pisano branje otroških
duš, ki imate radi naš gozd.
In takšna je tudi tema Gozd
je skrivnost. In resnično ve-
liko skrivnosti se je skozi
otroško pisanje razkrilo v
njem.«
Tako je zapisal pesnik in
pisatelj Ivo Stropnik v izbo-
ru najboljših literarnih del na
natečaju Gozd je skrivnost,
ki sta ga razpisala Savinjsko
gozdarsko društvo in Zavod
za gozdove. Na natečaj so
osnovnošolci iz Šaleške in
Zgornje Savinjske doline po-
slali več kot 250 prispevkov,
ki so jih napisali učenci iz 13
osnovnih šol in njihovih po-
družnic. Nagrade za najbolj-
ša dela so podelili v četrtek v
Delavskem domu v Nazar-
jah.
Med daljšimi prispevki je
nagrado prejela Hana Ermenc
iz OŠ Mozirje za sestavek
Uredništvo gozdnega časopi-
sa, najboljši spis z naslovom
Lepa lisička, jurček in stari
goban je napisala Špela Rob-
nik iz OŠ Luče; najboljša pe-
sem je Košarica, delo Barbare
Goličnik iz OŠ Šmihel; najbolj-
šo basen z naslovom Če bi bil
gozd drugačen je napisala Sa-
nja Prosen z OŠ Mozirje; naj-
boljša križanka je delo Aleša
Paleta iz OŠ Ljubno; nagrado
pa je prejela tudi Tina Meh iz
OŠ Šmartno ob Paki za didak-
tični kolaž Gozd in njegovi
prebivalci.
Ivo Stropnik, ki je hkrati
tudi glavni urednik Založniš-
tva Pozoj iz Velenja, se je od-
ločil, da bo uganke na temo
Gozd je skrivnost, ki so jih
napisali učenci 4. a razreda
OŠ Luče pod mentorstvom
Bernarde Matijovc, izdal tudi
v knjigi. In še zanimivost: od
petih četrtošolcev, kolikor jih
obiskuje OŠ v Šmihelu, so bili
nagrajeni kar trije - to pa je
tudi dokaz, kako blizu otroš-
kemu svetu je gozd.
US, Foto: C. SEM
Članice turističnega krožka med predstavitvijo življenja pod Goltmi.
Razstavi v mozirski galeriji
v petek so učenci 7. in 8.
razreda z Osnovne šole Mo-
zirje številnim gostom v Gale-
riji Mozirje predstavili svoje
raziskovalno delo, nato pa so
v galeriji odprh spominsko
razstavo del Jožeta Punčuha.
Člani kemijskega krožka so
raziskovali problem razvršča-
nja in odlaganja odpadkov, v
knjižničarskem krožku so se
spoprijeli z rabo krajevnih
imen v Zgornji Savinjski doli-
ni (pri delu jim je pomagal dr.
Peter Weiss), člani biološkega
krožka so preučevali drevesa
v gozdu, v turističnem krožku
so predstavili počitnice pod
Goltmi, člani športnega krož-
ka pa so raziskovali, kako v
družinah preživljajo prosti
čas in koliko se ukvarjajo s
športom.
Samouk Jože Punčuh, Mo-
zirjan po rodu, je slikal pre-
težno krajine, motive pa je
iskal v domači Zgornji Savinj-
ski dolini. Sokrajana Jožeta
Punčuha je predstavil Jurij
Repenšek, njegova dela, to-
krat prvič zbrana v mozirski
galeriji, pa je strokovno ocenil
akademski slikar Lojze Zavo-
lovšek. V kulturnem progra-
mu je sodelovala vokalna
skupina KD Jurij iz Mozirja.
Obe razstavi, tako raziskoval-
na dela mozirskih osnovno-
šolcev kot spominska razsta-
va del Jožeta Punčuha, bosta
na ogled do 8. maja.
US, Foto: CIRIL SEM
PLANINSKI KOTIČEK
Na Blegoš
Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 10. maja, na pohod
na Blegoš.
Odhod bo ob 7. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkiriš-
ča na Glaziji, od koder bo vožnja potekala najprej mimo Škofje
Loke in skozi Gorenjo vas v Poljanski dolini in nato v
Leskovico. Od tam se boste peš podali najprej do zavetišča na
Jelencih, nato na Leskovško planino, kjer stoji koča, od tam pa
je do vrha Blegoša še pol ure hoje.
Pot je lahka in prijetna, same hoje ni več kot za slabih šest ur,
povratek v Celje je predviden okrog 19. ure. Za izlet se prijavite
v društveni pisarni na Stanetovi 1.	M. MAROT
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Žalske smeti na rešetu
Svetniki so sprejeli program odvoza odpadkov
Potem ko je žalski župan
Milan Dobnik zaradi različ-
nih mnenj odborov za ko-
munalo in za gospodarstvo
umaknil predlog proračuna,
je glavna točka na zadnjem
zasedanju občinskega sveta
postal odvoz odpadkov.
V spremenjenem in dopol-
njenem programu odvoza, ki
so ga svetniki sprejeli po pre-
cej burni razpravi, so občinske
službe v sodelovanju z Javnimi
napravami JP Celje predlagale
racionalizacijo odvoza, obra-
čun cene za skupne zabojnike
po volumnu glede na število
gospodinjstev, obvezen najem
posod in s tem hitrejše vključe-
vanje uporabnikov v organizi-
ran odvoz odpadkov ter enotne
posode na območju celotne
občine.
Tako bodo poslej dvakrat te-
densko odvažali odpadke iz
večjih zaokroženih naselij, in
sicer Žalec mesto, Šempeter in
Dobrteša vas, s Prebolda in
Polzele. Enkrat na štirinajst
dni bodo odvažali odpadke v
KS Vransko iz naselij Tešova,
Jeronim, Vologa, Selo, Stop-
nik in Zajasovnik; v KS Tabor
iz naselij Miklavž, Loke in Črni
Vrh; iz Marija Reke v KS Pre-
bold, Zgornjih Matk s poveza-
vo do Pongraca v KS Šešče ter
Kal v KS Šempeter^ v KS Ponik-
va iz Ponikve pri Žalcu in Stu-
denc; v KS Galicija iz naselij
Hramše in Zavrh ter v KS Bra-
slovče iz naselij Podvrh in Do-
brovlje. Iz drugih krajev bodo
odvažali odpadke enkrat na te-
den.
Pri štirinajstdnevnem odvo-
zu bodo na posameznih po-
dročjih uvedli skupna zbirna
mesta, opremljena s 700- ali
900-litrskimi zabojniki. Loka-
cijo bo določil izvajalec skupaj
s KS, skupne posode pa lahko
nabavijo uporabniki ali občina
ali pa izvajalec odvoza, ki bo
za skupne posode zaračunaval
najemnino. Tako bo na primer
za skupen 700-litrski zaboj-
nik, kamor odlaga odpadke 6
gospodinjstev, posamezno gos-
podinjstvo plačalo 1.182,15 to-
larjev, seveda vsaka dva mese-
ca. Če bodo uporabniki podo-
ben zabojnik najeli, bo cena na
dva meseca 1.770,00 tolarjev -
k obema cenama pa je obvezno
treba prišteti še prispevek za
investicijska vlaganja na po-
dročju ravnanja s komunalni-
mi odpadki.
V prvi fazi bodo skupne po-
sode za odlaganje odpadkov
postavili v Tešovi, Jeronimu,
Vologi, Črnem vrhu, Marija
Reki in Matkah z okolico. V
Javnih napravah Celje so mini-
strstvu za ekonomske odnose
in razvoj že predlagali 38,7-
odstotno podražitev komunal-
nih storitev, vendar te podraži-
tve v občini Žalec zaenkrat še
ne bodo upoštevali.
. . . URŠKA SELIŠNIK
Tabor praznuje
S petkovo otvoritvijo raz-
stave Julijane Juhart ter so-
botno osrednjo proslavo,
nočnim tekom, prikazano
gasilsko vajo in nedeljskim
7. šentjurskim sejmom ter
slovesno mašo ob Šentjurski
nedelji, so se v tej krajevni
skupnosti žalske občine pri-
čele letošnje prireditve ob
krajevnem prazniku.
Na osrednji proslavi, kjer so
nastopili moški pevski zbor
Prosvetnega društva Ivan Can-
kar, mešani pevski zbor Pev-
skega društva Tabor in najm-
lajši iz vrtca ter učenci osnov-
ne šole, je zbranim spregovo-
rila predsednica sveta KS Ta-
bor Vida Slakan. Povedala je,
da so največ naredili na po-
dročju komunale in pri prido-
bivanja načrtov in doU
tacije za ureditev Šentj^
ga klanca in pridobitev t
zazidljivih zemljišč. q|
naloga za naprej je ure
središča Tabora, vključil
projekt celostnega ra;
podeželja in obnove va
dolgoročno širitev osn
šole.
Letošnja priznanja Ks
bor so prejeli Marjana
jak, Vinko GoropevŠe]
Viktor Urankar. Danes zi
bo na Zajčevi koči krej
nje, jutri pohod na Čemi
ko planino, v soboto o|
uri v Domu krajanov ]
koncert moškega pevs
zbora iz Wilicha in meša
pevskega zbora Tabor.
T TAV
Pohvalna akcija v Šempetru
Del krajanov Šempetra v Savinjski dolini iz tako imenovane »Sončne ulice« je našel način, kako
preprečiti, da bi se na zemljišču, kjer so njihovi nemarni sokrajani trdovratno odlagali odpadke,
to ne bi več dogajalo. Že lani so zemljišče ob Strugi nič kolikokrat očistili, potem pa so ga
izravnali, posejah s travo in zasadili rože in okrasno grmičevje. Tako jim je uspelo onesnaževalce
prepričati, da tja odpadki ne sodijo. Morda bi na tak način uspeli še kje drugje. To izvirno zamisel
je vsekakor treba pohvaliti in bilo bi jo vredno posnemati.	T. TAVČAR
V Recici so poleg rib tudi smeti
v preteklih dneh so se
čistilne akcije lotili tudi v
krajevni skupnosti Rečica.
Kljub temu, da je bila akci-
ja uspešna, saj so očistili
dva kilometra potoka Reči-
ca, so organizatorji razoča-
rani zaradi brezbrižnosti
nekaterih društev do oko-
Ija.
»Nezadovoljni smo zlasti z
Ribiško družino Laško, ki si
v potoku Rečica svoji le ti-
sto, kar je živo, vsega ostale-
ga pa ne vidi,« je povedal
Matjaž Piki. »V krajevni
skupnosti menimo, da dejav-
nost družine nikakor ne mo-
re biti samo ulov rib, ampak
bi morala kot dober gospo-
dar skrbeti tudi za okolje. V
dveh zadnjih čistilnih akci-
jah, ki sta bili v naši dolini.
ni bilo niti enega njihovega
predstavnika.«
Tudi zastopanost drugih
društev ni bila pretirano ve-
lika, malo je bilo tudi kraja-
nov. Najbolj so se izkazali re-
čiški gasilci, ki so skupaj z
lovci ter člani strelske družine
in Društva brigadirjev Laško
zbrali okrog 30 kubičnih me-
trov odpadkov - od pralnih stro-
jev in motorjev do plastičnih
predmetov. Za odvoz odpadkov
je poskrbela laška komunala,
akcijo pa je finančno podprlo
Turistično društvo Laško. JI
Nadaljevanje obnove v Žički
kartuziji
v žički kartuziji nadaljujejo z obnovitvenimi deli v
Gastužu. Ena najstarejših evropskih gostiln dobiva novo
streho.
Po navedbah konjiškega župana Janeza Jazbeca bodo letos
na območju kartuzije še naprej obnavljali obrambne zidove,
v načrtu pa je tudi obnovitev gospodarskih poslopij. Kartuzi-
ja naj bi letos dobila tudi prve nove vsebine. Vanjo bi se naj
naselila ena od dejavnosti, ki so predvidene na tem območju:
lekarna, lapidarij, soba z maketo kartuzije. steklarna...
Letos naj bi skupaj s spomeniškim varstvom dorekli tudi
bodočo obnovo in oživljanje kartuzije. Strokovni skupini za
obnovo kartuzije se bo na pobudo ministrstva za kulturo
pridružil strokovnjak dr. Ivan Stopar.	V. M.
Bazen v Rimskih je pripravljen
Za marsikoga s Celjskega prvomajski prazniki niso popolni, če se ne »namožj
termalni vodi bazena v Rimskih Toplicah. Lani v tem času je bil bazen zaradi dotrajan
zaprt, letos pa v podjetju Forum Terma, ki je najemnik kompleksa, ne pričakujejo kakS
večjih težav in napovedujejo številne novosti.	i
Bazen in okolica sta urejena, ležalniki so postavljeni, otroke čakajo igrala, odprt jej
poletni bife. Prihodnji mesec bodo postaviU še whirpool, najkasneje do sredine junija pab
ob bazenu namestili tudi manjšo skakalnico in otroški tobogan. Poleti bodo v Rinu
Toplicah uvedli tudi nočno kopanje - ob mesečini bo mogoče plavati vsak torek, ob četrtkil
bodo glasbeni večeri z znanimi kantavtorji. Edina slaba, vendar glede na bogatejšo ponul
pričakovana, novica je, da se bo že v teh dneh vstopnina nekoliko zvišala.
Z maratonci v
Biel
Društvo maratoncev in po-
hodnikov Celje pripravlja za
člane in druge ljubitelje teka
in hoje sodelovanje na jubi-
lejnem, 40. maratonu na sto
kilometrov v Bielu.
Maraton bo 12. in 13. juni-
ja, odhod iz Celja pa v sredo,
10. junija. Društvo vabi s se-
boj tudi »gledalce«, ki si bodo
kot turisti lahko ogledali sla-
pove na reki Ren in zgodovin-
sko mesto Bern. Informacije
in prijave sprejemata ZŠAM
Celje (telefon 063 484-042) in
Anica Gašparuš, Slovenske
Konjice (telefon 063 754-
705).	AB
Predavanja za voznike
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oh
Laško bo v sodelovanju z Avto moto društvom Laško
Združenjem šoferjev in avtomehanikov Laško v vseh
jevnih skupnostih laške občine pripravil brezplačno pn
vanje o novostih, ki bodo na osnovi zakona o varnsž
cestnem prometu pričele veljati 1. maja.
Prvo predavanje je že bilo konec minulega tedna v
Gradcu, po praznikih pa bo 8. maja predavanje še v Rečicf,
maja v Jurkloštru in Mali Brezi, U. maja v Laškem, 13. m
Rimskih Toplicah, 14. maja v Sedražu, 23. maja v Zida
Mostu in 24. maja v Vrhu nad Laškim.
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije pripravlja v maju na našem območji
krvodajalskih akcij. V Šempetru boste lahko darovali i
maja, v Mestinju 14., v Kozjem 21. ter v Grižah 28. maja.
tako sporočajo, da je že 60 tisoč krvodajalk in krvodaji
podpisalo izkaznico darovalca organov.
Podelili 291 bralnih značk
šolarjem, ki obiskujejo matično šolo v Braslovčah ter podružnični v Letušu ^^
Gomilskem, so podelili bralne značke.
Ob tem so v okviru dneva knjige pripravili lep kulturni program, ki se je nanašal na pre^
dela. Še posebno veseli so bili gosta - pisatelja Bogdana Novaka, avtorja številnih mladinsl^'
otroških del. Njegovo knjigo Ninina pesnika dva so prebrali vsi. Priznanja S knjigo v svet je ^^
Braslovče od 293 učencev prejelo kar 232 pridnih bralcev, od tega pa kar 28 učencev ^
spominsko priznanje za osemletno druženje s knjigo. Iz podružnične šole Letuš je P*^^;
priznanje 26 učencev in z Gomilske 33. Vsekakor so na teh šolah našli pravi način, kako učen^
ponuditi knjigo, da so med navdušene bralce pritegnili veliko večino svojih učencev. >
T. TA^ ''
iTsNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Konjiška pitna
iioda neoporečna
Ijrih trideset let daje iz-
i ^jperman v Žičah pitno
'*4o za okoli trinajst tisoč
ibivalcev na širšem Ko-
kar pomeni, da os-
Lje okrog 82 odstotkov
Livalcev v občini,
if Ži^ah pa so nedavno
Wno odprli nadzidan in
ijjodobljen objekt črpališča.
'	z eno najsodob-
fjših slovenskih čistilnih na-
' Sestavljena je iz predfil-
mikrofiltrov, UV naprave
odpravo mikrobioloških
^ esnaženj in klordioksidno
pravo. Po zagotovilih
cavljalcev, direktorja Jav-
' oa komunalnega podjetja
pvenske Konjice Dušana
apnika, predstavnikov ko-
jške občine z županom Ja-
■zom Jazbecem in predstav-
nica Zavoda za zdravstveno
"[Stvo Celje Dušana Kandor-
ferja bo ta naprava poskrbela,
da bo konjiška voda odslej
vedno čista in neoporečna.
Čiščenje v novi čistilni napra-
vi, ki lahko prečisti 60 litrov
vode na sekundo, poteka v
dveh stopnjah. Najprej je vo-
da očiščena mehanskih del-
cev, nato pa UV naprava po-
skrbi še za morebitna mikro-
biološka onesnaženja. Za se-
kundarno dezinfekcijo na
koncu poti skozi čistilno na-
pravo skrbi še klor-dioksidna
naprava.
Investicija, na katero so se
v konjiški občini začeli pri-
pravljati že leta 1995, je vred-
na 92 milijonov tolarjev. Zbra-
li so jih iz konjiškega občin-
skega proračuna, s prispev-
kom Javnega komunalnega
podjetja in nepovratnim dr-
žavnim prispevkom.
VM.
Na Janini obnavljajo stolp
; Na Janini, nad hoteli Rogaške Slatine, obnavljajo pri-
ubljeni razgledni stolp. Zaradi dotrajanosti je bil stolp
»č kot leto dni zaprt. Z obnovo naj bi končali v sredini
|aja.
|Stolp na hribu nad osrednjo zdraviliško zgradbo ima kar
(algo zgodovino. Najprej so postavili lesenega, pred dobrima
tjiema desetletjema pa so se v Turističnem društvu odločili za
)itolp s kovinsko konstrukcijo. Stolp nad parkovnim gozdom
e bil dolgo priljubljena izletniška točka gostov in prebivalcev
nato pa je zob časa storil svoje.
t 2 ohjiovo so začeli pred mesecem, pri čemer so se finančno
povezali občina, zdravilišče in mestna krajevna skupnost. Gre za
ibnovo ter ureditev najbližje okolice v vrednosti 1 milijon
llarjev, kar opravljajo člani domačega smučarskega kluba. BJ
Flubber za poskočne
p®^ premieri filma Raztreseni profesor Flubber so v soboto
U ^^Ijskim kinom Metropol pripravili zanimiv turnir v ulični
- Street ballu, ki so se ga lahko udeležile trojke deklet
v starosti med 8. in 15. letom. Zanimive boje je
kar nekaj mimoidočih, sobotni turnir pa je bil več
tjj^ reklama za simpatično komedijo, še zlasti, ker si je
na podplatih svojih superg zaželel čudežni »flub-
s katerim bi poletel višje.
Oživljena blagovnica T
V prvem nadstropju celjske blagovnice T se od sobote s svojimi izdelki predstavljajo podjetja
Razgoršek, Dom Dekor-Kos in Rivon Niman, kar po mnenju mnogih pomeni pomemben korak
naprej pri oživljanju celjske blagovnice. Ob predstavitvi izdelkov so pripravili tudi razstavo slik
iz peska avtorice Stanke Golob iz Baške grape.	Foto: SHERPA
Družinsko petje za praznik
Praznik Krajevne skupnosti Mozirje je minuli teden pritegnil na ulice kar precej
Mozirjanov, najbolj obiskani prireditvi pa sta bili obrtni sejem na trgu in narodopisna
prireditev Družinsko petje pred cerkvijo sv. Jurija.
Sicer so člani Kulturnega društva Jurij, ki so organizirali prireditve ob prazniku KS, pripravili
še spominsko razstavo likovnih del Jožeta Punčuha v mozirski galeriji, organizirali srečanje
najstarejših krajanov in družabno srečanje vseh krajanov, ki ga je popestril koncert godbe na
pihala, v čast sv. Juriju pa so pripravili tudi slovesno mašo. Mozirski župan in državnozborski
poslanec Jakob Presečnik, ki se je udeležil skoraj vseh prireditev, je omenil, da ni pričakoval, da
se bo praznovanja udeležilo toliko ljudi, s počastitvijo krajevnega praznika pa je bil zadovoljen
tudi predsednik KS Mozirje Jurij Repenšek.	US, Foto: CIRIL SEM
Odlični fiziki iz
Gimnazije
lava
Pod mentorskim vods-
tvom prof. Vita Babiča in
prof. Albina Pučnika se je
6 dijakov Splošne in stro-
kovne gimnazije Lava Šol-
skega centra Celje odlično
odrezalo na državnem pr-
venstvu v znanju fizike.
Med prvimi letniki je Mit-
ja Centrih prejel drugo,
Uroš Leskovšek in Jernej
Kukovič tretjo nagrado,
med dijaki tretjih letnikov
p Vasilij Centrih osvojil
drugD, Anže Zupane pa
tretjo nagrado. V skupini
četrtih letnikov je Andrej
Pukšič prejel pohvalo or-
ganizatorja, ker se je s svo-
jim rezultatom uvrstil med
10 najboljših tekmovalcev v
najtežji skupini, pa se bo
udeležil izbirnega tekmo-
vanja za sodelovanje na fi-
zikalni olimpiadi, ki bo juli-
ja v Reykjaviku.	(IS)
Šempetranina
državno
tekmovanje
v okviru svetovnega dne-
va zemlje je bilo na OŠ v
Šempetru v Savinjski dolini
regionalno tekmovanje os-
novnih šol iz znanja geogra-
fije.
Sodelovalo je 15 ekip iz os-
novnih šol celjske regije. Vsa-
ko ekipo so sestavljali po trije
učenci, tekmovali pa so v teo-
retičnem znanju, kartirali so
določene dele središča Šem-
petra, najuspešnejša pa je bila
ekipa OŠ Šempeter, ki so jo
sestavljali Špela Strniša, Tadej
Kotnik in Sašo Pire. Njihov
mentor je bil Bojan Lenart.
Zmagovalna ekipa bo tekmo-
vala na državnem tekmova-
nju, ki bo 23. maja. Udeležen-
ci tekmovanja so si ogledali
znamenitosti. Šempetra in
okolice.	T TAVČAR
14
ŠPORT
Le še malenkosti
Do začetka 22. svetovnega prvenstva v kegljanju je še 10 dni
Največji letošnji športni
dogodek na Celjskem je tako
rekoč pred vrati, organiza-
torji pa urejajo zadnje po-
drobnosti in morebitne po-
manjkljivosti pred pregle-
dom kegljišča oziroma za-
četkom tekmovanj.
i . v . : V " : : —I
Navijače seveda bolj zani-
majo priprave moške in žen-
ske izbrane vrste Slovenije.
Razumljivo je, da se tik pred
prvenstvom intenzivnost tre-
ningov poveča, v ospredju so
tehnične podrobnosti, skrat-
ka gre za piljenje forme, ki naj
bi bila na vrhuncu v odločilnih
trenutkih. Bolj ambiciozni so
v ženskem delu našega tabo-
ra, želja je kolajna, možnosti
pa morda celo malce večje,
čeprav kaj posebnega javnost
ne zahteva.
Na celjskem Golovcu so za-
čeli s postavljanjem kegljišča,
ki si ga je ogledal tudi župan
Mestne občine Celje Jože
Zimšek, jasno pa je, da dvora-
na Golovec deluje nekoliko
utrujeno, oziroma postarano.
Nekaj težav je s streho, a ovir
za brezhibno izvedbo pr-
venstva ne bi smelo biti.
Jugoslavija pred
vsemi
Naša nekdanja država je po
osvojenih medaljah na dose-
danjih svetovnih prvenstvih
na 1. mestu. Pohvali se lahko
kar z 69 (27 zlatih, 19 srebr-
nih, 23 bronastih) kolajnami,
kolikor so jih zbrali tudi Ro-
muni (25, 22, 22), več pa so jih
osvojili predstavniki Madžar-
ske in sicer 73 (25, 30, 18).
Slovenija zaseda na lestvici
dobitnic medalj 8. mesto, naši
fantje in dekleta pa so med
državami, ki so postale samo-
stojne po letu 1991, najvišje na
tej lestvici. Slovenija je kot
samostojna država prvič na-
stopila leta 1992 na SP v Brati-
slavi. Slovaška prestolnica bo
ostala zapisana z zlatimi čr-
kami v zgodovini slovenske-
ga kegljaškega športa, saj so
se naši predstavniki iz Brati-
slave vrnili s kar petimi odlič-
ji. Moška reprezentanca je
postala ekipni svetovni pr-
vak, dekleta so bila 2. V posa-
mični konkurenci je Marika
Kardinar postala zlata, kar ji
je uspelo tudi v kombinaciji,
kjer si je bron prikegljal Harry
Steržaj. Leta 1994 se naši v
nemškem Ludvvigshafnu niso
znašh tako dobro, a vseeno
navdušili z zlato kolajno v
ekipni tekmi moških. Zadnje
prvenstvo pred dvema leto-
ma v Pragi je bilo ponovno
izjemno uspešno. Dva brona
si je priborila Marika Kardi-
nar, ki se je veselila tudi zlate-
ga odličja, saj so naše repre-
zentantke za 2 keglja
(2782:2780) ugnale Madžar-
ke.
Težje do medalj
»Svetovni kegljaški vrh je
vse širši in do najvidnejših
uvrstitev bo odslej pot izjem-
no trnova,« je precej pred le-
tošnjim svetovnim prvens-
tvom večkrat poudaril repre-
zentančni trener Lado Gobec.
To seveda ni izgovor ob mo-
rebitnem neuspehu. Leta
1990 se je v Innsbrucku z
odličji lahko pohvalilo 5 dr-
žav, odtlej na vseh prvenstvih
kar po 7. Naši si seveda srčno
želijo žlahtnih kovin okrog
vratu. Do uspehov naj bi jim
pomagali domači navijači,
vprašanje pa je kaj pravza-
prav pomeni prednost doma-
čega kegljišča. Nekateri vča-
sih tudi podležejo vzdušju in
pritiskom s tribun. Upamo,
da bodo naša dekleta in fantje
slišali vzpodbude s tribun, ko
jih bodo želeh slišati, v drugih
primerih pa odmislili želje in
zahteve občinstva.
Novi rekordni
dosežki?
Napovedovati razplet veli-
kih tekmovanj je nehvaležno,
kajti precej, če ne kar največ,
je odvisno od dnevne forme,
oziroma počutja in navdiha
posameznika. Če bo seveda
pripravljenost ustrezna, zbra-
nost in ostale okoliščine pri-
merne, bi utegnil biti v nevar-
nosti tudi kateri izmed sve-
tovnih rekordov.
Najboljše znamke-ženske:
Ekipno: Slovenija 2782 (Pra-
ga). Dvojice: Dobešova-Caho-
va - Češka 974 (Ludvvigsha-
fen). Posamezno: Budy -
Nemčija 528 (Ludvvigshafen).
Kombinacija: Kovacsne - Ma-
džarska 1478 (Praga).
Moški: Ekipno: Nemčija
5906. Dvojice: Pavlic-llič - Ju-
goslavija 2063. Posamezno:
Pavlic 1072 - Jugoslavija.
Kombinacija: Pavlic - Jugosla-
vija 3093, (vse Praga).
TOMAŽ LUKAČ
Pdvlinec
navdušil na
Švedskem
Celjski plavalec - inva-
lid Danijel Pavlinec se je
konec tedna udeležil
močnega mitinga na
Švedskem, kjer je nasto-
pilo 150 tekmovalcev iz
11 držav.
Pavlinec je osvojil kar šti-
ri 2. mesta in sicer na 50 m
prsno in delfin ter na 100 m
hrbtno in 200 m prosto,
medtem ko je na 100 pro-
sto zasedel 3. mesto. »Iz-
jemno zadovoljen sem z
dosežki, predvsem na 200
prosto, kjer sem izboljšal
osebni rekord za 2 sekundi
in 22 stotink. To izboljšavo
sem pričakoval, moram pa
priznati, da sem bil pozitiv-
no presenečen po discipli-
ni 100 hrbtno, kjer sem
osebno znamko popravil
za več kot 11 sekund,« je
ob vrnitvi domov pripove-
doval Pavlinec, ki ga v pri-
hodnjih mesecih čakajo
nastopi na mednarodnih
tekmovanjih, vse skupaj
pa je priprava za vrhunec
sezone - svetovno prvens-
tvo oktobra v Novi Zelan-
diji.	T.L.
Bahliri
rekordno
Prizadevni športni delavci
TVD Partizan Tabor so mi-
nulo soboto pripravili jubi-
lejni 10. nočni tek, ki se ga je
letos udeležilo prek 50 te-
movalk in tekmovalcev.
Čeprav gre v prvi vrsti za
rekreativno prireditev, smo
videli nekaj zanimivih obra-
čunov. tekli pa so na 2,5 in 4,5
km dolgih progah. Na krajši
razdalji, namenjeni mlajšim,
je slavil Dani Premec pred
Mirkom Križnikom in Darja-
nom Kramarjem. Med dekleti
je bila najhitrejša Dominika
Gačner, sledita pa Maja in Lu-
cija Natek ter Mateja Repas.
Za vrhunec z odlično tekaško
predstavo pa je poskrbel Ve-
lenjčan Bekim Bahtiri, ki je
zmagal na daljši razdalji v ab-
solutni konkurenci, njegov
čas 12:14 pa je tudi izboljšava
dosedanjega rekorda proge.
Nočni tek v Taboru je bil
tako kot tudi tisti pretekla leta
dobro organiziran, delavci
TVD Partizan Tabor pa so ob-
ljubili novp srečanje prihod-
nje leto.	T.L.
BRSKAMO PO ARHIVU
Vaterpolske korenine
V teh dneh pred štiridesetimi leti se je v športnem življenju Celja začel vzpon vaterpola.
Generacija Mravljaka, Ščuke, Mozerja, Dopliharja, bratov Goršič, Trbovca, Zajca, Pipana, Lovšina
in drugih je takrat pod vodstvom vrhunskega strokovnjaka Iva Stelle iz Zagreba začela pot k vrhu
slovenskega vaterpola. V spomin na ta začetek so se tedanji Neptunovci ponovno zbrali minulo
nedeljo v Rimskih Toplicah in celo odigrali kratko propagandno vaterpolo tekmo. Prišel je tudi
trener Stella in družba zdravih in pokončnih bivših športnikov je še dolgo v popoldan obujala
spomine na takratne lepe doživljaje. Dogovorili so se za ponovno snidenje čez leto dni.
Na fotografiji iz tistih časov (od leve): Ivan Mozer, Cvetko Ščuka. Saško Doplihar, Drago
Mravljak, Jane Godec, Edi Goršič, pred njim Mitja Pipan in Matjaž Lovšin. Desno predsednik
kluba Rado Ložar.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SNL
27. krog: Rudar-Protonavto
Publikum 2:1 (0:1) Podvinski
57., Vidojevič 80.; Goršek 22.
Vrstni red: Maribor Teatanic
53,	Mura 52, HIT Gorica 46,
SCT Olimpija 45, Primorje 43,
Protonavto Publikum 36, Ru-
dar 35, Korotan 29, Potrošnik
23, SET Vevče 14.
2.	SNL
22. krog: Koper-Šentjur 5:1
(3:0) Romih 87., Esotech
Šmartno-Dravograd 2:0 (1:0)
Smajlovič 44., Grobelšek 89.
Vrstni red: Živila Triglav (-1)
54,	Koper 53, BST Domžale
47, Elan 39, Železničar 37,
Šentjur 29, Drava, Rudar 27,
Nafta (-1) 25, Aluminij 24,
Esotech Šmartno 23, Goriške
opekarne, Jadran Šepič, Dra-
vograd 20, Zagorje 19, Factor
Črnuče 14.
ROKOMET
1. DRL
22. krog: Prevent-Celje Pi-
vovarna Laško 24:24 (10:13)
Pajovič 7, Pungartnik 5, Tom-
šič 4, Načinovič 3, Stefanovič
2, Šerbec, Likavec, Vugrinec 1.
Gorenje-Sevnica 26:26. Konč-
ni vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 41, Prevent 32, Trebnje
29, Gorenje 27, Andor 26, Pru-
le 25, AFP Dopova, Krško 18,
Slovan, Delmar 14, Škofljica
13, Sevnica 7
1. DRL (Ž)
Od 1. do 4. mesta - 4. krog:
Juteks Žalec-Krim Electa
20:27 (15:13) Zidar 9, Derčar 7,
Raukovič2, Randl in Kline 1.
Kvalifikacije za l.DRL - 4.
krog: Sava-Vegrad 22:20 (8:9)
Jukič 7, Rodič in Krajnc 4,
Notersberg in Dešman 2, No-
jinovič 1.
jiiii,'aMiwi>iii ................^ , .............
KOŠARKA
1.SKL (M)
Polfinale (3. tekma): PIL-
KSP 81:86 (42:39) Lisica 23,
Bečirovič 19, Goljovič 17, To-
vornik 12, Jurak, Dončič in
Dragšič 3, Kune 1 za KSP, Je-
klin 17, Horvat, Kobale in Ša-
manič 12, Rituper 10, Jagod-
nik 9, Čmer 8, Cizej 4, Petra-
novič 2 za KSP.
Finale (1. tekma): Union
Olimpija - Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela 109:52 (62:20)
Šamanič 13, Kobale 10, Cizej
8, Jagodnik in Udrih po 6,
Horvat 3, Zaletel 1. Za 3. me-
sto (1. tekma): Pivovarna Laš-
ko - Krka 87:71 (41:37) Goljo-
vič 22, Lisica 16, Jurak 12,
Dragšič 10, Bečirovič, Dončič
8, Kune 6, Tihnger 5.
SKL (M)
Za obstanek v 1.B (2. tek-
ma): Rogla Atras-Ježica 89:60
(35:29) Zinrajh 18, Herman in
Sedminek 16, Šrot 13, Pučnik
11, Temnik 6, Petrovič 5, Hr-
ženjak 4.
ODBOJKA
DOL (M)
Za popolnitev l.DOL - 2.
krog: Šoštanj Topolšica-Hote-
li Simonov Zaliv 3:0 (15:4,
15:6, 15:4), SIP Šempeter-Gra-
nit 1:3 (11:15, 11:15, 15:11,
11:15). DOL (M). 3. krog: Kr-
ka-Šoštanj Topolšica 3;i
6, 7, 0), Hoteli Simonov,
SIP Šempeter 1:3 (-8, 13
12). Vrstni red: Granit, Kt|
Kamnik, SIP Šempeter,
štanj Topolšica 2, HoteJ
monov zaliv 0.
DOL (Ž)
Za popolnitev l.DOL
krog: B&L Utrip Prebold,
cerija Bled 0:3 (6:15, |
5:15). 3. krog: ŠD Šent\
B&L Utrip Prebold 3:1 (n
13, 13). Vrstni red: Špec
Bled, ŠD Šentvid 6, HlTf
Gorica 4, B&L Utrip Pret
Bell Rogoza 2, ŠOU 0.
Za popolnitev 2.D0L
krog: Mežica-Zgornja Sai
ska 0:3 (6:15, 14:16, 9:1^
krog: Zgornja Savinjska ■
čevje 3:1 (4, 13, -9, 7). Vi
red: Zgornja Savinjska 6,
nedikt, Piran 4, Kočf
Kamnik 2, Mežica 0.
ŠPORtN
KOLEDAJ
SOBOTA, 2.5
Košarka
1. SKL (M), finale (3.
ma) - Ljubljana: Union 01
pija-KSP (18), za 3. mesti
tekma?) - Laško: PIL-I
(19).
Nogomet
2.SNL. 22. krog - Domž
BST Domžale-Esotech Šm
no, Šentjur: Šentjur-ŽiviW
glav (obe ob 16).
3.SNL vzhod, 21. krog-
brežje Pobrežje-Unior, i
venske Konjice: Dravii
Turnišče, Sp. Kungota: i
gota Goesser-Usnjar (vse
16).
NEDEUA,3.5.
Nogomet
l.SNL, 28. krog - Celje:
Publikum-Rudar (16).
fltiffffiV.^^^i^i^ViTfiuvi .'.i. ■■. ■ j.. /jjjjjWMWfyi.TI.IWIWW............-'-■■'■'.'.'. '"t
SREDA, 6.5.
Nogomet j
l.SNL, 29. krog - Celje:^
Publikum-SCT OlimJ
Ljubljana: SET Vevče-Ri
(obe ob 17).
Košarka
1. SKL (M), finale (4.
ma) - Polzela: KSP-U
Ohmpija.
Odbojka
DOL (M) za popoll
l.DOL, 4. krog - Šoštanji
štanj Topolšica-SlP Šemp
(19).
DOL (Ž) za popoln
1.DOL,	4. krog - Žalec: S
Utrip-HIT Nova Gorica (1?
DOL (Ž) za popolni
2.DOL,	4. krog - Lenart:
nedikt-Zgornja Savin)'
(19).
CSNOPIČ
ŠPORT
15
Obdobje Rudarjeve vladavine
Lokalni derbi nogometašem Rudarja - V nedeljo spet derbi na Skalni kleti - Danes polfinale pokala
oudar in Protonavto Publikum sta se zara-
današnjega nastopa »knapov« v drugi
Ifinalni tekmi slovenskega pokala z Mu-
onierila že minulo soboto. Čeprav je bilo
fi^akovati lep obisk, se je Ob jezeru zbralo
500 gledalcev, ki so bili navdušeni nad
^stavo domačinov, medtem, ko so Celjani
^t popolnoma razočarali.
I^nogi so menili, da Protonavto Publikum
[OS še ni bil tako nadigran, kot v soboto.
I ijjieno-modri so si namreč v 95 (sodniški
! ^aljšek) minutah ustvarili le dve priložnosti,
liveč kot 60 minut stisnjeni na svojo polovi-
dobili 4 rumene kartone, in resnično napa-
iile zadnjih 7, 8 minut, ko jim je tekla voda v
■[o. Skratka nična igra, čeprav je bila pri
ralcih opazna želja in borbenost, kar pa je
lo premalo. »Naš sistem je bil usmerjen v
;nzivno igro, ki smo jo v prvem polčasu še
kako izvajali. V nadaljevanju sem se odločil
bolj zaprto inačico, ki pa žal ni prinesla
peha. Svojim varovancem nimam česa očita-
K je presenetil Edin Osmanovič. Ofenzive
mreč v prvem polčasu sploh ni bilo. Vsaj s
Ijske strani ne, na drugi strani pa je vratar
nel Mujčinovič skakal iz kota v kot, kajti
itisk Rudarja je bil silovit.
Kje je Kamberovič?
Domačini so si v uvodnih minutah priprav-
ljali priložnosti, med katerimi je bilo tudi
nekaj takih, ko je težje zgrešiti kot zadeti.
Toda predvsem Vidojevič in Pavlovič nikakor
nista znala zatresti mreže, pridružili so se
jima še nekateri, Protonavto Publikum pa je iz
svoje edine napadalne akcije povedel v sredini
prvega dela. »Če bi imeli vašega Faika Kambe-
roviča, bi sedaj vodili najmanj s 3:0,« je med
odmorom tarnal eden izmed velenjskih novi-
narjev in vprašal: »Kje pa je?« Kamberovič je
ostal v garderobi, čeprav je v prvih 45 minu-
tah poskušal na vse možne načine prebiti
domači obrambni zid, a prave pomoči soigral-
cev ni bil deležen. Rudarju je v drugem polča-
su uspelo dvakrat zatresti mrežo in si priigrati
pomembne tri točke, ki so zelo pomemebne
predvsem zaradi današnjega obračuna z Mu-
ro. »Končno smo se velenjskim ljubiteljem
nogometa predstavili v svetli luči. Nismo obu-
pali po seriji zapravljenih priložnosti, nadalje-
vali smo s silovitimi napadi, kar se je obresto-
valo. Mislim, da smo zmagali povsem zaslu-
ženo, saj smo vseskozi nevarno ogrožali nas-
protnikova vrata in nagrada je morala priti,« je
pripovedoval domači strateg Drago Kostanj-
šek. Rudarjeva trenutna igra je resnična
vzpodbuda pred obračunom s Prekmurci.
Napad na Muro!
Danes proti večeru bomo dobili finalista letoš-
njega slovenskega nogometnega pokala. Ob 16.
uri se bosta namreč začeli povratni tekmi polfina-
la. V Ajdovščini bo absolutni favorit Promorje, ki
bo gostilo Elana (prva tekma 2:2), Rudar pa bo
»davil« Muro (1:0). Predvsem srečanje v Velenju
je vredno ogleda. Zeleno-rumeni so z igrami v
zadnjem času dokazali, da so v izvrstni formi. Ne
bojijo se nobenega nasprotnika, napadejo vsako-
gar, edini strah je lastna slabost - neučinkovitost.
»Samo tega se bojim,« je dejal Drago Kostanjšek
in pripovedoval: »Zadnjih nekaj tekem smo odi-
grali res izvrstno. Tudi, ko smo gostili Goričane v
25. krogu, smo bili nevarni, a vseeno izgubili.
Naša neučinkovitost je že kronična, ampak osta-
jam optimist. Verjamem, da se nam mora odpreti,
seveda bi bilo najlepše, če bi se nam to zgodilo
danes. Potem se nimamo česa bati,« je preudarno
razmišljal velnejski strateg, ki ima vse več simpa-
tizerjev, katerih število se utegne nocoj še poveča-
ti, če pade Mura. Sodeč po Kostanj škovih napove-
dih ne bomo imeli Velenjčanom česa očitati.
»Motivov nam ne manjka, volje in borbenosti
tudi ne, skratka pripravljeni smo na podvig. Od
prve minute bomo krenili v juriš. Ne vidim
razlogov za defenzivno taktiko. Res nam je le-ta
prinesla krasno izhodišče pred povratnim sreča-
njem, toda to bo drugačna tekma. Lahko se
seveda zgodi, da bi bilo videti, kot da igramo
bunker, toda v to nas lahko prisili le fenomenalna
igra Mure. Mi smo se odločili za samo eno karto:
napad!«
Kdo bo trpel?
V nedeljo se bosta za prvenstvene točke spet
potegovala Protonavto Publikum in Rudar. Vlogo
favorita bodo tokrat morali prevzeti Celjani, kajti
Velenjčani se bodo »izpraznili« v današnji tekmi.
»Pokalni razplet ne bo igral pomembne vloge,«
pravijo »knapi«. To verjetno pomeni, da bomo na
Skalni kleti videli povsem sproščenega Rudarja.
Kaj pa nasprotnik? Celjani so v hudi krizi. Sedaj
bi bilo seveda najlažje pljuvati po njih, vendar za
dobro celjskega nogometa je potrebno na stvari
gledati malce drugače. Protonavto Publikum ni-
ma več nikakršnih možnosti niti za evropski
pokal Intertoto, kaj šele za kaj več. Sezona je
izgubljena, kar pa ne pomeni, da si bomo ob še
slabših predstavah v nedogled zatiskali oči. Gle-
dalci in navijači niso neumni, kar pomeni da so
spet potrebne spremembe. Smešno bi bilo, če bi
po dveh zaporednih porazih »odletel« Osmanovi-
č, zadeve bi se veljalo lotiti drugače. Sistem 4-4-2
dvakrat ni prinesel uspeha, nihče ne zagotavlja,
da ga bo prinesel po nekaj mesecih in morda
vrnitev k staremu ne bi bila napačna. Če si
sedanji celjski strateg želi uveljaviti svoj sistem,
lahko počaka do naslednjih priprav pred novim
tekmovalnim ciklusom. Na Skalni kleti namerava
ostati do konca prihodnje sezone, torej bo časa za
dokazovanje dovolj. Če pa bodo Celjani še naprej
nizali blede predstave in neuspehe, bodo ob
začetku novega prvenstva pogrešali gledalce, ki
jih je v mestu ob Savinji že tako zelo malo. Nekdo
bo torej trpel. Bodisi gledalci, navijači, igralci,
stroka ali vodstvo kluba. Slednje se bo moralo
odločiti in nekoga žrtvovati.
TOMAŽ LUKAČ
Selektor matiral pomočnika
Kovinotehna Savinjska Polzela presenetjivo izločila Pivovarno Laško - Polfinale so odločila gostovanja
I finalista končnice državne-
I košarkarskega prvenstva
a branilec naslova Union
Smpija in KS Polzela. Sled-
i so v polfinalu presegli sa-
isebe in zasluženo z 2:1 v
nagah izločili favorizirane
»žčane. Je za finalne ostalo
!kaj moči in motivacije?
^Le redki so pričakovali pono-
tev lanskega finala. Tudi ta-
lat sta stopničko nižje moči
■imerjali najboljši košarkarski
^pi na Celjskem, vendar so
li Polzelani skozi prvenstvo
^ogo bolj prepričljivi, Lašča-
5pa smo šteli za presenečenje,
tej sezoni se je veliko tega
"Stavilo na glavo. Pivovarna
^ko je pričela tako silovito, da
'je njena pot do finala končni-
" zdela kot nedeljski sprehod.
Ljubljenci Hmelj boysov pa so
se letos večkrat izvlekli skozi
šivankino uho (zataknilo se jim
je v pokalu), se z zadnjo mož-
nostjo prebili v play-off, tam pa
zaigrali kot prerojeni.
DomaČega parketa
ni
Skupna značilnost polfinala
je zmedeno in nedoraslo soje-
nje, o katerem sta imela oba
tabora veliko povedati, zlasti
po prvi in drugi tekmi. Navz-
križno deljenje pravice pa ni
vplivalo na izid polfinala. Prvo
srečanje v Laškem je že dalo
slutiti, da se utegne zalomiti.
KS Polzela se je pripravljena in
motivirana pripeljala v Laško,
kjer se je domačim po glavah
(kljub drugačnemu zatrjeva-
nju trenerja Pipana) še vedno
»motalo« finale pokala in ne-
srečen poraz. S simbolično po-
močjo obolelega Dragšiča in
brez razpoloženega igralca v
napadu so morali priznati pre-
moč našiljenim »rumenčkom«,
katerih vodja Boris Zrinski je
dobro vedel, da v takšnih pri-
merih ni prednosti domačega
terena. V nasprotnem taboru
niso bili preveč zgovorni, tre-
ner Aleš Pipan je le razložil, da
odločitve o vodenju tekme
sprejema on sam, ne pa navija-
či ali novinarji. Povsem razum-
ljivo, seveda!
Zrcalna slika na Polzeli. Do-
mači imajo v napadu razpolo-
ženega le Šamaniča, z zau-
stavljanjem laških konic Go-
Ijoviča, Lisice in Tovornika pa
si kmalu naberejo enormno
število osebnih napak (ob
koncu je bil zbir prostih metov
20:47 za goste, na kar so Pol-
zelani še posebej besneli).
Navdihnjeni Bečirovič (njegov
oče Memi je medtem podpisal
trenersko pogodbo za Maribor
Branik) še pokaže, kako se
zadane s sredine igrišča. Je-
klin brez treninga ni pravi,
Jagodnik naredi preveč na-
pak, tudi finta s semaforjem
ne pomaga in slavje za iznače-
nje je splavalo po Savinji do
Laškega. Selektorski par na
nasprotnih si polih napovedu-
je zmago v odločilni tekmi.
Razmerje razpoloženih igral-
cev je v Laškem zdaj 7:4 za
goste. Pivovarna Laško dolgo
vodi, tudi za 10, Polzelani jih
pred odmorom dohitijo, nato
prehitijo. Dragšič in Goljovič sta
v tem delu zaustavljena (slednji
v nadaljevanju iz igre sploh ni
zadel), zato Tovornik prevzame
odgovornost in poskuša s troj-
kami. V borbi za vsako žogo
ima KS Polzela več sreče, kar ob
končni zmagi prizna tudi moti-
vator Boris Zrinski. Aleš Pipan
pripiše poraz slabemu metanju
prostih metov in luknjičasti
obrambi. Ob čestitkah rivalu
Zrinskemu in želji za uspehom
v finalu oceni, da bo kmalu
nova sezona in nova priložnost.
Konča s pojasnilom: »Kdor ko-
šarke ne razume, naj se z njo ne
ukvarja!«
Polzelani in Laščani so si
igranje v Evropskem pokalu
že zagotovili. Po podatkih
KZS si KS Polzela in ZM Ov-
ni delita 2. mesto na lestvici
uspešnosti slovenskih klu-
bov v Evropi, Laščani pa so
skupaj s Postojno in Pošto
Maribor šesti.
Polzelani so v obračunih s
Pivovarno Laško dali res vse
od sebe, davek pa so plačali na
prvi tekmi finala play-offa, ko
so gostovali v ljubljanskem Ti-
voliju pri Unionu Olimpiji.
Srečanje je bilo najkrajše v
zgodovini medsebojnih dvo-
bojev, saj je bil zmagovalec
znan že v 8. (osmi!) minuti
prvega polčasa, ko je Boris
Zrinski porabil že obe minuti
odmora, domačini pa so vodili
skoraj neverjetnih 24:3. Ob
koncu je razlika narasla na 57
točk, seveda pa se pri Kovino-
tehni Savinjski Polzeli zaveda-
jo, da lahko že danes pokažejo
povsem drugačno, boljšo
predstavo. Razlika s prve tek-
me nikakor ni realen pokaza-
telj razmerja moči med Ljub-
ljančani in Savinjčani. Res, da
je Union Olimpija boljši nas-
protnik in absolutni favorit dr-
žavnega prvenstva, toda Pol-
zelani so se sposobni upirati
precej bolje. Po tihem pa Kovi-
notehna Savinjska Polzela ra-
čuna na podoben razplet kot v
lanski končnici, ko so enkrat
presenetiU zeleno-bele. Jih
bodo tudi danes?
P.Š.,TL.
Foto: TONE TAVČAR
Marko Šamanič (z žogo) je eden najzaslužnejših za uvrstitev v finale DP.
Celjani brez večjih težav
Končano DP v rokometu - Za slovo remi pivovarjev s Preventom
Letošnje rokometno držav-
no prvenstvo je bilo odločeno
že zdavnaj. Vsaj glede osvoji-
tve novega naslova, čeprav so
nekateri menili, da se utegne
Celju Pivovarni Laško zaradi
spremenjenega sistema tek-
movanja zalomiti.
Lani se je namreč po rednem
delu državnega prvenstva igra-
la še končnica, kjer favorit kot
je Celje Pivovarna Laško nima
resnejšega tekmeca. Letos
play-offa ni bilo in v podobnih
sistemih so se opekli nekateri
velikani v najmočnejših evrop-
skih ligah. Toda pri nas trenut-
no enostavno ni moštva, ki bi
bilo sposobno zmagati vse tek-
me s slabšimi nasprotniki in
enkrat presenetiti Celjane. Teo-
retično bi taki ekipi zadostoval
že remi s pivovarji, ampak vsi
zasledovalci prvakov, vključno
s Preventom, so zaenkrat pre-
šibki, kljub temu, da je nekaj
presenečenj vendarle bilo. V
zadnjem - 22. krogu je v Slo-
venj Gradcu tamkajšnja dru-
gouvrščena ekipa DP odščipni-
la točko Celjanom, kar pa ni
imelo pravega pomena, razen
seveda osebnega zadovoljstva
Korošcev, ki po tihem upajo na
kakšno senzacijo na finalnem
pokalnem turnirju, kjer so pre-
senečenja možna prej, kot v
dolgem prvenstvenem tekmo-
vanju. Le-to je bilo nekoliko
bolj zanimivo kot v preteklih
letih, premoč Celja Pivovarne
Laško pa je še naprej ogromna.
V Golovcu so takoj po porazu z
Badel Zagrebom v polfinalu li-
ge prvakov pogled usmerili v
novo sezono. Trenutno o okre-
pitvah še ne govorijo glasno,
več naj bi bilo znanega okrog
odhodov. Poslovil se bo Alvaro
Načinovič, po nekaterih vesteh
pa se bodo v celjskem klubu
zahvalili za sodelovanje tudi
Gregorju Cvijiču in Janiju Li-
ka vcu.
T L.
16
ŠPORT
50 let nosilci slovenske atletike
Atletsko društvo Kladivar je minuli teden praznovalo 50-letnico delovanja
AD Kladivar je nastal iz
dveh atletskih klubov - Celja
in Olimpa, letos pa praznuje
50-letni obstoj v okviru 100-
letne celjske atletske tradici-
je. Pomemben jubilej celj-
skega in slovenskega športa
so slavili na več načinov.
Minuli petek so izvedli otvo-
ritveni miting nove sezone, v
soboto najprej odprli fotograf-
sko razstavo v Muzeju novejše
zgodovine, izdali bogato mo-
nografijo »50 let AD Kladivar v
stoletju celjske atletike« ter vse
skupaj sklenili s slavnostno se-
jo skupščine društva. Med šte-
vilnimi gosti, celjskimi olimpij-
ci, prvaki in rekorderji, spon-
zorji in atletskimi delavci, ki so
vsa leta skrbeli za celjski atlet-
ski rod, so posebej lepo poz-
dravili dr. Slavka Gabra, mini-
stra za šolstvo in šport, ki je
zbrane nagovoril: »Redke so
priložnosti, ko so zbrani na
enem mestu športniki več ge-
neracij, atleti, ki so ponesli naš
šport v svet. Na celjski atletski
klub smo lahko ponosni, kajti
je steber vsega povojnega špor-
ta pri nas.«
Na slavnostni seji skupšči-
ne je predsednik AD Kladivar
Cetis Jože Zimšek orisal us-
pehe celjske atletike, ki je
imela vzpone in padce, vselej
pa so v društvu znali skrbeti
za razvoj in nenehno prisot-
nost predstavnikov Celja v vr-
hu slovenske ter tudi evrop-
ske atletike. Danes imajo Ce-
ljani štiri kandidate za nastop
na EP v Budimpešti, tri olim-
pijske kandidate, seveda pa
ni pozabil na začetnika kralji-
ce športov v mestu ob Savinji
Matijo Benčana, člana Sokola,
ki je leta 1892 na vsesokol-
skem tekmovanju v Pragi v
mnogoboju osvojil 4. mesto.
Realno primerjavo med
zlato dobo celjske atletike
(1952-70) in sedanjo, je v svo-
jih pozdravnih besedah orisal
predsednik AZS Jože Brod-
nik: »V >našem< času je bila
atletika ideal, stadioni pa kraj
prijetnega druženja s prijate-
lji. Tista leta, žal, nimajo z
današnjo stvarnostjo prav nič
skupnega. Toda, če želimo
imeti množičnost, potrebuje-
mo kakovost in moramo pri-
stati na nove pogoje. Krovna
organizacija skrbi za čim več-
je število atletskih centrov in
resnično upamo na čim hitrej-
šo izgradnjo vseh objektov v
vašem mestu.«
Priznanja
zaslužnim
Na skupščini so podehli
priznanja zaslužnim članom,
pokroviteljem in atletom
vseh generacij, priznanje žu-
pana Jožeta Zimška pa so
prejeli: AZS, Mirko Kolnik, Ci-
ril llovar in AD Kladivar Cetis,
ki je prejel tudi priznanje AZS.
Diplome so prejeli: Urban Ac-
man, Beno Hvala, Miran Hor-
vat, Štefan Jug, Renata Stra-
šek. Draga Stamejčič, Peter
Svet, Simo Važič, Alen Topo-
lovčan in Igor Zupančič. Po-
sebne klubske statue pa so
dobili: Jože Brodnik, Gregor
Cankar, Peter Drofenik, He-
nrik Dvoršak, Jože, Marjan in
Rok Kopitar, Mirko Kolnik,
Miro Kocuvan st. in ml.. Ro-
man Lešek, Marjana Lubej,
Stanko Lorger, Nataša Urban-
čič, Anja Valant in Jože Zim-
šek. Izmed sponzorjev pa so
bili posebne zahvale deležni
Banka Celje, Cetis Celje, Pe-
trol Ljubljana, Športna zveza
Celje in dr. Slavko Gaber.
Razvoj v sliki in
besedi
Ob praznovanju je Muzej
novejše zgodovine skupaj z
društvom pripravil zanimivo
razstavo v treh preglednij
bah. V eni od njih lahko ^
mo 100-letnemu razvoju^
tike v Celju, v drugi so zt
zanimivi prispevki, ki p
stavljajo številne časop
članke, ki govorijo o mu
uspehih, portreti 17 celj
atletskih olimpijcev pa ,
nejo razstavo, ki sta jo pjj
vila Tone Kregar in Iris l
šek.
JOŽE KUJ
%
Še smuka 11(1
Krvavcu
v RTC Krvavec so zaradi
vozapadlega snega do 3. i
podaljšali smučarsko sea
Trenutno je na Krvavcu di
centimetrov pomrznjei
snega, torej se na smučišči
tajo idealni pogoji za pomlai
sko smučanje in sončenje.
Župan mestne občine Celje Jože Zimšek je ob slovesnosti podelil številna priznanja. Na sliki
ga prejema Miro Kocuvan mlajši.
Drsalci končali sezono
Ledene ploskve v mest-
nem parku v Ledeni dvorani
ni več. Hokejsko drsalna se-
zona 1997/1998 je končana.
Celjski umetnostni drsalci
so pred dnevi nastopili še
zadnjič na tekmovanju
Evropski kriterij mladih v ita-
lijanski Pinzoli. To je bil četrti
nastop v okviru tega zanimi-
vega tekmovanja, v katerem
tekmujejo mladi drsalci od ci-
cibanov do mladincev. Ob
koncu letošnjega kriterija so
drsalci Celja med 32 moštvi
osvojili zelo dobro šesto me-
sto. Zmagali so Poljaki pred
Slovaki in Italijani, ki so na-
stopih z reprezentancami,
medtem ko je bila najboljša
slovenska vrsta Olimpija na
četrtem mestu.
V skupnem vrstnem redu
po nastopih v Celju, Brnu, Bu-
dimpešti in Pinzoli je Anja
Bratec med kadetinjami obra-
nila lanski naslov, Janez Špo-
Ijar pa je letos osvojil četrto
mesto. Vidnejše uspehe na
zadnji tekmi v Italiji so dose-
gli Rok Klavžar s tretjim me-
stom med cicibani, Urban
Kalšek, ki je pri mlajših deč-
kih šesti, Tjaša Polič s sed-
mim mestom med starejšimi
deklicami in Anja Bratec s
tretjim mestom med kad
njami ter Janez Špoljar s t
tim mestom med mladinci
Uvrstitve celjskih drsali
dekhce 9 let in mlajše : 11.1
Jenšterle, 27. Maja Kezič; df
9 let in mlajši: 23. Milan L|q
ja; deklice 9-12 let: Bm
Sluga, Tjaša Polič; dečkih
let : 8. Urban Kalšek; deH
12-14 let : 31. Maša Šolinc,
Tjaša Polič; dečki 12-14 let
Blaž Vizjak, 9. Sebastian M
; kadetinje 14-16 let: 1. I
Bratec, 11. Anja Kolar; mla
ke 16-18 let: 28. Polona Peu
29. Nina Krajnc ; mladinci
18 let: 4. Janez Špoljar.
Krka Zdravilišča zaključila prenovo
hotelov v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah
Družba Krka Zdravilišča je
januarja pričela z obnovo ho-
tela Zdraviliški dom v Dolenj-
skih Toplicah in hotela Topli-
ce v Šmarjeških Toplicah in
jo pred kratkim tudi končala.
Investicija je veljala 280 milijo-
nov tolarjev, oba hotela pa zdaj
izpolnjujeta pogoje za uvrstitev
v kategorijo 4 zvezdic. Ob tem
so preimenovali oba hotela v
Dolenjskih toplicah; Kopališki
dom je danes Vital, Zdraviliški
dom pa je dobil ime Kristal.
Slednji ima 50 sob, od tega 24
enoposteljnih, 22 dvopostelj-
nih in 4 apartmaje, obnovili pa
so tudi stopnišče in hotelske
hodnike. Kopališki dom, danes
Vital, je bil povsem prenovljen
leta 1993, ko so ob njem po-
stavili še prizidek, v katerem je
celotni zdravstveni del zdraviliš-
ča. V Zdravilišču Dolenjske to-
plice je zaenkrat 280 ležišč,
lani pa je bilo zasedeno pov-
prečno 84-odstotno. Letos na-
črtujejo izgradnjo apartmajske-
ga naselja z 230 ležišči, ki ga
bo gradila Obrtna zadruga
Hrast, zaradi večjega obiska pa
se bodo morali lotiti tudi preno-
ve obstoječega in izgradnje no-
vih zunanjih bazenov. Po načr-
tih naj bi v naslednjih dveh do
treh letih prenovili edini zunanji
bazen in zgradili dva nova, ki
bosta kombinacija zunanjega in
notranjega bazena z možnim
prehodom. Med dolgoročnej-
še načrte pa sodi prizidek k
hotelu Kristal.
Novo podobo je dobil tudi hotel
Toplice, najstarejši hotel v
Šmarjeških toplicah in po no-
vem del hotela Krka. Poleg nje-
ga je hotel Šmarjeta, ki tudi
izpolnjuje pogoje za uvrstitev v
kategorijo 4 zvezdic. V Zdravi-
lišču Šmarješke toplice je 290
ležišč, lani pa so tukaj našteli
93.126 nočitev. Letos so po-
vsem prenovili 48 sob, od tega
jih je večina enoposteljnih, za
katere je med gosti tudi največ
zanimanja. Krkina zdravilišča so
med slovenskimi zdravilišči dru-
ga, ki so dobila certifikat kako-
vosti ISO 9001 in prva, ki so ga
dobila za celotno dejavnost.
Specialna olimpiadi
v Žalcu
Sožitje Žalec in Center za
varstvo in delo Golovec Ce-
lje, enota Žalec, bosta v Žal-
cu 9. maja pripravila regij-
ske igre specialne olimpiade
Slovenije za celjsko-koroš-
ko regijo.
Predsednik Sožitja Žalec
Rihard Kopušar, ki ima v teh
zadnjih dneh okrog organiza-
cije veliko dela, je dejal, da bo
nastopilo okrog 170 oseb z
motnjami v razvoju iz desetih
varstvenih centrov celjsko-
koroške regije. Igre bodo v
Športnem centru Žalec, v pri-
meru slabega vremena pa v
telovadnici 1. osnovne šole
Žalec. Pričetek tekmovanja s
slavnostno otvoritvijo bo ob
9. uri, zaključek s podelitvijo
medalj in družabnim sreča-
njem pa ob 14.30.
Leon Štemberger iz CVD
Golovec, Celje je povedal, da
bodo udeleženci nastopili v
sedmih atletskih panogah, v
namiznem tenisu in košarki.
Dejal je tudi, da igre special-
ne olimpiade resnično ponu-
jajo zmago posameznika
nad samim s seboj, nad svoji-
mi spodobnostmi. N^li
membnejše pa je, da s Špi
nim udejstvovanjem pf"
detim omogoča dvig kval|
te njihovega življenja na^;
ravneh. Ker takšna priredi
veliko stane, so prired'
podprli Občina Žalec, Sož'
- društvo specialna Olin^f
da Slovenije, Zavaroval"
Maribor, enota Celje, Osf
na šola Žalec in športni ^f
ter, Coca cola Žalec in Šte^''
^^^^^	T. TAV^'
Rihard Kopušar
SNOPIČ
KULTURA
17
Konji iz vsega sveta
Razstava četrtega mednarodnega razpisa za otroke
gyija Likovni svet je že
t razpisala mednarod-
Pjnagr^dni natečaj za otro-
Lgtarosti od 5. do 15. leta,
likovnimi deli sodeluje-
l|j3 temo Konj in tako pris-
Ljo k izvedbi največje
[^narodne likovne mani-
!L(;ije mladih v državi. Iz-
tega, kaj so naredili, so
I azali na razstavi v pro-
^ Zavoda za zdravstve-
'varstvo v Celju, ki so jo
fli v četrtek, 24. aprila.
iedvomno je organizator
jekta in urednik revije Li-
li pi svet Mihailo Lišanin
, e! pritegniti mlade in njiho-
j likovne pedagoge k uspe-
li mu sodelovanju, saj se je
razpisu odzvalo izredno veli-
ko število vrtcev in šol. Likov-
na dela so poslali iz Evrope,
Azije, Afrike in Južne Ameri-
ke, tako da tokrat manjkata le
Avstralija in Grenlandija.
Prispele risbe in slike ter
dela različnih grafičnih tehnik
je ocenjevala mednarodna
strokovna komisija, ki ji je
predsedovala akademska sli-
karka in zastopnica UNICEF-
a Anka Hribar Košmerl. Pre-
gledala je kar 5245 likovnih
del, ki so prispela v razpi-
snem roku. Po mnenju komi-
sije je bila kakovost del tako
visoka, da so morah povečati
število nagrad, kar je tudi
zgovoren podatek.
Zelo zanimivi so motivi, v
katerih konj nastopa kot sub-
jekt dogajanja, dramaturgije,
ki obvladuje sliko, risbo ali
grafiko. Njegova upodobitev
je podprta z domišljijo, poro-
jeno iz spomina prebrane lite-
rature, iz ustnega izročila ali
pa splošno veljavnega stereo-
tipa, ki brez konja ne more
niti obstajati. To so motivi, ki
izhajajo iz stereotipa viteške-
ga sveta, vesternov in podob-
no. V teh motivih je že vna-
prej opredeljena drža konja
in njegovega jezdeca. To raz-
merje je sploh zanimivo, ker
nam lepo razkriva, da so
otroci bili pri risanju ali slika-
nju do konjev pozornejši kot
do človeških figur. Redkokje
je ta odnos izenačen oziroma
podrejen pojmu celostne li-
kovne podobe izdelka.
Priznanja z »Zlatim ko-
njem« so prejeli Otroški li-
kovni atelje Metulj iz Ajdovš-
čine, OŠ Metlika in Sukrom-
na zakladna umelecka škola
Ružomberok iz Slovaške.
Podelili so tudi srebrne in
bronaste konje ter priznanja
UNICEF in za kolekcijo. Priz-
nanje z bronastim konjem so
s celjskega območja prejeli
OŠ Blaža Arniča iz Luč z
mentorico Marto Orešnik,
Boštjan Horjak iz OŠ Hruše-
vec v Šentjurju, mentorica je
Lidija Gajšek, Albana Ahme-
taj, OŠ Gustava Šiliha v Vele-
nju, mentorica Romea Kan-
duti in Aleks Škrabl iz VVZ
Rogaška Slatina, mentorica
Zinka Gašparič.
DRAGO MEDVED
Obsežna razstava Toneta Kralja
'Galeriji sodobne umet-
isti v Celju je odprta raz-
j likovnih del Toneta Kra-
i, lisanja se je učil že v gim-
zijskih letih in pri starej-
jinu bratu Francetu, med
^toa 1920 in 1923 pa je
^i/dM v Pragi. Nato se je
>pf/)olnjeval še na Dunaju,
(Parizu, Benetkah in Rimu.
i eden od ustanoviteljev
I iba mladih, katerega pro-
jim je bil usmerjen proti
idicionalnim vrednotam
različnih področjih umet-
kega delovanja. Od leta
21 je z bratom Francetom
iroma samostojno pripra-
vrsto razstav v domačih
razstaviščih ter tudi v tujini,
danes pa so njegova dela v
mnogih javnih in zasebnih
zbirkah.
Razstava v Celju je bila na-
rejena v sodelovanju z več
galerijami, muzeji in zaseb-
niki, ki so posodili posamez-
na dela. Pripravili so obsež-
no predstavitev, ob kateri
lahko gledalec spremlja raz-
lična likovna obdobja, ki jih
je razvijal Tone Kralj, v samih
delih pa so tudi mnoge po-
sebnosti, značilne prav za
čas, v katerem je deloval. Uk-
varjal se je s slikarstvom, gra-
fiko in kiparstvom, prvotno
predvsem na podoben način
kot njegov brat France. Mo-
del, po katerem je deloval, je
našel v secesiji, ekspresio-
nizmu in realizmu. Sprva so
bila njegova dela predvsem
dekorativnega značaja s plo-
skovitimi formami, pozneje
pa je vse bolj razvijal plastič-
nost motivov. V času med
obema svetovnima vojnama
je z bratom Francetom, Ve-
nom Pilonom in Božidarjem
Jakcem tvoril jedro ekspre-
sionizma v likovni umetno-
sti, ki se je razvil na Sloven-
skem. V obdobju po drugi
svetovni vojni pa je njegov
slog bližje realističnim izpe-
ljavam, ki pa jih je prilagodil
svojemu likovnemu izrazu,
glede motivov pa ga je zani-
mala predvsem figuralika, ki
je bila vseskozi v središču
njegovega zanimanja. Pre-
gledna razstava v Celju gle-
dalcu predstavi mnoga njego-
va pomembna dela, narejena
v različnih likovnih tehnikah
in materialih, iz katerih je raz-
vidna kvaliteta enega najpo-
membnejših likovnih avtor-
jev moderne umetnosti pri
nas.
MHHMHi BORIS GORUPIČ
Delavnica pri mojstru Pongrašicu
^^kaj nadarjenih učencev iz osnovnih šol celjske in vojniške občine se je tudi letos
®'pžilo kiparske delavnice, ki jo je letos že petič organizirala Medobčinska zveza
"foteljev mladine Celje.
1^^'adi umetniki so pod strokovnim vodstvom oblikovalke Nade Mlinarič ustvarjali v glini, en
"ipa so bili gostje kiparja samouka, Lojzeta Pongrašiča, ki jih je povabil kar v svoje domače
j| obdano z lesenimi skulpturami in kipi, v hiši pa so se otroci lahko po mili volji nagledali
p' jih je kipar ustvaril.
J^os tudi sam slavi mali jubilej dela z otroki, ki jim je prej odpiral vrata svoje delavnice v
^trnovi ulici. Letos, ko jim je že desetič zapored pripovedoval, kako se gnete ghna ali pa,
Se drži dleto in kladivo, se je ta otroški cvet zbral v slikoviti Rožni dolini. Navdušenje je
obojestransko, je bilo čutiti in videti na obisku pri kiparju Lojzetu Pongrašiču. Dobrodošhca
^ Velja tudi za drugo leto, je vabil za umetnost navdušeno mladež. MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Knjiga v vsako slovensko
vas
Mesec april, ki se je takore-
koč že iztekel, nam je postre-
gel vsaj z dvema velikima
praznikoma; 27. aprilom,
dnevom boja proti okupatorju
in 23. aprilom, ki ga svetovna
javnost praznuje kot svetovni
dan knjige. In, ki smo ga tudi
letos dostojno proslavili.
Društvo slovenskih pisate-
ljev je namreč pripravilo akci-
jo, kije ves pretekli teden pote-
kala pod delovnim naslovom
Podarimo knjigo! Vau. Taisto
društvo pisateljev, ki je še ne-
kaj let nazaj ob tovrstnih pri-
ložnostih vneto stokalo in ja-
mralo, kako da država niče-
sar ne naredi za napolnjenost
knjižnih polic, ki je ob vsaki
svoji akciji iskalo že vnaprej
grešnega kozla; jasno, v drža-
vi. Ki je svoje žarke na knjigo
projiciralo skozi politično priz-
mo. Oziroma drugače; sloven-
sko domorodstvo je na knjigo
še posebej navezano. Razlogi
so več kot jasni in jih ne gre
ponavljati in znova naštevati.
Dejstvo je pač takšno, da je
orodje literature, umetnosti,
ki stanuje v knjigah, jezik. In
nič drugega kot jezik. Jezik pa
je bil tisti, ki smo se ga v
pomanjkanju državnosti okle-
pali. In, dragi moji, če prebi-
rate slovensko književnost od
Vodnika pa vse tja do prvih
modernističnih poskusov v
šestdesetih letih tega stoletja,
ugotovite, da je skoz in skoz
prepletena s takoimenovano
»prešernovsko strukturo«. Z
elementom, ki je lasten majh-
nim narodom, in ki ga pre-
poznavamo kot hrepenenje po
lastnem vrtu, kot odpor do
tujstva... Ste se kdaj vprašali,
zakaj Slovenci še vedno ne
premoremo klasičnega evrop-
skega romana? Zakaj sloven-
ska literatura ne pozna evrop-
skega romanesknega junaka?
Razloge je treba iskati nikjer
drugje kot zgolj v priseganju
na to »prešernovsko struktu-
ro«. Kaj hočem povedati? Pre-
prosto; svetovni dan knjige
praznujemo še posebej radost-
no. Akcijo Podarimo knjigo!
pa smo vzeli tako zelo zares,
da bi nas v primeru nespošto-
vanja akcije utegnila celo peči
vest. Sodeloval sem namreč
na neki prireditvi v Novem
mestu. Ki je bila sestavljena iz
več delov. Nastopil sem i; dru-
gem. Moral pa bi še v tretjem,
pa žal nisem imel časa. Očit-
ki, ki sem jih bil deležen, so
bili tako zelo močni, da sem se
kar na hitro pobral. Ko pa
sem omenil še finančne zade-
ve, hja, toliko da nisem bil
proglašen za književnega he-
retika. In ravno v tem se zrca-
lijo praktični učinki »prešer-
novske strukture«. Kadar gre
za knjigo, se o denarju ne
govori. Denar in knjiga ne
gresta skupaj. Vsaj v tem delu
Evrope, na katerem prebiva-
mo, ne. Denar se pri nas pove-
zuje z avtomobili. Z mesom. Z
zelenjavo. Denar nima s knji-
go nikakršne zveze. O denarju
tisti, ki knjige ustvarjajo, ni-
majo pravice govoriti. Kaj šele
ga za knjigo zahtevati. In na
tem mestu se z akcijo, ki jo je
pripravilo Društvo slovenskih
pisateljev, žal ne morem stri-
njati. Zgolj na tem mestu. Ak-
cija tovrstne stereotipe le še
poglablja. Jih še bolj zasaja v
miselne okvirje, ki prevladuje-
jo v tukajšnji javnosti. Ne ver-
jamete; sosed, ki mi je poma-
gal zamenjati predrto gumo
na mojem avtomobilu, ki mi
je pomagal pospravljati klet-
ne prostore, s katerim sva sku-
paj stanovalce našega bloka
prepričala, da je domofone
pač dobro imeti, da je lažje
vhodna vrata odpirati deni-
mo iz petega nadstropja, kot
pa tekati po stopnicah v prit-
ličje in jih lastnoročno odpira-
ti, mi ne more odpustiti, ker
mu svoje zadnje knjige nisem
podaril. Ker sem mu dejal, da
jo imajo v vsaki knjigarni.
Kar ne pomeni nič drugega
kot to, da je knjiga lahko tudi
predmet spora med prijatelji.
Kot vsak predmet, kot vsako
blago, ki ga slepo častimo. O
tem, pa nam, ki smo preživeli
»prehodno obdobje« ni treba
posebej razlagati.
Piše: TADEJ ČATER
Izvrstno poustvarjen program
v celjski dvorani Narodne-
ga doma se je v sredo,
22.aprila predstavil Mladin-
ski pihalni orkester Glasbe-
ne šole Celje, ki deluje trinaj-
sto leto, zadnjih šest let pa ga
zelo uspešno vodi dirigent,
profesor Jure Krajnc. Orke-
ster sestavlja 50 učencev in
dijakov osnovne in srednje
stopnje Glasbene šole Celje.
Z zelo zahtevnim neo-ba-
ročnim delom Teda Huggen-
sa je Mladinski pihalni orke-
ster uvedel letni koncert.
Stavki Nove baročne suite so
si sledili: uvertura, air s soli-
stom na trobenti Gregorjem
Gubenškom in fuga.V znani
Rapsodiji v modrem, v kateri
so združeni elementi jazza in
klasične evropske glasbe,
skladatelja Georga Gershvvi-
na, se je orkestru priključila
solistka, pianistka Vesna Na-
glič, ki se je glasbeno izobra-
ževala na Glasbeni šoli v Ce-
lju, v razredu profesorja Val-
terja Rateja. Drugi del koncer-
ta so mladi poustvarjale! pri-
čeli s tristavčno skladbo Čen-
da Šedlbauerja s stavki: Ada-
gio, Adagio molto in Allegret-
to. Spevnim in umirjenim
stavkom Lirične suite je sledi-
la razgibana in živahna Glas-
ba iz filma Indiana Jones,
skladatelja Johna Willamsa.
Mladinski pihalni orkester
pod vodstvom Jureta Krajnca
je zelo uspešen in izvrstno
izpeljan koncert zaključil z
Brazilskim venčkom Alberta
Zaveršnika.
Mladinski pihalni orkester
je s celovečernim koncertom
potrdil svoje visoko mesto
med slovenskimi mladinski-
mi pihalnimi orkestri, ki ga je
dosegel z Zlato plaketo na
tekmovanju pihalnih orke-
strov Slovenije leta 1997 v Se-
žani. Z zelo zahtevnim in iz-
vrstno poustvarjenim progra-
mom se bo nedvomno zelo
visoko uvrstil tudi na letoš-
njem državnem tekmovanju
pihalnih orkestrov konec ma-
ja v Krškem.
ALENKA GOBEC
18
KULTURA
Knjižnica polca po šiviii
Prostorska stiska je velika zlasti na otroškem in splošnem oddelku Osrednje knjižnice Celje
Osrednja knjižnica Celje je
po številu članov (10.481 ali 10
odstotkov več kot leta 1996) in
izposoji (17 odstotkov višja)
ter po količini novega gradiva
v minulem letu vodilna med
regijskimi knjižnicami. Pri
nadaljnjem razvoju pa jih ovi-
ra zlasti prostorsl^ stiska.
Lani so avtomatiziran izpo-
sojo še v zadnjem, to je otroš-
kem oddelku, kar olajša delo
in omogoča učinkovitejšo po-
nudbo za bralce. Vzpostavih
so učinkovit sistem rezervacij
za iskano gradivo, širi pa se
tudi medknjižnična izposoja.
Po anketi med 300 uporabni-
ki so ugotovili, da so ti dobro
ocenili zlasti znanje in uspo-
sobljenost knjižničarjev, po-
slovni čas, prijaznost in us-
trežljivost, kakovost informa-
cijskih virov in organizacijo
dela ter primeren izbor gra-
div, slabše ocenjeni pa so bili
čas čakanja na storitve in do-
stopnost do knjig ter obveš-
čenost oziroma orientacija v
knjižnici. Deloma lahko te
slabosti odpravijo z notranjo
reorganizacijo, deloma pa so
pri tem omejeni, ker dobre-
mu poslovanju in vse večje-
mu zanimanju bralcev ne sle-
dijo naložbe v tehnologijo in
prostore. V zadnjih dveh letih
so sami vložili v računalniško
opremo preko 4 milijone to-
larjev. Letos bodo ponudbo
osebnih računalnikov še po-
večali na 16 dodatnih termi-
nalov.
Poseben problem so pro-
stori. Računali so, da bodo
dobili dve nadstropji na Pre-
šernovi ulici, kamor bi se
preselila otroški in splošni
oddelek. Stavba je v lasti Mo-
horjeve družbe in jo je ponu-
dila v najem občini, vendar je
ta zahtevala solastništvo in
pri tem so se pogajanja kon-
čala. To pa lahko pomeni, da
s projektom ne bo nič, če-
prav imajo zanj obljubljenih
104 milijone »kulturnega to-
larja«.
Knjižnice so v svetu infor-
macijske točke v lokalnem
okolju, ki veliko pozornost
namenjajo tudi ljudem s po-
sebnimi potrebami (gradivo
na trakovih, velike črke, os-
krba domov za starejše...).
Hidi v Osrednji knjižnici Ce-
lje načrtujejo podobne pro-
jekte, za začetek bi na Inter-
netu pripravljali in zbirali
informacije, pomembne za
ljudi, ki jih tradicionalna
ponudba knjižnice pušča ob
strani.
Z lastnimi sredstvi bodo le-
tos preuredili vhod (invalidi)
in tovorno dvigalo v skladišču
na Muzejskem trgu, saj je tre-
ba sedaj iz štirih nadstropij
gradivo prenašati peš. V Voj-
niku jim občina ponuja reši-
tev v objektu poleg kulturne-
ga doma, na Dobrni pa bodo
sami uredili skladišče.
—--trzzr"-	TC
Mladinski simfonični orkester
Glasbene šole Celje
24. aprila je bila v kultur-
nem domu v Krškem 3. revi-
ja simfoničnih orkestrov
slovenskih glasbenih šol.
Prvič se je te revije udeležil
tudi tovrstni orkester celj-
ske glasbene šole, ki je na-
stal v letošnjem šolskem letu
iz izbranih članov Mladin-
skega godalnega in pihalne-
ga orkestra.
Gre za Mladinski simfonič-
ni orkester Glasbene šole Ce-
lje, ki ga vodi že znani celjski
dirigent Matjaž Brežnik. Na
reviji so se predstavili s Kon-
certom za klavir in orkester
R. Addinsella, v katerem je
kot solist nastopil Simon Kre-
čič. Sledila sta plesa in sicer
Madžarski ples št. 5 J. Brahm-
sa in Slovanski ples št. 8 A.
Dvofaka.
Orkester je s suverenim,
odločnim in eksaktnim nasto-
pom požel velik aplavz, poln
navdušenja, pohval in pozi-
tivnih ocen. Mladinski simfo-
nični orkester Glasbene šole
Celje je v svojem prvem na-
stopu naredil odličen vtis ter
lepo predstavil simfonično
muziciranje učencev in dija-
kov osnovne in srednje stop-
nje GŠ Celje ter pokazal, da s
svojim dirigentom Matjažem
Brežnikom sodi v sam vrh
simfoničnih orkestrov slo-
venskih glasbenih šol.
ALENKA GOBEC
IZGUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Hessejeva umetnost
I
Gotovo poznate nemškega
pisatelja, Nobelovega nagra-
jenca iz leta 1946, ki se je
umaknil Hitlerju in preživel
življenje v nevtralni Švici?
Hessejeve zgodbe, črtice,
pravljice so sanjave, očarujo-
če, vendar prežete s sarkaz-
mom, ki ga izraža človek, pri-
pravljen svoje mnenje vedno
in povsod zagovarjati. »Umet-
nost brezdelja« je sklop izbra-
nih esejev in črtic o pohajko-
vanju, popotovanju v daljne
dežele in neizmerno domišlji-
jo duha, o načrtovani lenob-
nosti, ki vedno znova dove-
dejo človeka do spoznanja,
kaj pomeni delo. Ko ne bi bil
sam v bistvu zelo delaven člo-
vek, sploh ne bi prišel na mi-
sel, da bi si izmišljal hvalnice
in teorije brezdelja. Rojeni ge-
nialni brezdelneži česa take-
ga nikoli ne počno - pravi
Hesse. In vendar - ravno tak-
šni navidezni brezdelneži
mnogo razmišljajo o spremi-
njanju sveta in ljudi, čeprav
na čisto svojstven način.
Hesse se je boril proti zla-
ganemu optimizmu, že na za-
četku 20. stoletja se je norče-
val iz evropsko-amerikanske
modne religije o suverenem
modernem človeku. Nihče ne
opazi za vsem bliščem civili-
zacije vojske rudarjev z bledi-
mi obrazi in bednimi zasluž-
ki. ludi to ne, da Mozart m
Moerike svet nista veliko sta-
la, bila sta poceni kot sončni
žarek, zatrjuje Hesse. Kajti na
koncu se svet in njegovo po-
četje zlijeta v enohčno gmoto
dolgočasja in naveličanosti.
Zato človek potuje iz utru-
jenih mest po razvedrilo in
nima druge potrebe, kot da bi
za hipec čutil osvežujočo in
tolažilno^ bližino življenja z
naravo. Šele v težkih življenj-
skih položajih se odkrito po-
kaže človekov značaj, odnos
do vsega tistega, česar ni mo-
goče okusiti ali otipati.
Takole razmišlja Hesse v
izbranih sestavkih v »Umet-
nosti brezdelja«.
Kajti nekdo, ki se je pri-
pravljen žrtvovati za najnaiv-
nejše ideale na svetu, mu je
veliko dražji od tistega, ki zna
o vseh nazorih in idealih pa-
metno govoriti, a se zanje ne
bi bil sposoben ničemur odre-
či.
Piše: JELKA BRVAR
Pevska revija v
Šentjurju
v okviru prireditev ob ča-
su jurjevanja v Šentjurju je
bila minulo nedeljo tudi tra-
dicionalna revija odraslih
pevskih zborov. Tokrat je
nastopilo za šentjursko ob-
čino rekordnih trinajst pev-
skih zborov, ki so na priredi-
tev privabili množico poslu-
šalcev.
Da je zborovska dejavnost
na tem območju vedno bolj
razširjena, so dokazali pevski
zbori iz Šentjurja, Sv. Jakoba,
Gorice pri Slivnici, Ponikve,
Planine, Dolge Gore, Dobrine,
Šentvida pri Planini in Dra-
melj. Vsak zbor se je predsta-
vil s tremi pesmimi, med ka-
terimi so prevladovale tiste z
ljudskim melosom in domo-
ljubno vsebino. V sestavih ve-
čine zborov je bilo opazno
število mladih pevk in pevcev,
kar kaže na to, da ta vrsta
kulturno prosvetne dejavno-
sti na tem območju še dolgo
ne bo zamrla. Še posebej, ker
jih vodijo zagnani in sposobni
zborovodje. Le-ti so v večini
primerov spored oblikovali
na dostojni umetniški ravni z
lepimi in dognanimi interpre-
tacijami, v izvedbah pa je bilo
zaznati obilo pevskega žara
in navdušene pripadnosti tej
najbolj razširjeni ljudski kul-
turni dejavnosti. V večini pri-
merov je bil opazen napredek
v zvokovnem oblikovanju
pevskega sestava, kar pome-
ni, da so v minulih letih posre-
dovani napotki sedaj že stal-
nega ocenjevalca revije Mitje
Gobca padli na plodna tla.
Tako je pričakovati tudi v pri-
hodnje. Tudi zato, ker so pri
Zvezi kulturnih društev pred
nedavnim ustanovili poseben
odbor za zborovsko petje, ki
si bo predvsem prizadeval za
strokovno izpopolnjevanje
zborovodij. Kakovostna in
številčna rast pevskih zborov
na Šentjurskem bo gotovo
predstavljala tudi za organi-
zatorje še večji izziv.
E.G.
PRIREDITVE
GlEDAUiiE
V	SLO Celje bodo v pone-
deljek, 4. maja, ob 17. uri za
abonma 3. šolski in izven
uprizorili Hišo iz kart, v torek
pa ob 10. uri za abonma Sred-
nje ekonomske šole Celje
Svatbo in ob 20.30 za abonma
Oderpododrom in za izven
predstavo Nemir.
V	Osnovni šoli Lažiše nad
Rimskimi Toplicami bodo v
soboto zvečer ob 19. uri, v
Strelskem domu Mala Breza
pa v nedeljo ob 15. uri, člani
Amaterskega gledališča KD
Miklavž uprizorili komedijo
Antona Ingoliča Krapi.
RAZSTAVI
V	Galeriji v Velenju je na
ogled retrospektivna razstava
Alojza Zavolovška.
V	galeriji Keleia Muzeja
novejše zgodovine so na og-
led slikarska dela Uroša Pa-
ternuja in razstava »50 let AD
Kladivar v stoletju celjske at-
letike«, po kateri bo v torek,
5. maja, vodil Roman Lešek.
V	Likovnem salonu raz-
stavlja Bogoslav Kalaš.
V	Pokrajinskem muzeju v
Celju so na ogled prvič zbrane
in predstavljene slike slikarja
Karla Mehleta. V Lapidariju pa
je na ogled razstava Rimske
nekropole severne Hrvaške.
V	Galeriji Mozaik se do 8.
maja s svojimi deli predstav-
lja akademski kipar ^
Zahariaš.
V	salonu pohištva
Žalec je na ogled raj
likovnih del Francoise
bet-Phobe.
V	Razstavnem
Zdravilišča v Rogaški ^
je do 11. maja na ogled r,
va steklenih izdelkov dj
in zaposlenih v Steklarsj
Rogaška Slatina, ob 50-l(
šole.
V	razstavišču Prem,
nik v Velenju do 7. maj;
stavlja Uršula Berlot.
V	Muzeju novejše Zj
vine je stalna razstava
grafskega ateljeja Josipa
kana, v Hermanovem
pa otroška razstava Hi
višje, močneje.
V	pizzeriji Picikato
stavlja Vlado Renčelj-Vi
gostišču Mihec do 15.
Hranislav Kočica, v Etolu
tako do 15. maja Srečko
berne in v restavraciji i
ved Nova vas do 31. i
Niko Ignjatič.
V	razstavnem sal
Zdravilišča v Rogaški SI
razstavlja fotograf Blaž Jj
V Domu II. slovensi
tabora v Žalcu bo v sred
maja, plesna predstava 5
ne Koncut z naslovom (]
tet, za katero je avtoricai
jela Zlato palico 97.
Slovenski knjižničarji v Celjt
Od 8. do 10. oktobra bo v Celju strokovno posvetov!
Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o normatiH
položaju knjižničarstva.
Zveza združuje okrog tisoč članov in je edina stroka
organizacija s področja knjižničarstva. V Celju pričaku
okrog 350 udeležencev, ki bodo razpravljali o aktua
problemih, povezanih z zakonodajo, organizacijsko-a
kovnimi ter delovno-pravnimi vprašanji in z usklajevali
z evropskimi normativi.	!
Zlato celjslcim gimnazi jlcam
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Cen-
ter je 16. aprila prvič nastopil na državnem
tekmovanju pevskih zborov v Zagorju ob
Savi in se v kategoriji dekliških pevskih
zborov uvrstil najvišje, za kar so mu podelili
zlato priznanje. Prejel pa je tudi posebno
priznanje kot najboljši debitantski zbor.
Dekliški pevski zbor ima na Gimnaziji Celje-
Center bogato tradicijo. Ustanovljen je bil v šol-
skem letu 1971/72, njegov prvi zborovodja pa je
bil prof. Vid Marčen. Že pod njegovim vodstvom
je zbor na tekmovanju takratnih najboljših jugo-
slovanskih zborov prejel zlato medaljo.
Zbor sedaj že tri leta vodi prof. Barli
Arlič. V njem poje 30 deklet, ki usp^
nastopajo na samostojnih koncertih, re^'
pevskih zborov in tekmovanjih. Na lans''
mednarodnem pevskem festivalu v Celj^
osvojile bronasto plaketo in nagrado ob'!'
tva.
Od 29. aprila do 3. maja bodo sodelovalf
evropskem pevskem festivalu v belgij^
mestu Neerpelt. Skupaj s še enim slovens'
zborom bodo predstavile slovensko
sko zborovsko petje.	>
IRENA BENEP'^
i. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Celjani letos ob jezeru
Kje in kako na delavski praznik - Večina shodov na tradicionalnih prizoriščih
i ^jednarodni praznik dela
' j^o tudi na našem območ-
i obeležili s številnimi, ve-
i p(jjna že tradicionalnimi
k ^jfgditvami, na katerih nas
'' jjo predstavniki sindikata
jjbrž spomnili, da je da-
' jšnji položaj delavca v na-
^ družbi vse prej kot dosto-
ipstven in da so mnoge nje-
I,ve pravice poteptane.
^^to bi nas ne smelo ovirati,
' ,se ne bi na ta praznični dan
' ifali in se poveselili s sode-
i-ci, prijatelji, znanci ter na
, esovanjih in zabaviščih pro-
' orih za kratek čas odložili
akdanje skrbi. Na izbiro vam
' inujamo nekaj prazničnih
J lostojank«, odločitev pa je va-
V Celju pripravlja Območna
ganizacija Zveze svobodnih
[ ndikatov prvomajski shod, ki
' I letos prvič ob Šmartin-
' lem jezeru, kjer bodo na
edvečer praznika, torej jutri,
1 vodni ploščadi tudi zakurili
Tradicionalnega shoda na
ričku, ki so ga bili Celjani
Iko vajeni, da se je na vzpetini
Celjem tudi v letu, ko
Irganiziranega shoda sploh ni
io, zbrala množica ljudi, to-
fej letos nepreklicno ne bo.
Organizator pa je skupaj z
telno občino Celje poskrbel
Scfc/zganizirane brezplačne av-
etene prevoze iz Nove vasi
ošmartinskega jezera, saj bo
rtomobilski dovoz do jezer-
te pregrade iz celjske smeri
tepovedan. Pri prireditvenem
rostoru (1. maja) tudi ne bo
logoče parkirati, saj bo parki-
pri pregradi namenjeno
za obračališče avtobusov. Na
relaciji Nova vas (od rondoja)
do Šmartinskega jezera bosta
med 9. in 13. uro vozila vsako
uro dva avtobusa, po 13. uri pa
en avtobus vsaki dve uri, tako
da bo za prevoz udeležencev
shoda poskrbljeno.
Že po tradiciji bodo na ju-
trišnji predpraznični večer v
okolici Celja marsikje zagoreli
kresovi. Planinska sekcija iz
Galicije na primer, vabi na tra-
dicionalno srečanje ob kresu,
ki bo 30. aprila, prvomajsko
srečanje pa bo 1. maja na gori
Šentjungert, kjer bo obiskoval-
ce zabaval duo Mandarina.
Na Celjski koči že stoji kar 8
metrov visok kres, postavili pa
so ga po posebnem sistemu
tako, da je zgornji del širši in
bo ogenj gorel od zgoraj navz-
dol. Kres so postavili člani pla-
ninskega društva Grmada, ob
kresu, ki bo zagorel ob 20. uri,
pa bo, ob pestri gostinski po-
nudbi Celjske koče, tudi glas-
ba, za katero bo skrbel duo
Nočni ptiči.
Na Celjski koči bo veselo
tudi 1. maja, ko bodo program
pričeli ob 10. uri, prav tako z
glasbo Nočnih ptičev.
Dolgoletna tradicija kreso-
vanja je tudi v Začretu pri
Celju, kjer bo jutri ob 20. uri
zagorel kres, ki so ga pripravili
člani Športno rekreacijskega
društva Začret, ki so v Začretu
postavili tudi velik mlaj. Ju-
trišnje kresovanje bo popestril
ansambel Nočni val iz Laške-
ga, organizatorji pa so pripra-
vili tudi bogat srečolov in po-
skrbeli za jedačo in pijačo.
Tudi celjsko »Špico« bo os-
vetlil kres, ki so ga pred klub-
skimi prostori pripravili priza-
devni člani Kajak - kanu kluba
Nivo Celje. Prav gotovo tudi
tukaj ne bo manjkalo obisko-
valcev, ki bodo lahko poskusili
že po tradiciji odlično priprav-
ljen golaž in se odžejali ter
poveselili ob glasbi. Celjski ka-
jak - kanu klub pa v soboto, 2.
maja ob 10. uri, pripravlja (na
progi v Savinji pred klubskimi
prostori) tekmovanje za mla-
dinski pokal Slovenije v slalo-
mu in spustu v kategoriji kajak
in kanu.
Na 16. prvomajskem sindi-
kalnem srečanju naBočubo za
praznični utrip poskrbela pi-
halna godba iz Poljčan, obi-
skovalce pa bo pozdravil pred-
sednik sindikata delavcev
kmetijstva in živilske industri-
je Slovenije Srečko Čater. Za-
bavni program pripravlja Le-
nart Horvatič s sodelavci, pija-
čo in jedačo pa bodo imeU na
skrbi v tamkajšnjem planin-
skem domu. Srečanje bo 1.
maja, program pa se bo pričel
ob 11. uri.
Na Resevni nad Šentjurjem
bo nastopila pevska skupina
Prijatelji Resevne, po krajšem
pozdravnem govoru pa bo dru-
žabno srečanje ob veseli glas-
bi. Da ne bo žeje in lakote,
bodo skrbeli šentjurski planin-
ci. Praznovanje bo 1. maja,
pričelo pa se bo ob 11. uri.
Območna organizacija Zve-
ze svobodnih sindikatov Slove-
nije iz Velenja vabi na tradicio-
nalno prvomajsko srečanje, ki
bo v petek, 1. maja, na Graški
gori. Ob 11. uri bo udeležence
pozdravil Sandi Bartol, sekre-
tar Sindikata delavcev trgovine
Slovenije. Ob 12.30 načrtujejo
trim pohod z Graške gore na
Jesenjakov hrib in športne
igre. Prvomajski ples bo pred-
vidoma do 17. ure. Avtobusni
prevozi: iz Velenja vsake pol
ure s postaj Pes je, Foitova, Go-
rica, Bevče, Nama, Tržnica in
rudarski dom, z avtobusne po-
staje v Šoštanju ob 9.30. S
Plešivca bodo avtobusi vozili
od 15. do 17. ure.
V četrtek, 30. aprila, in v
petek, 1. maja, bo na igrišču
Vrbovec v Nazarjah 24-urni
turnir v malem nogometu. Na
praznik dela bodo v občinah
Zgornje Savinjske in Šaleške
doline občani prisluhnili bud-
nici, ki jo bodo igrali člani
Pihalnega orkestra Premogov-
nika Velenje, Pihalne godbe
Šoštanj in Godbe na pihala
Zgornje Savinjske doline.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Letos so Šentiljčani podrli najlepšo smreko v gozdu in z njo srečno prispeli do Velenja. Mlaj bo
letos prvikrat stal na Titovem trgu. postavili pa so ga v pičli uri.
Rešitev za celjsko tržnico ?
Na celjski tržnici ustvarijo letno okoli 10 milijonov tolar-
jev prihodka, kakšna 2 milijona pa Vrtnarstvu Celje, ki je
prevzelo upravništvo nad tržnico, ostaja po pokritju vseh
stroškov poslovanja.
To seveda ne zadošča za vsaj najnujnejšo posodobitev tržnič-
ne prodaje, zato bodo morali denar primakniti tudi iz občinske-
ga proračuna. Do začetka poletja bodo v RC-Planiranje izdelah
projekt posodobitve in popestritve prodaje, arhitektonske
preureditve ter ureditve prometnega režima na tržnici, v dveh
oziroma treh letih pa naj bi tržnica dobila vsaj delno prenovlje-
no podobo. Še vedno pa ostaja tudi dolgoročna rešitev s selitvijo
zaporov iz mestnega središča ter ureditvijo celotnega komplek-
sa v sodobno mestno tržnico.	(IS)
Napotnikova dela v novi
galeriji
V Šoštanju so od preteklega tedna dalje bogatejši za novo
galerijo, ki so jo uredili v prostorih bivše trgovine na Trgu
bratov Mravljak v samem središču mesta.
Za začetek so postavili razstavo plastik domačega umetnika
Ivana Napotnika. Galerijo in razstavo je odprl šoštanjski župan
dr. Bogdan Menih, ki se je v govoru spomnil srečanj s šoštanjski
umetnikom, o kiparju in njegovem delu je spregovorila Milena
Koren-Božiček. V kulturnem programu so nastopili tolkaUsti
Glasbene šole Risto Savin iz Žalca pod vodstvom Dejana
Tamšeta.	M. LEBAR
V soboto so v Šentjurju odprli še en salon z vozili Daevvoo.
Štirje postanki Daevroo karavane
^^nimive akcije so se do-
jjsjili v podjetju Avto fin
avto in Avto finex), ko
I® prejšnji teden organizira-
vožnjo z osebnimi avto-
•^l^ili iz prodajnega progra-
^Daevvoo in na »izlet« po-
, ili novinarje s celjske re-
ki sodelujejo s tem celj-
^'fii podjetjem.
Karavana Daevvoojevih av-
^obilov, od najmanjšega
ki ga kot veliki pro-
i^i boom na slovenskem tr-
napovedujejo šele v sep-
'^'^ru, pa do največjega in
najnovejšega vozila, elegant-
ne leganze, je iz salona na
Mariborski cesti v Celju z voz-
niki novinarji krenila na pot
proti Laškem, kjer je bil prvi
postanek z ogledom tamkajš-
njega prodajnega salona. Na-
slednji postanek je bil v Vele-
nju, kjer smo se pogovarjali s
podtrgovcem za Vaš avto, Mi-
lanom Mavrerjem, ki ima na
skrbi velenjsko prodajno ob-
močje, ob naslednjem postan-
ku pa smo si ogledali salon
Daevvoojevih vozil v avli Ko-
nusove poslovne zgradbe. Kot
zadnjega smo obiskali prodaj-
ni salon v Šentjurju pri Celju,
ki so ga uradno predali name-
nu v soboto dopoldne.
V hotelu Celeia v Celju je
bila ob koncu »karavane« no-
vinarska konfenca, na kateri
so sodelovali predstavniki Av-
to fina in predstavniki sloven-
skega zastopnika Daewoo Mo-
tor iz Ljubljane. Oboji so s
prodajo Daevvoojevih vozil na
slovenskem oziroma celj-
skem območju zelo zadovolj-
ni.	M.A.
Foto: GREGOR KATIČ
Kuhar sladkosned v Libojah
Na osnovni šoli v Libojah vsako leto pri-
pravijo projekt, v katerem se učenci najprej
predstavijo s kulturnim programom, nato pa
skupaj s starši ustvarjajo.
Doslej so se seznanili že z ljudskimi običaji,
keramiko, ki je značilna za njihov kraj, govori-
li so o glasbi v šoU in domačem kraju, o tem
kako preživljajo prosti čas v družini in še o
marsičem. Letos so bili otroci kuharji sladko-
snedi. Veliko so govorili o zdravi prehrani,
vendar se otroci posladku le ne bi odrekli.
Učenci so delali doma in v šoU, zbirah recepte.
opazovali in pomagali pri pripravi slaščic. V
šoli so na to temo ustvarjali v literarnem
krožku, na likovnem, dramskem, pevskem in
plesnem področju. Zaključih so z ustvarja-
njem, pod vodstvom zunanjih mentorjev Jer-
neja Podpečana, Andreja Voha, Darje Grozdni-
kar, Andreje Špajzer in Liljane Terglav. Pod
njihovim vodstvom so pripravili torte, mlečne
napitke, sadne solate in obložene kruhke.
Vsekakor je bil ta projekt eden izmed zani-
mivejših, pa tudi zelo poučen.
T. TAVČAR
Dobrote kuharjev sladkosnedov iz Liboj.
20
REPORTAŽA
Kraljica v moškem svetu
Tisoč milj dolgo potovanje se prične s prvim korakom, pravi star kitajski pregovor, ki mu je celjska podjetnica Marjana Seles zvesto sledila
Uspešnih podjetnic v Slo-
veniji ni prav veliko, saj je
bilo podjetništvo od nekdaj
večinoma v zakupu moške-
ga sveta. Tiste redke pionir-
ke, ki so si upale stopiti na
območje tako imenovanih
moških zadev, so zato doživ-
ljale prenekatere izraze pod-
cenjevanja, nerazumevanja
in nezaupanja. Če je bil njen
podjetniški duh usmerjen v
svet modnega oblačenja, le-
potičenja, estrade in podob-
nih ženskih privilegijev, je
bila njena podjetniška zag-
nanost še nekako sprejem-
ljiva, drugače pa je bilo v
dejavnostih, kot je naprimer
prodaja avtomobilov.
Celjanka Marjana Seles je
gotovo ena tistih podjetnic, ki
si je upala, bila dovolj vztraj-.
na, trmasta in ki je uspela. Je
direktorica družinskega pod-
jetja Selmar, ki ponuja vozila
iz programa BMW in Rover
Group. Februarja letos je ob
Mariborski cesti v Celju zrasla
arhitekturno zanimiva in es-
tetsko neoporečna trgovsko-
poslovna zgradba, v kateri se
dičijo vozila omenjenih bla-
govnih znamk in kjer so v
spodnji etaži najsodobnejši
prostori za servisno dejav-
nost. Od takrat, ko je začela,
pa do danes, se je zgodilo
marsikaj. Da je uspela, ji priz-
navajo celo tisti, ki so nekoč
prisegali, da se ženska v avto-
mobilskih poslih ne more
znajti prav dobro. Marjana
Seles pa se je znašla, a njen
uspeh ni zrasel na temeljih
iznajdljivosti. Iznajdljivost
resda pride prav v marsikate-
ri situaciji, a na prvem mestu
sta gotovo pogum in ljubezen
do dela. To sta tisti dve last-
nosti, ki sta vodili največje
svetovne poslovne uspešne-
že, zaslužek in dobiček sta
bila le posledična dejavnika.
»Ženska, ki se poda v takšne
posle, mora biti tudi zelo zelo
vztrajna. Ko sem začela, pa še
mnogo pozneje, sem dobiva-
la polena pod noge. Moram
kar odkrito povedati, da mi
Celje kot upravno središče ni
bilo naklonjeno, birokratske
brce pa dobivam še danes, ko
bi človek upravičeno pričako-
val podporo in razumevanje,«
nam je pripovedovala Marja-
na Seles, ko smo jo obiskali
na sedežu Avtohiše Selmar.
Kdaj in kako je začela, nas je
zanimalo v nadaljevanju po-
govora.
Na začetku je bilo
samo zaupanje
Dvajset let je bila zaposlena
v celjski Avtotehniki, kjer so ji
zaupali mesto vodje prodaje
za vozila Renault in Citroen.
Tam si je nabirala izkušnje,
spoznavala je poslovne sode-
lavce, kupci pa so jo spošto-
vali predvsem zaradi njene
zanesljivosti. Zadnje leto v
Avtotehniki je v njej vse bolj
rasla želja, da bi šla na svoje,
kar ji je nenazadnje omogo-
čala tudi družbena klima, ki
je sprva priprla, potem pa z
novo državo na stežaj odprla
vrata zasebništvu, podjetniš-
tvu.
Prvega januarja leta 1991 je
Marjana Seles odprla svoje
podjetje z imenom Selmar.
Odločila se je v pičlih treh
mesecih, četudi je bila brez
vsakršnega kapitala. Njen os-
novni vložek je bilo znanje,
pa izkušnje in številna poz-
nanstva z dobavitelji, kupci in
drugimi poslovnimi partnerji.
Njen prvi poslovni prostor je
bila utesnjena pisarnica, njen
prvi avtosalon pa prodajni
prostor na borih sto kvadrat-
nih metrih površine, oboje v
Kovinotehninem prodajnem
centru na Hudinji. Tam so jo
njeni nekdanji kupci kar hitro
našh, poslovanje pa je na sa-
mem začetku zasnovala zgolj
na njihovem zaupanju. Brez
kapitala ni moglo biti druga-
če. Sprva je njen prodajni pro-
gram obsegal vse takrat do-
stopne blagovne znamke. Z
izkupičkom od prvega proda-
nega avtomobila je plačala
najemnino in poskrbela za
ureditev prodajnega prosto-
ra, z dobičkom od drugega
avtomobila, ki ga je prodala,
pa je že lahko zaposlila svoje-
ga prvega (so)delavca. Sama
je bila kar nekaj mescev brez
plače, a s tem je morala raču-
nati. Potem pa so sledili uspe-
šni meseci in uspešno prvo
leto poslovanja. To je bil čas.
ki je bil trgovcem z avtomobi-
li zelo naklonjen, saj je bilo
povpraševanje mnogo večje
od ponudbe. »Zdaj bi se ne
dalo tako začeti. Danes mo-
raš imeti za začetek kapital,
pa spodoben prostor, prodaj-
ni program in servis za vozila,
ki jih prodajaš,« se Marjana
Selmar nasmehne ob spomi-
nu na začetek. Po petih letih
»gostovanja« v Kovinotehni-
nih prostorih se je podjetje
Selmar preselilo v poslovno-
stanovanjsko zgradbo v
Šmarjeti pri Celju, kjer sta ji
bila vse bolj v pomoč sinova,
ki sta pravzaprav najbolj »kri-
va« za to, da je šla njuna
mama po poti samostojne
podjetnice. »Želela sem jima
omogočiti lepo in trdno pri-
hodnost. zato sem tvegala. Če
je želja dovolj velika, je tudi
uspeh bolj gotov. In ker sta
moja fanta delovna in vztraj-
na. me prihodnost podjetja,
ki sem ga zasnovala in dogra-
jevala, ni skrbela. Danes se mi
zaupanje vanju lepo obrestu-
je. Iz poslovnih oziroma pro-
dajnih prostorov v Šmarjeti
smo se pred kratkim preselili
v novi avtosalon na Maribor-
ski cesti. Tako imata sinova v
Šmarjeti vsak svoje stanova-
nje. na Mariborski pa vsak
svoje delovno mesto, vsak
svojo plačo in prihodnost, za
katero bosta slejkoprej sama
odgovorna.« je pripovedova-
la. potem pa smo jo pobarah
o zadnji naložbi, ki je bil goto-
vo večstransko zahteven in
najbrž tudi tvegan zalogaj.
Dober glas in
kakšna figa vmes
S tovarno BMW ima Marja-
na Selmar kot direktorica av-
tohiše Selmar sklenjeno dol-
goročno pogodbo za prodajo
vozil iz tega uglednega pro-
grama, prav tako za prodajo
vozil blagovne znamke Rover
Group. S tem se je podjetje
Selmar iz Celja (kot pooblaš-
čeni prodajno-servisni cen-
ter) vključilo v mrežo ljub-
ljanskega Tehnouniona. ki je
beemvejev prodajni zastop-
nik na slovenskem trgu.
Nov prodajno-servisni cen-
ter na Mariborski cesti so pri-
čeli graditi junija lani in inve-
sticijo v šestih mesecih za-
ključili. »Za takšen načrt smo
morali imeti za sabo dobro
blagovno znamko, kar BMW
gotovo je, sicer bi se nam
investicija ne splačala, sploh
pa bi bila preveč tvegana. Na-
ložba je bila vredna štiri mili-
jone nemških mark, dober
milijon mark nam je v obliki
posojila zagotovil BMW, osta-
lo je bil denar, ki smo ga sami
ustvarili. Zdaj je naša največja
skrb in odgovornost, da po-
sojilo odplačamo v dogovor-
jenem roku,« je našo rado-
vednost potešila direktorica
Selmarja. Potem smo še izve-
deli, da je v tem družinskem
podjetju zaposlenih petnajst
delavcev, vključno z direkto-
rico in njenima sinovoma,
Urošem in Denisom. Eden je
zadolžen za prodajo vozil,
drugi ima na skrbi servisno
dejavnost. Selmarjevi meha-
niki hodijo na redne speciali-
zacije v Munchen k BMW,
prav vsi zaposleni pa morajo
znati vsaj en tuj jezik. Ob tem
velja še zlato pravilo, da je na
delovnem mestu treba biti
urejen in uglajen v odnosih s
kupci, strankami. Zato so Sel-
marjevi delavci za dobro delo
tudi dobro plačani. V tem
družinskem podjetju skrbijo
tudi za rekreacijo. Ustanovili
so svoj športni klub in postali
ligaški prvaki v malem nogo-
metu. Njihov klub ima tudi
svoje ime, Selmar Bulls. Mar-
jana pa zdaj razmišlja še o
posebne vrste druženju. Us-
tanoviti namerava klub, kate-
rega člani bodo Selmarjevi
zvesti kupci. Je vmes tudi
kakšna grenka izkušnja? »Pri
nas nenehno razmišljamo o
novostih. A to včasih ni naj-
bolje. Ko se kot ženska spo-
primem s kakšno novostjo,
imam pogosto občutek, da
moški svet name gleda s pri-
držki. tudi z zavistjo. Zato ver-
jamem, da še vedno velja pra-
vilo. da se mora ženska v po-
slovnem smislu nenehno do-
kazovati in se potrjevati, veli-
ko bolj kot njen moški kolega.
Konkurenca v tem našem po-
slu je zelo močna in razočara-
na ter prizadeta sem vsakič,
ko od kakšnega kupca slišim,
da je nekdo od konkurence
izrekel slabo oceno o našem
programu. Takšno obnašanje
ni korektno, poslovno pa še
manj. Vsak avtomobil ima
svoje dobre in slabe lastnosti,
na kupcu pa je, da se odloči.
Stranki moraš pošteno pove-
dati o lastnostih vozila, ki ga
zanima, o servisnih uslugah,
plačilnih pogojih ipd. Če ga
samo enkrat nalažeš. se ne bo
nikoli več vrnil.«
Birokracija, ki
duši
Je mesto, ki se vsako let,
septembru odene s praznif
obleko, ko se priklanja doi]
čim in tujim obrtnikom
podjetnikom vseh vrst, p,
jetništvu tudi v resnici nali
njeno? Marjana Selmar Inu
tem slabe izkušnje. »V Slovj
ji je birokracija, ki ubija.
ploh je politika majhnim p;
jetnikom in obrtnikom nej
klonjena, v Celju pa je še
bej hudo. Kot da te hoče vs
uradnik na vsakem kori
onemogočiti. Zato se ne |
dim, da gre toliko podjetij
stečaj. Občutek imam, kot
ni nikomur do tega, da bi
pomagal. Zato so potrebni
kleni živci, da se prebiješ sk(
vso to birokratsko nezainta
sirano kolesje,« je bila Ma^
na Seles kritična v tej oceni,
kaj je danes pomembno, i
se, ko uspeš, obdržiš na p
vršju? »V tej naši dejavnosti
na prvem mestu skrb za 1
kovost in ugled, zelo pa je tt
pomembno, kako si uspeJ
pri brzdanju stroškov, ki si
vito naraščajo.« Je zdaj že i
za razmišljanje o umiku?
Postopno rahljaifi
vajeti
»čisto umaknila se ne bo
nikoli, vse bolj pa razmišlja
o tisti prihodnosti, ko b(
lahko vsaj za nekaj dni odlo
la skrbi in mi ne bo tre
razmišljati o plačilih in poci(
nih obveznostih. No. neke
dne bom res izpregla, saj
sinova pri delu samostoji
Veselo bom takrat zakorak
v starost, z lepimi občutki,
sem otrokoma in vnuke
omogočila prihodnost, ki
bolj gotova od moje,« »se U
jana razneži in se nato z mis
mi prestavi v leta svoje
otroštva in mladosti. »V ni
družini smo živeli zelo skroi
no, saj je bil zaposlen le d
mama je gospodinjila. Zato^
me pokojna starša že z«
zgodaj naučila delati, skrbi
zase. Že kot majhna dekli
sem nabirala in prodajala t)
rovnice, si služila denar z ol
ranjem hmelja in podobnii
deli. Z zaslužkom sem si P
tem kupila šolske potrebščin
obutev, kakšno oblačilo. Nil
li nisem čakala, da mi bo
kaj podaril.«
Iz hiše v Šmarjeti se je Mi
jana Seles pred kratkim prf^
lila v atrijsko hišico na rO'
mesta. Uživa v urejanju P'
štorov, veselje ima z vrtom
cvetjem, le tistega časa, ko
vzela v roke kakšno dot"
knjigo ali pa bi preprosto
rila, še ni od nikoder. Za du
si ogleda vsako gledali^'
predstavo na celjskem odt'
še najbolj pa se sprosti in ^^
neži takrat, ko se ukvarja,
svojim štiriinpolletnim vnii'
kom Marcelom. Marcel bo''
di prodajal avtomobile, ko
velik. Oh, ti zlati vnučki!
MARJELA AGB>
-- Foto: GREGOR KA''
Marjana Seles in najnovejši beemivejev model, lepotec iz serije 5.
Salon ob Mariborski cesti, arhitekturno dvoriščen objekt.
[^SNOPIČ
AKTUALNO
21
V dvoje po parku
jflvinjsko nabrežje in mestni park v Celju dobivata »tagmašno« obleko - Da bo takšna
tudi ostala, bodo skrbeli varnostniki
p-'
'od minulega petka, 24,
pfila, pa vse do konca juni-
j ko se zaključuje šolsko
glo, bodo celjski mestni
jrk in sprehajališče ob Sa-
^ tujskem nabrežju varovali
^ jfnostniki podjetja Kadu iz
š elja- V parku bosta ob pet-
. [jh in dan pred prazniki
Ld 12. in 16. uro dežurala
Lkrat po 2 varnostnika, od
k do 21. ure pa bosta za red
I zelenih pljučih mesta skr-
|ela še 2 varnostnika.
i^pomnimo se, koliko pri-
[)žb in kritik je bilo lansko
omlad slišati na račun mla-
ih, ki se - zlasti ob petkih
opoldne - zbirajo v mest-
nem parku in ob Savinjskem
nabrežju. Sprva prisrčne in
prav prikupne gruče mladost-
nikov, ki so znali posedeti ob
kitari, klepetati in kakšno za-
peti, so se proti večeru redči-
le, sprehajalce pa so iz parka
dobesedno pregnale skupine
opitih mladeničev in mla-
denk. Posledice - razbita ste-
klovina, prevrnjeni smetnja-
ki, polomljene klopi in po-
dobno.
»Letos ne bo tako. V Ko-
munalni direkciji Mestne ob-
čine Celje smo razmišljali,
kako poskrbeti za red, saj
nenehno nadzorstvo v parku
preprosto ne sodi v delokrog
ne mestnih stražnikov ne po-
licistov,« pojasnjuje Jože
Smodila in dodaja, da so se
za pomoč obrnili na podjetje
Kadu, ki se je s svojimi stori-
tvami varovanja dokazalo že,
ob čuvanju obeh ladij na
Šmartinskem jezeru, vsako
leto pa varnostniki podjetja
Kadu skrbijo za red tudi v
času prireditve Pivo in cvetje
v Laškem. Varnostniki bodo
v parku skladno z zakonski-
mi pristojnostmi skrbeli za
red in varovali mestno opre-
mo, plačilo za opravljeno de-
lo pa jim bodo v Celju porav-
nali s proračunskim denar-
jem.
Najprej fontana,
zdaj Srčna pot
Zadnje dni se v mestnem
parku nabira množica otrok
okoli fontane, ki po dolgem
času spet brizga vodo. Te dni,
najkasneje pa do sredine ma-
ja, pa bodo nekoliko bolj
praznično podobo nadeli ce-
lotnemu parku.
»Namestili bomo kakšnih
10 do 15 novih smetnjakov,
popravili poškodovane klopi
oziroma najbolj dotrajane na-
domestili z novimi, največ de-
la pa nas čaka na Srčni poti, ki
naj bi jo prav tako prenovili
do 15. maja,« pojasnjuje Smo-
dila in dodaja, da je bila Srčna
pot zgrajena pred desetletjem
na pobudo Koronarnega klu-
ba Celje. Leto 1998 je pričaka-
la povsem zanemarjena, ste-
za je ponekod zaraščena,
skoraj povsem polomljene
oziroma uničene pa so poči-
valne klopi in označevalne
table ob poti. To bodo zdaj
popravili, v Komunalni direk-
ciji pa hkrati dodajajo, da se
bodo morali v Koronarnem
klubu Celje pogodbeno obve-
zati, da bodo Srčno pot poslej
redno vzdrževali.
Otroško igrišče, a
žal pod ključem
Na zelenici med sprehajal-
no stezo in obstoječim otroš-
kim igriščem ob Savinjskem
nabrežju bo kmalu zraslo no-
vo.
»Približno trikrat večje bo
od obstoječega, ki mu le še
stežka rečemo otroško igriš-
če. Namenjeno bo zlasti
otrokom iz enote Center vrt-
ca Tončke Čečeve, zaradi sla-
bih izkušenj z uničevanjem
igral ter številnimi psi, ki jih
lastniki po parku puščajo, da
prosto tekajo, pa bo ograje-
no in zaklenjeno. Med ted-
nom bo v dopoldanskem ča-
su odklenjeno, saj se bodo
ob lepem vremenu na njem
igrali vrtčevski otroci, ob so-
botah in nedeljah pa bo, žal,
zaklenjeno,« pojasnjuje
Smodila in dodaja, da bodo
za malčke, ki bodo vendarle
poželjivo pogledovali k za-
klenjenim igralom, v mest-
nem parku preko Savinje ob-
novili obstoječa igrala in po-
stavili še kakšno dodatno gu-
galnico.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
V petek so se po mestnem parku in ob Savinjskem nabrežju prvič sprehodili varnostniki.
Tako bo vsak petek do konca šolskega leta.
Vandalizem po
celjsko!
s »že več kot 6 let posojamo
f straniščne kabine širom po
čSloveniji, zadnji čas tudi na
'Hrvaško, a s tako očitnim
'\mdalizmom kot v Celju se
' Mej nismo srečali še nik-
jf/,« je upravičeno ogorčen
^(firektor podjetja Vigrad
Jidko Gradišnik.
^ V Vigradu posojajo širom
)o Sloveniji 400 kabin, na
irvaško pa 100 kabin letno,
največ popravil in zamenjav
kabin pa imajo prav v Celju,
'ziroma natančneje ob Sa-
vinjskem nabrežju pri Kali-
novem Splavarju. Kljub te-
nu, da so straniščne kabine
pritrdili s kavlji, so bile v ne-
posredni bližini Splavarja la-
ni več kot desetkrat prevr-
ijene. Vandali so straniščno
l^abino, v kateri je bil starejši
gospod, celo kotalili po par-
l^uin le sreči gre pripisati, da
je nič hudega sluteči obi-
skovalec parka odnesel le z
"ekaj modricami in zvrhano
niero strahu.
Konec junija in v začetku
lilija so straniščne kabine
'ivakrat reševali iz Savinje,
enkrat so to delo opravili ga-
^'Ici, drugič pa delavci Vigra-
da sami. Straniščno kabino je
Savinja odnesla nizvodno, ce-
lo do gostišča Belaj-Košto-
maj. Sredi julija pa so iz parka
straniščne kabine delavci Vi-
grada odpeljali, saj sta imeli
dve popolnoma uničene in
razbite pisoarje, nosilce za
toaletni papir in tekoče milo,
obešalnike, police in celotno
notranjo opremo.
Kdo bo pomagal Grofovim?
občina Žalec želi prevzeti postopke za gradnjo avtocestne vzdrževalne baze v Cepljah - Tudi po zadnjem sestanku
; ostajajo odprta eksistenčna vprašanja družine Grof
Nova avtocestna vzdrže-
valna baza v Čepljah pri
Vranskem in še posebej ek-
sistenčne težave lastnikov
nepremičnin in gostilne
Grof so že kar nekaj časa
vroča tema pogovorov v ob-
čini Žalec.
" o težavah v gostilni Grof
smo pisali že lani julija v član-
ku Dvakrat prekleta cesta. Ta-
krat smo zapisali, da gostilno
Grof podirajo že drugič in da
zaradi gradnje avtoceste ter
gradnje avtocestne vzdrže-
valne baze k njim ne morejo
več prihajati gostje - s tem pa
je seveda povezano vpraša-
nje preživetja Brinovčevih, po
domače Grofovih. Že takrat in
tudi sedaj se vlečejo pogaja-
nja z Darsom za odkup seda-
nje gostilne, pripadajočega
zemljišča in gospodarskega
objekta.
Tudi na zadnjem zasedanju
žalskega sveta sta svetnika
Vladimir Reberšek in Franc
Sušnik vložila pobudo, v ka-
teri sta zahtevala, naj Dars
končno izpolni svoje obvez-
nosti in v roku tedna dni na-
roči pri Razvojnem centru v
Celju izdelavo zazidalnega
načrta za avtocestno vzdrže-
valno bazo v Čepljah ter da
naj do sredine maja dokonč-
no uredijo odkup nepremič-
nin na lokaciji gostilne Grof -
vse v nameri, da se prepreči
zavlačevanje pri reševanju lo-
kacije avtocestne vzdrževal-
ne baze.
Pobudo so na četrtkovi seji
umaknili, ker je župan Milan
Dobnik pojasnil, da se bodo v
petek sestali v Ljubljani in
skušali poiskati rešitev. Se-
stanka v Ljubljani so se poleg
žalskega župana Dobnika
udeležili še glavni projektant
Potočnik ter predstavniki
Darsa in ministrstva za oko-
lje.
»Nesporno je, da bodo de-
lali avtocestno vzdrževalno
bazo, vendar pa se bojim, da
bodo postopki za pridobitev
dokumentacije trajali kar pre-
cej dolgo - če bodo končani
prej kot v letu dni, bo to zelo
hitro,« je povedal po sestanku
žalski župan. »Tudi sam sem
zelo nezadovoljen, toda vi-
dim, da ni drugačne rešitve.
Sicer se dajo postopki skraj-
šati, predvsem tisti, ki se tiče-
jo pridobivanja soglasij, neka-
terih pa preprosto ni mogoče
opraviti prej, kot to določajo
zakonski roki.«
Glavni dosežek petkovega
sestanka je, da bodo Žalčani
poskušali doseči, da bi po-
stopke vodili v občini Žalec,
kar se bodo dokončno dogo-
vorili po prvomajskih prazni-
kih. »Če bomo vodili postop-
ke v naši občini, bomo seveda
poskušali nekatere opraviti
čimprej - končno za pridobi-
vanje soglasij ni treba meseca
in pol, to lahko uredimo v
bistveno krajšem času,« je
prepričan župan Dobnik.
Vendarle še naprej ostaja
odprto eksistenčno vprašanje
družine Brinovec, lastnikov
gostilne Grof. Za rešitev tega
župan Dobnik pravi, da je še
prezgodaj karkoli reči, toda na
vsak način bodo morali poi-
skati nek dogovor. »Kot župan
občine čutim moralno odgo-
vornost za rešitev tega proble-
ma. Maksimalno si bom priza-
deval, da bomo rešili to vpra-
šanje v kar najbolj sprejemljivi
obliki in rešili družino Brino-
vec. Vsekakor pa bo ta prob-
lem povzročil še kar nekaj ne-
prijetnih trenutkov v občini,«
je zatrdil župan Dobnik.
URŠKA SELIŠNIK
Zloženka o pravicah potrošnikov
Organizacija Varstvo potrošnikov Celje
J^apoveduje, da bo v kratkem izdala zlo-
ženko s celotnim besedilom zakona o
Varstvu potrošnikov. Zakon, ki je nastajal
^ar Šest let, je bil sprejet decembra lani,
^odi pa med najbolj napredne v Evropi.
V zloženki bodo tudi naslovi lokalnih in-
• ^titucij, na katere se lahko potrošniki obrne-
po pomoč, kadar so prizadete njihove
Potrošniške pravice. Na voljo bo v trgovinah
na drugih primernih mestih v vseh obči-
nah celjske regije. Če bodo posamezne obči-
finančno podprle del stroškov priprave,
laskanja in razdeljevanja zloženke, bo le-ta
.brezplačna.
Celjska potrošniška svetovalna pisarna, ki
ima sedaj prostore le v Celju, si še naprej
prizadeva, da bi s svojimi nasveti pomagala
kar najširšemu krogu potrošnikov. Zato želi
v bodoče odpreti pisarne še v Žalcu, Sloven-
skih Konjicah, Šmarju pri Jelšah in v Šentjur-
ju. Kot je povedal vodja organizacije Varstvo
potrošnikov Celje Janez Terček, strokov-
njake za opravljanje tovrstne dejavnosti že
imajo. Pred kratkim je namreč osem njiho-
vih svetovalcev končalo posebno usposab-
ljanje za delo v potrošniških pisarnah, ki ga
je izvajala skupina strokovnjakov ljubljan-
ske pravne fakultete pod vodstvom prode-
kana dr. Marka Ilešiča.	JI
OBROB
Prepir v
Žalcu
»Zelo verjetno je, da so taka
ravnanja tudi posledica po-
bud v tem občinskem svetu,
da se odstranijo spomeniki in
napisi, preimenujejo šole in
javni zavodi, ki nosijo ime po
zaslužnih ljudeh iz NOB.«
To je bil eden najbolj spor-
nih stavkov na zadnji seji žal-
skega občinskega sveta, zapi-
sal pa se je svetniku Janku
Kosu v pobudi, da občinski
svet obsodi dejanje uničenja
spominskega obeležja na Gori
Oljki in zadolži župana, da se
dogovori z izvajalcem, ki bo
primemo saniral spominsko
obeležje. Pobuda je med svet-
niki naletela na oster protest,
pa ne zaradi pobude same,
temveč zaradi obrazložitve
oziroma spremljajočega tek-
sta. Svetniki so zatrjevali, da
oni že niso krivi za vandali-
zem na Gori Oljki in da tudi
razprave v občinskem svetu
nimajo zveze s tem.
Sicer je bilo slišati tudi mne-
nje, da v obrazložitvi ni napi-
sano ničesar, kar ne bi bilo
res; prišlo pa je tudi do prere-
kanj, kdo je »tovariš« in kdo
»gospod«, še bolj zanimiv pa
je bil (zelo milo rečeno) pogo-
vor med svetniki in predsedni-
kom sveta, kdo komu kdaj
zakaj jemlje besedo. Ker je ka-
zalo. da bo pobuda zaradi
sporne obrazložitve »padla«,
je svetnik Kos končno umak-
nil besedilo z obrazložitvijo,
da je bil njegov namen dober
in daje želel s pobudo ravnati
v spravnem duhu. Končen
sklep se glasi v smislu, da
občinski svet obsoja vsak van-
dalizem nad vsemi obeležji iz
zgodovine, hkrati pa naj žu-
pan poskrbi za sanacijo obe-
ležja na Gori Oljki.
Seveda prepir v žalskem
svetu ne potrebuje obrazloži-
tve - če se spomnimo vseh pre-
rekanj okoli preimenovanj (to
resnično s samim dejanjem na
Gori Oljki nima zveze) v žal-
ski občini, je najbolj presenet-
ljivo to, da o tem nihče od
svetnikov očitno ni nikoli nič
rekel. Vsaj tako je bilo razbra-
ti iz razprave.
URŠKA SELIŠNIK
22
PISMA BRALCEV
PREJELI
SMO
Novo breme
Občina Šmarje pri Jelšah je z
novi davkom na odvoz smeti
prizadela mnogo svojih obča-
nov. Še najbolj hudo je pri
tistem delu prebivalstva, ki je
že sedaj v težkem finančnem
položaju, z novim davkom pa
mu je ponovno naloženo težko
finančno breme. Občinsko
vodstvo je s tem dejanjem do-
kazalo, da skrbi bolj za občin-
sko blagajno kot za svoje obu-
božane davkoplačevalce.
Naslov v uredništvu
Razmišljanje
ob delavskem
prazniku
Dejstvo je, da je živelj de-
lavstva v tej državi ( predstav-
lja ga največji del populacije
Slovencev), doživel in še do-
življa izkoriščanje fevdalno -
zgodnje kapitalističnega tipa.
Ponižali in potolkli so nas ter
zavrgli. Sedaj poskušajo še
razbiti zavest o pomenu de-
lavske solidarnosti. Delno jim
je to do sedaj uspevalo, v
popolnosti jim ne bo nikoh. 1.
maj simbolizira in bo v bo-
dočnosti še bolj, da smo lah-
ko le skupaj močni in da lah-
ko manipulirajo z nami le, če
bomo razbiti.
Ljudje, novi vladarji iz dr-
žavne uprave, ki je draga kot
žafran, pravijo, da smo za vse
grehe preteklosti krivi delavci.
Navzven prikazujejo državo
kot najbolj uspešno od vseh
držav v tranziciji. Morda to
tudi je, vendar je zame to vsee-
no Potemkinova pravna drža-
va, kjer desetina naroda vse
bolj bogati ob istočasnem prib-
liževanju večine naroda peklu.
Nekaj gnilega je v deželi tej,
pravi Shakespeare. Prejšnji
teden sem (kot mnogokrat)
govoril na grobu kolegu de-
lavcu, ki se je pri svojih 44
letih vdal obupu in dvignil ro-
ke nase. Po dveh letih na za-
vodu za zaposlovanje je še
leto dni životaril in iskal zapo-
slitev. Trpela je družina in še
najbolj on sam. Potem v svo-
jem življenju ni videl več smi-
sla in je odšel.
Podatke o samomorih drža-
va nič kaj rada ne obelodani,
kar ni čudno glede na dejstvo,
da se je v zadnjih desetih letih
število samomorov podvojilo.
Ljudje s »podna« družbe, torej
delavci, tudi v tej žalostni sta-
tistiki prednjačimo.
Vse je danes dovoljeno rušiti
in uničevati v tej samozadovolj-
ni državi. V celjski regiji smo
imeli 3500 podjetij, preko 70 so
jih do sedaj uničili managerji
slovenskega kova z žegnom dr-
žave. Dovoljeno je nekaznova-
no rušiti in ukrasti firme, vred-
ne milijone mark, dovoljeno je
vračati gozdove tujim fevdal-
cem, dovoljeno je z raznimi
finančnimi mahinacijami praz-
niti žepe državljanov. Vse v
skladu razumevanja, da je de-
mokracija bebasto prepiranje v
pariamentu in množenje držav-
nih trotov, ki sesajo kri delavs-
tvu in malemu kmetu.
Gospodje menijo, da smo
slovenski delavci pač bolj tr-
pežni kot istrske mule in se
zanašajo, da nam nikdar ne
bo utrgal film. Pa nas bodo do
tega pripeljali sami. Poglejmo
le lastninsko preoblikovanje,
pa zakon o denacionalizaciji,
ki je že pokazal hudičevo ne-
gativne posledice, predvsem
v propadanju družbenih pod-
jetij in izgubo številnih delov-
nih mest. Pa slavni »Ropovi«
stebri nove pokojninske re-
forme! Delavci tega ne bomo
nikoli sprejeli. Le kako. ko pa
že štirideset let star delavec
ne more nikjer najti dela?
Ora et labora (moli in delaj),
je nekoč dejal takratni mini-
ster Capuder. Jaz pravim pa
takole: Saj bi molil, ko bi imel
delo. Ob vsej tej grenkobi v
srcu. ki sem jo zlil na papir, iz
srca želim vsem vesel 1. maj.
JOŽE KRAGEU-JOK.
Delavska zveza ZLSD Celje.
Štore. Šentjur
Potuhnjenost
in
neučinkovitost
Slovencev
Slovensko ljudstvo med dru-
gimi prosvetljiteljskimi obredi
uspešno spremlja tudi gledališ-
ke predstave naših gledališč in
se v gledališkem mraku muza
neposrednosti igralskih likov,
ki jih igralci udejanjajo na odru
tudi zato, da bi se ljudstvo z
njimi vred kulturno-civilizacij-
sko ovedlo. Ko pa eni in drugi
zapustijo gledališče, si nadene-
jo stare konformistične maske,
kot da se ne bi iz sporočil
igrane vsebine ničesar korist-
nega (drugačnega, napredne-
ga, kritičnega) naučili. Njihova
slepota in nečimrnost nas vse
bolj potiska na rob neučinkovi-
tih, gospodarsko zastajajočih
držav, saj zaradi njihovega po-
manjkanja smisla za politično
razgledanost Slovenija kot dr-
žava propada.
Ko poslušam kar naprej in
tudi za nazaj, da je za zavože-
no državo »kriva« oblast, me
spreleti mrzel srh po vsem tele-
su. saj večje neumnosti še ni-
sem slišal. Tipično za Slovenca
je, da je vedno nekdo drug kriv
za njegovo slabo stanje in po-
čutje. le on sam ne nikoli. No-
bena oblast ni »dobra« zato,
ker bi to morala biti že po sami
voljeni funkciji, temveč je do-
bra za ljudstvo le, če se čuti ta
oblast vsaj toliko ogrožena, da
na volitvah ne bo zaradi svojih
prevar ponovno izvoljena.
Tega volilnega in zato te-
meljnega samoobrambnega
mehanizma slovensko ljudstvo
pred lastnimi zajedavci eno-
stavno ne zna in noče dobrona-
merno in v javno korist upora-
biti, ker so jih v boljševizmu
naučili le ubogati namesto mi-
sliti, klečeplazenja namesto
dostojanstva, odvisnosti name-
sto treznosti in zatiranja name-
sto demokracije. Slovenci, raz-
biti na gostilne, vrtičke in vi-
kende, na podanike in ovadu-
he, na božje ovčice, zavistneže
in podplačance, na pijance in
stremuhe... so na ta način po-
stali prelahek plen kapitalsko-
oblastne organizacije poHtič-
noekonomske družbe, ki zase-
da vso sedanjo vodilno režim-
sko strukturo v Sloveniji.
Ljudstvo pa tarna, stoka ali
pa pravi, da bi bilo lahko še
slabše in hvala Bogu, da je še
vsaj tako kot je, saj jim je vpo-
gled v razvite in učinkovite
družbe nemogoč zaradi pre-
majhne količine potrebnega
kritičnega družbeno ekonom-
skega znanja in zaradi stanja
duha. v katerem se še trenutno
nahajajo. Takšno stanje se po
nepotrebnem ohranja pred-
vsem zaradi pristranskih javnih
glasil, ki so le del scenaristov in
producentov sedanjega režima.
Nobena reforma v Sloveniji
ne bo primerljivo evropsko
uspešna, dokler ne bo prišlo
do nujnih demokratičnih
sprememb v Sloveniji, zato
tudi pravosodna, pokojnin-
ska, socialna, zdravstvena,
bančna. šolska, državno
upravna... reforma brez no-
vih, demokratičnih in drugač-
nih svetovnonazorskih nosil-
cev ter reform ni napredna.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
SKD za voljo
ljudi
Posvetovalni referendum o
oblikovanju novih občin je po-
trdil pričakovanje Slovenskih
krščanskih demokratov, da se
bo večina krajanov odločila za
samostojno občino. Veliko dela
in truda je bilo vloženega s
strani predlagateljev v pripravo
referendumov, zato smo prepri-
čani. da bodo z enako ali še
večjo vnemo delovali v novih
občinah. Zato bo poslanska
skupina SKD podprla voljo ljudi
tudi v zakonodajnem postop-
ku, hkrati pa od vlade pričaku-
jemo. da bo prisluhnila željam
krajanov po drugačni delitvi ob-
čine. kjer zaradi sklepa uprav-
nega sodišča mora priti do spre-
memb (Koper) in tam, kjer se
krajani s spremembami strinja-
jo. vendar ne s takšnimi, kot so
bile predlagane (Žalec).
Prepričani smo. da bi bili
referendumski rezultati po-
dobni, če ne še bolj prepričljivi
v tistih krajih, kjer referen-
dumsko območje v državnem
zboru ni bilo izglasovano.
Slovenski krščanski
demokrati
Očiščevalnim
akcijam ob rob
Ko sem prelistaval Novi ted-
nik z dne 9. aprila, sem naletel
na tri sestavke v zvezi z očiš-
čevalnimi akcijami, ki so me
vzpodbudili, da napišem ne-
kaj razmišljanj v zvezi z njimi.
V Laškem je letos Komunala
Laško pripravila organiziran
odvoz kosovnih odpadkov.
Menim, da so čistili tudi ob
cestah in poteh. Lani so v me-
secu in pol zbrali nekaj manj
kot 500 kubičnih metrov od-
padkov. Velenjčani v zvezi s
spomladanskim čiščenjem
ugotavljajo, da je okolica me-
sta Velenja polna smeti, še zla-
sti ob gradu Turn v Krajevni
skupnosti Škale. kjer živijo
predvsem velenjski Romi. Nič
bolje ni na Starem trgu v me-
stu. Celje so čistili v okviru
projekta Celje, zdravo mesto.
Približno 60 srednješolcev se
je lotilo čiščenja mestnega par-
ka in brežin Savinje. Ribičem
se je priključilo še 90 šolarjev
in tudi nekaj občanov.
To je seveda vse lepo in
prav. Sprašujem pa se, kako bi
pripravili občine in občane do
tega, da bi bilo smeti čim
manj? Manj odpadkov bi lah-
ko odvrgli obiskovalci v par-
ku. kamor zahajajo tudi sred-
nješolci. Morda bi TV Celje in
TV Velenje organizirala okro-
glo mizo v zvezi z onesnaže-
vanjem okolja.
Tudi v hribih se namreč naj-
de precej smeti. Ob poteh naj-
deš pločevinke in drugo emba-
lažo, ki ne zgnije. Ne morem
razumeti, da lahko nekdo pre-
naša polne pločevinke, prazne
pa odvrže. Ko sem hodil z os-
novnošolci po planinah, sem
izrekal vzgojne ukrepe, kar se
marsikomu ni zdelo v redu. Če
sem zalotil planinca, ki je odvr-
gel pločevinko ali kakršenkoli
predmet, je moral okrog pla-
ninske koče pobrati vse odpad-
ke. Morda bi kazalo namestiti
napisne table s duhovitim be-
sedilom ali sliko. Saj vemo, da
v današnji demokraciji vsaka
prepoved ni zaželena. Če sam
odkrijem nekoga, ki kaj odvr-
že, rečem:« Gospa, gospodična
ah gospod, nekaj ste izgubili.«
Kako lepo bi se glasilo poro-
čilo: V primerjavi z letom 1998
smo v očiščevalni akciji leta
1999 zbrali pol manj odpad-
kov. Zasluge za to imajo medi-
ji in vsak posameznik, ki v
enem letu ni odvrgel odpad-
kov. Če se kdo strinja z mano,
ga prosim za morebitne do-
datne predloge.
MILAN GOMBAČ,
Celje
PRITOŽNA
, KNJIGA i
i. .
Preplah na
celjski tržnici
v soboto, 18. aprila, sem
bila priča netaktnemu ravna-
nju tržne inšpektorice na celj-
ski živilski tržnici.
Od gospe, pri kateri kupu-
jem kmetijske pridelke, je
zahtevala potrdilo, da so ko-
koši oziroma jajca pregleda-
na. Ker prodajalka potrdila ni
imela, je tržna inšpektorica
zahtevala 5 tisoč tolarjev man-
datne kazni.
Kmetica je utemeljevala, da
na tržnici do sedaj nihče ni
zahteval nobenih potrdil za
pridelke ter da ji ni znano, kje
bi bilo to objavljeno. Denarja
ni imela, pa tudi zapisnika ni
podpisala. Prerekanje je dolgo
trajalo, zato sem prodajalko
prosila, naj mi prihrani 10 jajc.
Tržna inšpektorica je grobo
rekla: »Odstranite se, jajca
moram odvzeti.« Nato je segla
pod prodajno mizo in kopala
po košarah in osebnih stvareh
kmetice.
Na tržnici je nastal preplah.
Branjevke so začele skrivati
jajca in nositi košare na ulico
izven tržnice. Nekaj prodajalk
pa je menda plačalo 5 tisoč
tolarjev mandatne kazni.
Celjani radi kupujemo do-
mača jajca in pridelke iz oko-
liških kmetij, ker smo prepri-
čani. da so kvalitetnejša kot
jajca s farm ali kot zelenjava iz
Italije. Španije, Turčije, Romu-
nije in drugod, ki vsebuje veli-
ko kemičnih snovi.
Dolžnost tržne inšpei^^
oziroma uprave mestne
vilske tržnice bi bila.
obveščala javnost in pro,
jalce o uvedbi in načj
kontrole živil ter jo ustre^
organizirala. Z opisanimi
stopkom tržne inšpekcije
se vnaša med kmetijske p
delovalce odpor in nezai
voljstvo, kar je v nasprotjJ
politiko pridelave zdrj
prehrane.
Naslov v urednišJ
LESNIMA SOPOTA LI p. o.
v stečaju
Pot na Jez 12, 1433 Radeče
stečajni upravitelj objavlja
JAVNO DRAŽBO
Za prodajo:
A.	Nepremičnina SAIVISKI DOlVI, Pot na Jez 8, Radeče
z. k. vložek št.: 48 K. O. RADEČE
parcela št.: 141/2 stavbišče 176 m^
parcela št.: I4I/I dvorišče 148 m^
Samski dom je nezaseden in potreben gradbene sanacije.
Nepremičnina se prodaja kot celota po izklicni ceni:
2.123.622,00 SIT
B.	Nepremičnina stanovanje kot del celote objekta Titova 1(]{
Radeče
z. k. vložek št.: 288
parcela št.: 367/12 skupaj 19,34 m^
Stanovanje je zasedeno in se prodaja po izklicni ceni:
1.810.000,00 SIT
C.	Nepremičnina stanovanje kot del celote objekta Pot na
brod 4, Radeče
z. k. vložek št.: 529
parcela št.: 185/8 skupaj 30,74 m^
Stanovanje je zasedeno in se prodaja po izklicni ceni:
2.840.000,00 SIT
Vsi objekti prodaje so ocenjeni v OCENI VREDNOSUl
NEPREMIČNIN od SAMPS d. o. o. Trbovlje in se bodo prodajali'
posamezno po načelu »videno-kupljeno«.
Premoženje pod tč. A, B in C se proda na javni dražbi, ki bo dne
13. maja 1998 ob 13. uri v sobi št.: 106/1, Okrožnega sodišča
v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje.
Najprej se bo dražilo premoženje pod tč. 1, zatem pod tč. 2 in tč. 3.
Pogoji dražbe:
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na
območju R Slovenije in fizične osebe, ki so državljani R Slovenije ir
predložijo dokazilo o zagotovitvi varščine.
2.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi
predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim
dokumentom.
3.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10
odstotkov izklicne cene in jo nakazati na žiro račun stečajnega
dolžnika št.: 50710-690-1221- Agencija za plačilni promet RS,
Ekspozitura Laško z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«.
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim
prenosnim nalogom.
4.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na
dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani
dražbi, brez obresti.
5.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v
roku 8 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na
žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal
celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano
varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
6.	Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom
lastništva, mora plačati kupec.
7.	Kupljene stvari bodo kupcu izročene v posest po plačilu kupnine.
8.	Pregled cenilnih zapisnikov in druge informacije so možne na
sedežu stečajnega dolžnika po predhodnem dogovoru s stečajnim
upraviteljem g. Zvonimirom Mirtom, Galicija 43 a, 3310 Žalec,
telefon (063) 728-061 ali GSM 041 628-713.
Pravila dražbe:
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pismenif^i
dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo.
4.	Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek 100.000,00
SIT
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja
ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7.	Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler
zaključen zapisnik o poteku javne dražbe.
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in
nadzorstvom predsednika stečajnega senata (č. 154/1 ZPPSL).
CSNOPiČ
TV VODIČ
23
24
TV VODIC
SNOPIČ
TV VODIC
25
26
TV VODIČ
SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
SNOPIČ
29
INFORMACIJE
30
RADIO - INFORMACIJE
SNOPIČ
KRONIKA
31
r Minister med podjetniki
1^2 pravnomočnih sodnih odločb je gospodarski kriminal težko ocenjevati, je na srečanju s celjskimi podjetniki
dejal Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve
s Obilico vprašanj so člani
'§ uba podjetnikov Zlatorog
C Celja postavili slovenske-
^ notranjemu ministru,
I so ga prejšnji teden pova-
|j medse. O pristojnostih
Ijcije, zdajšnjih in tistih,
° ^aj bi jih prinesel novi
Ijon o policiji, pa je govo-
Uliroslav Žaberl, uslužbe-
f notranjega ministrstva
jlan kluba Zlatorog.
(1
^ pa je Slovenija relativno
jjna država, je na začetku
f^anja ocenil minister in to
^no podkrepil s statistič-
ni podatkom, da se pri nas
odi 185 kaznivih dejanj na
Ji tisoč prebivalcev, v sosed-
t! i Avstriji pa šeststo. Tudi
F ziskanost kaznivih dejanj je
I i nas bistveno boljša, kot
I Tigod v Evropi. Število umo-
e v in ropov upada, posebno
iskrbljujoča pa je problema-
la mamil ter trgovina z be-
li blagom, ki je vse bolj očit-
a. »Računamo tudi na more-
itno trgovino s človeškimi
rgani in jedrskimi odpadki
ina tovrstni kriminal smo
obro pripravljeni«, je pouda-
il Mirko Bandelj in še ocenil,
tfa je splošni vtis o večji var-
mm ogroženosti pripisati
medijem, ki v rubrikah črnih
mik vneto beležijo oziro-
laporočajo o teh dogodkih.
Na področju gospodarske
riminalitete vlada termino-
to zmeda, sploh pa je o
Kžirjenosti in teži teh kazni-
li dejanj težko govoriti na
snovi pravnomočnih odločb,
jih v slovenski sodni praksi
lorajda ni. Je pa opazno pre-
rukturiranje tovrstnih kazni-
hdejanj, Id so bila do nedav-
\ povezana s tranzicijo in
fivatizacijo, zdaj pa vse bolj
segajo na področje delnic,
borznih zlorab, finančnih tran-
sakcij, zlorab intelektualne
lastnine ipd. »Tudi v tem seg-
mentu postajamo vse bolj po-
dobni zahodni Evropi, le da je
naša policija pri odkrivanju
gospodarskega kriminala pre-
cej neučinkovita, to pa zaradi
kadrovskih težav. Odkrivanje
teh kaznivih dejanj zahteva
najvišjo stopnjo strokovne us-
posobljenosti, takšnih strokov-
njakov pa imamo zelo malo. Ti
ljudje v policiji slabo zaslužijo,
na prostem trgu delovne sile pa
so zelo iskani in se zato dobro
prodajajo,« je o tovrstnih teža-
vah povedal minister in naka-
zal več možnosti oziroma me-
hanizmov pri odkrivanju in
pregonu gospodarskega krimi-
nala, ko bo slovenski kazenski
zakonik doživel nekatere bis-
tvene spremembe in ko bo
sprejet zakon o policiji.
Na vprašanje, kako neureje-
na situacija v državah bivše
Jugoslavije vpliva na razmere v
Sloveniji, je minister odgovoril,
da se zavzema za ureditev od-
nosov z vsemi državami na
območju bivše skupne države.
»Na tem področju kasnimo in
marsikateri ugoden čas smo že
zamudili, ker je slovenska poli-
tika v odnosih do ZRJ in Srbije
preveč čustveno reagirala. To-
vrstne težave gotovo čutite tudi
gospodarstveniki in bojim se,
da pravih gospodarskih stikov
s temi državami še lep čas ne
bo mogoče vzpostaviti in bodo
zato posli še vedno potekali
bolj ali manj ilegalno. Če so
odnosi s Hrvaško, Bosno in
Makedonijo kolikor toliko ure-
jeni, so odnosi z ZRJ popolno-
ma neurejeni.«
Naša uprava je urejena, po-
stopki niso dolgotrajni, je
ocenil Bandelj in postregel s
podatkom, da je pri nas le 5
odstotkov upravnih zadev, ki
se vlečejo dlje kot dva mese-
ca. Oceno, da naši administra-
ciji ni kaj očitati, je podkrepil
z oceno oziroma primerjavo,
da je pri nas mogoče dobiti
potni list v nekaj dneh, v Švici
pa se takšen upravni posto-
pek vleče tri tedne, S postop-
nim uvajanjem sodobnih me-
tod poslovanja in informatike
se bodo ti postopki še bolj
skrajšali in približali potre-
bam in pričakovanjem obča-
nov. Minister je še napovedal
skorajšnje »rojstvo« nove
večnamenske osebne izkaz-
nice, ki bo v obliki, kakršne
so npr. plačilne kartice, tudi
lična in predvsem praktična.
Na vprašanje celjskih pod-
jetnikov, ali je slovenska poli-
cija državljanom dovolj blizu
in ali je do njih prijazna, pa je
notranji minister odgovoril, da
je partnerski odnos med poli-
cijo in državljani čutiti na mno-
gih področjih in v vsakdanjih
odnosih zaupanja. »Ena od
anket je pokazala, da je polici-
ja med ljudmi dovolj cenjena,
z oceno 3,8 pa vsekakor veliko
bolj kot politične stranke in
cerkev. Sploh pa si tudi jaz
želim, da bi bila policija lju-
dem bolj prijazna, bistveno pa
je, da je čimbolj učinkovita.«
In še o novem zakonu o
varnosti v cestnem prometu?
»Na izvajanje zakona smo
dobro pripravljeni. V državi,
kjer je 180 smrtnih žrtev pro-
meta na 1 milijon prebivalcev,
evropsko povprečje pa je 125
mrtvih, je bil nov, ostrejši za-
kon nujnost. Zato bomo takoj
po 1. maju redno in dosledno
sankcionirali prekrške, zlasti
težje,« je še povedal minister
Mirko Bandelj na pogovoru s
člani kluba celjskih podjetni-
kov v hotelu Evropa.
MARJELA AGREŽ
Razvozlani rop
Poročali smo že o ropu v prodajalni Jarh, ki se je zgodil
16. marca zvečer. Danes je že znan storilec tega dejanja.
Zamaskirani moški je takrat vstopil v prodajalno in od
prodajalke, pod grožnjo z nožem, zahteval, da mu izroči
denar. Prestrašena ženska je odprla blagajno, iz katere ne
neznanec pobral ves denar, okoli 10 tisoč tolarjev.
Policisti PP Celje so z zbiranjem informacij kmalu prišli na
sled storilcu in 22. aprila prijeh Celjana Z.K. ter ga privedli na
policijsko postajo, kjer je dejanje priznal, enako kot kasneje
pri preiskovalnem sodniku, ki ga je po zashšanju izpustil na
prostost. Osumljeni je brez zaposlitve in policistom že znana
oseba saj so ga že obravnavali za tatvine. Za rop se je odločil iz
hude nuje, ker je odvisnik in je denar potreboval za nakup
narkotika.	M.A.
Radarji bodo
•	v soboto, 2. maja popoldan na območju Slovenskih
Konjic,
•	v noči z 2. na 3. maj na območju Velenja,
•	v nedeljo, 3. maja popoldne na območju Laškega in
Šmarja pri Jelšah,
•	v ponedeljek, 4. maja dopoldne na območju Velenja in
Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju
Mozirja in Slovenskih Konjic,
•	v torek, 5. maja dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in
Laškega, popoldne pa na območju Velenja in
•	v sredo, 6. maja dopoldne na območju Šentjurja.
•	V času od 30. aprila do 11. maja bo laserski merilnik
hitrosti na območju Celja in Žalca.
MINI KRIMIČI
Po zlatnino V
iztožilo
v torek, 21. aprila nekaj minut
po 3. uri, je bilo vlomljeno v
izložbeno okno prodajalne Zla-
tarna Aurodent na Prešernovi
ulici v Celju. Za zdaj še neznani
storilec je iz izložbe ukradel več
kosov zlatega nakita in ur v
skupni vrednosti 1 milijon 157
tisoč tolarjev.
V prazno pisarno
v torek, 21. aprila okoli 13.
ure je neznani storilec izkoristil
odsotnost zaposlenih v tajniš-
tvu srednje zdravstvene šole v
Celju. Od tam je odnesel priroč-
no kovinski blagajno, v kateri je
bilo 73 tisoč tolarjev gotovine.
Ceni niicogarvhiši
v torek, 21. aprila popoldne,
je neznani storilec izkoristil od-
sotnost domačih in vstopil v
nezaklenjeno stanovanjsko hi-
šo v Spodnjem Sečovem. Tam
je našel in ukradel denarnico, v
kateri so bile devize. S tem je
lastnico Metko D. oškodoval za
približno 70 tisoč tolarjev.
Zasegli ponarejeni
denar
Delavci celjskega urada kri-
minalistične službe so v sredo,
pri preventivnem pregledu
osebnega avtomobila, ki ga je
vozil 24-letni Mariborčan Zlatko
P. (začasno bivajoč v Celju), naš-
li in zasegli 2.190 ponarejenih
bankovcev. Pa to niso bili pona-
redki mark ali dolarjev, ampak
ponarejeni bankovci po 1 tisoč
bosanskih dinarjev. Kriminalisti
še ugotavljajo izvor ponared-
kov in komu so bili namenjeni.
Sumljivi predmeti
v četrtek, 23. aprila nekaj po
1. uri, so policisti v Žalcu usta\^i
in preverili osebni avtomobil, v
katerem sta bila 33-letni Dušan
T. iz Trzina in 44-letna Vanda J.
iz Mengša. Med pregledom vo-
zila so policisti našli sumljive
predmete, med zbiranjem ob-
vestil pa so ugotovili, da sta
omenjena tik pred tem vlomila
v dve kleti v stanovanjskem
bloku na Bevkovi ulici v Žalcu.
Tam sta ukradla električni vrtal-
ni stroj in nekaj kozarcev ozim-
nične zelenjave.
Prileti ilegalci
Policisti PMP Rogaška Slatina
so 23. aprila okoli 12.30 ure pri
ilegalnem prehodu državne
meje zalotili sedem državljanov
ZR Jugoslavije in hrvaško dr-
žavljanko, ki je peterico Jugo-
slovanov prepeljala čez mejo na
našo stran. Vse so privedli k
sodniku za prekrške, hrvaško
državljanko pa še k preiskoval-
nemu sodniku.
Ukradeni Tomos
v soboto, 25. aprila zgodaj
zjutraj, je neznani storilec ukra-
del neregistrirano motorno ko-
lo Tomos BT 50, ki je stalo pred
zgradbo pekarne Ob potoku v
Slovenskih Konjicah. Lastnik
Boris V. iz Bukovje je oškodo-
van za okoli 60 tisoč tolarjev.
Osiromašeni
tovornjak
v nedeljo, 26. aprila zvečer, se
je neznani storilec lotil tovorne-
ga avtomobila znamke Man, ki
je bil parkiran na Ulici bratov
Kresnikov v Celju. Na vozilu je
odmontiral odbijač z vgrajenimi
lučmi, stopnico in smemi kaza-
lec. Lastnika Jožeta Š. iz Štor je
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.	M.A.
Podjetje NT&RC d.o.o,,
direktor: Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko inagencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 422-
50, fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega-značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor
Katič, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer.IgorŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eurocom.sl
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
A: 4225-110, B:4225-11L
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungerčič
Propaganda: Valter Ld)en, Vojko
Grabar, 2latko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Milja Umnik
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032,443-511
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Zoran Š. se je 22. aprila
opoldne hudoval nad nata-
karjem v gostišču na Gričku,
ker ni hotel streči njegovim
alkoholnim željam in potre-
bam. Jeza se je v Zoranu tako
nakopičila, da jo je sproščal
z metanjem kozarcev po
tleh, vmes pa je natakarju še
grozil.
•	Patrulja je šla prejšnji
četrtek zvečer intervenirat v
stanovanjski blok v soseski
Pod kostanji. Ata Nikola je
bil spet tečen in razpoložen
za prepir z ženo in sinom.
Ker pa je vse bolj težil, je
sinu prekipelo, da je očeta
klofutnil. Zadevo so umirili
policisti, ki so ocenili, da sta
za kršitev javnega reda in
miru odgovorna tako oče kot
sin.
•	Stanovalka z Gosposke
je v petek ponoči sporočila,
da se na ulici nahaja neznana
moška oseba, ki povzroča
kraval s tem, ko brca v smet-
njake, jih razmetava po ploč-
niku in ki se je za nameček
odločila prestaviti težak
kontejner na sredino ulice.
»Smetar« je s kraja pobegnil
še pred prihodom patrulje,
zaupni viri pa govorijo,^da je
to bil Stanko H.
M.A
Petek, dan za nov začetek
S ]. majem stopi v veljavo novi zakon o varnosti v cestnem prometu - Predvsem ne prehitro in s trezno glavo
s tem krajšim zapisom bi
vas radi spomnili, da se bo-
mo morali v cestnem prome-
tu obnašati drugače. K temu
nas je dobesedno prisilil no-
vi zakon, ki bo začel veljati
v petek in ki je v svojih
sankcijah zelo strog. V slo-
venski policiji opozarjajo,
da bodo kršitelje dosledno
kaznovali od samega začet-
ka veljavnosti zakona.
Zaradi neprilagojene hitro-
sti in vinjenosti voznikov se je
na naših cestah zgodilo največ
smrtnih nesreč, zato je novi
zakon do tovrstnih kršiteljev
še posebno strog.
Za nepoklicne voznike je
dovoljena količina alkohola
do 0,5 g/kg. Za prekoračitve
te meje so zagrožene kazni od
najmanj 35 tisoč tolarjev in do
5 kazenskih točk (od 0,51 do
1.10	g/kg alkohola) do kazni
najmanj 90 tisoč tolarjev in do
7 kazenskih točk (za več kot
1.11	g/kg alkohola v krvi).
Vozniku motornega vozila, ki
ima v organizmu več kot 1,50
g/kg alkohola, se izreče sank-
cija takojšnjega prenehanja
veljavnosti vozniškega dovo-
ljenja, in to ne glede na število
do takrat »zbranih« kazenskih
točk. Sankcija vključuje tudi
možnost zapora, vendar le za
poklicne voznike.
Na avtocestah je po novem
najvišja dovoljena hitrost 130
km na uro, na cestah rezervi-
ranih za promet z motornimi
vozili ostaja omejitev 100 km
na uro, na vseh ostalih cestah
pa je omejitev hitrosti 90 km
na uro. Najvišja dovoljena hi-
trost v naseljih (če ni s pro-
metnim znakom določena še
manjša) je 50 km na uro. Kaz-
ni za prekoračitve so od 5
tisoč tolarjev do 45 tisoč tolar-
jev in od 3 do 5 kazenskih
točk.
Poslej bomo morali tudi
podnevi voziti s prižganimi
zasenčenimi lučmi, v vozilu
pa morajo biti z varnostnimi
pasovi pripeti voznik in vsi
potniki na sedežih, na katerih
je proizvajalec vgradil var-
nostne pasove in vzglavnike
(na zadnjih sedežih). Mobil-
nih telefonov in drugih po-
dobnih motečih predmetov)
med vožnjo ni dovoljeno
uporabljati. Zakon je uvelja-
vil tudi nekaj novosti za kole-
sarje in voznike koles s po-
možnim motorjem. Otrok do
14. leta starosti mora imeti
med vožnjo s kolesom (ali
kot potnik na kolesu ali kole-
su s pomožnim motorjem) na
glavi kolesarsko čelado.
Otrok od 6. do 14. leta, ki
nima opravljenega kolesar-
skega izpita, pa sme v cest-
nem prometu voziti kolo le v
spremstvu polnoletne osebe.
Zakon tudi opredeljuje, da se
za prekršek, ki ga je storil
otrok ali mladoletnik, kaznu-
jejo starši.
Novi zakon o varnosti v cest-
nem prometu uvaja tudi novo
kategorijo voznikov. To so voz-
niki začetniki z manj kot dve-
letnim vozniškim stažem ali
mlajši od 18 let. Ti bodo še
posebej »tanko piskali«, če se
ne bodo držali zakonskih dolo-
čil. Vozniki začetniki odhajajo
na pot le z bonusom 7 kazen-
skih točk (ostali 18), tako kot
za pokhcne voznike pa je tudi
zanje določena popolna trez-
nost, torej niti trohice alkoho-
la v organizmu. Status vozni-
ka začetnika bodo imeli
vsi tisti vozniki, ki bodg
novno opravljah voznišjj
pit, če jim bo vozniško d,
Ijenje prenehalo veljati g
di preseženih 18 kazenj
točk. Voznik sme ponq
opraviti vozniški izpit po
stih mesecih, če mu je
ukrep prenehanja veljavi
vozniškega dovoljenja y
čen prvič, v vseh nadal^
primerih pa šele po pr^
enega leta.
Specialisti za tovornjake
žalski in celjski policisti
so te dni stopili na prste ta-
tinski druščini, ki se je spe-
cializirala za vlome v tovor-
na vozila in kradla Cb posta-
je in še kaj drugega.
Ko so žalski policisti pri vlo-
mu v tovorno vozilo prijeli M.
Č. in S. J. Č., oba iz Štor ter
jima zasegli ukradeno cb po-
stajo, so z zbiranjem obvestil
nadaljevali tudi policisti PP
Celje, ki so opravili hišno
preiskavo pri obeh osumlje-
nih in jima zasegli 4 antene za
cb postaje, krog osumljenih
pa se je razširil na Danila U. iz
Špntiiiripi in Rnhprt;^ R iz T
ke vasi. Četverica je osumlje-
na 9 vlomov v tovornjake na
območju Celja, iz tovornja-
kov pa so kradli cb postaje in
avtoradio kasetofone. Večino
ukradenih predmetom so jim
zasegli.
Med nadaljnjim zbiranjem
obvestil so celjski pohcisti
ugotovili, da naj bi M.Č. vlo-
mil še v izložbo prodajalne
Telekoma v Celju, kjer je raz-
bil steklo in ukradel 3 mobil-
ne telefone. M.Č. je osumljen
tudi vlomov v dva osebna av-
tomobila (marca v Zadobrovi
in na Savinjskem nabrežju), iz
katerih je ukradel akustične
predmete. S.J.Č. je osumljen
še vloma v osebni avtomobil
Jugo v Velenju, iz katerega je
ukradel avtoradio in zvočni-
ka, ter vloma v tovornjak, ki je
stal pri bencinskem servisu v
Laškem, iz katerega je ukradel
cb postajo in avtoradio kase-
tofon. V sodelovanju z D.U. pa
naj bi S.J.Č. vlomil še v 3
tovornjake na območju Žalca,
iz katerih sta osumljena mla-
deniča pobrala cb postaje in
avtoradio kasetofone. Zoper
vse štiri osumljene storilce bo-
do policisti podali kazenske
ovadbe.	M.A.
PROMETNE NEZGODE
Nesreča V križišču
v križišču Mariborske in
Stare Dečkove ceste v Celju
se je v petek, 24. aprila zju-
traj, pripetila nezgoda, v ka-
teri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala.
Valter K. (34), državljan Hr-
vaške, ki začasno stanuje v
Zabukovici, je vozil osebni
avtomobil po Mariborski cesti
v smeri Vojnika. V omenje-
nem križišču je zavijal v levo,
ko mu je nasproti (po kolesar-
skem pasu) pripeljal voznik
kolesa z motorjem, 18-letni
Milan K. iz Repnega, ki je
vozil naravnost. Ko sta vozili v
križišču trčiU, je voznik kole-
sa z motorjem utrpel hude
telesne poškodbe.
Zlomila se jevilica
Na mestni ulici v Žalcu se
je v petek, 24. aprila popold-
ne, pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Žan S. (13) iz Žalca je vozil
kolo iz smeri Šlandrovega trga
proti Hmeljarski ulici. V bliži-
ni stanovanjske hiše v Ulici
Nade Cilenšek št. 5 se je iz
neznanega vzroka zlomila
prednja vilica na kolesu, zara-
di česar je kolesar padel po
vozišču in se hudo telesno
poškodoval.
Povozil ga je vlak
Na prehodu ceste čez že-
lezniško progo, zavarova-
nem z »andrejevim križem«,
zunaj naselja Zgornje Selce,
se je v soboto, 25. aprila
popoldne, pripetila smrtna
nesreča.
Vladimir P. (18) iz Zgornjih
Selc je vozil kmetijski traktor
po poljski cesti v smeri naselja
Zgornje Selce. Ko je pripeljal
do prehoda ceste čez dvotirno
železniško progo, je nanjo za-
peljal v času, ko je iz smeri
Grobelnega pripeljal tovorni
vlak, ki ga je upravljal 45-letni
Pavel P. iz Maribora. V silovi-
tem trčenju je voznik traktor-
ja utrpel tako hude telesne
poškodbe, da je na kraju ne^
sreče umrl.
Smrtno trčenje
Na magistralni cesti zunaj
naselja Veliko Širje se je v
nedeljo, 26. aprila zvečer,
zgodila nesreča, ki je terjala
še eno človeško življenje.
Boris L. (45) iz Ljubljane
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Zidanega Mosta proti
Rimskim Toplicam Zunaj
naselja Veliko Širje je v dvoj-
nem ostrem ovinku zapeljal
v desno in trčil v zaščhno
ograjo. Od ograje ga je odbi-
lo v levo, nakar je vozilo
bočno drselo preko vozišča
in trčilo še v skalo. Pri tem se
je voznik tako hudo poško-
doval, da je med prevozom v
bolnišnico umrl. M.A.
Upornik
Patrulja PP Šentjur je 25.
aprila okoli 2.20 ure, med
kontrolo prometa ustavila
tudi voznika osebnega av-
tomobila, 42-letnega Ro-
mana K. iz Šentjurja.
Romana je policijski po-
stopek tako zelo vznemiril,
da je 2:ačel policista zmerjati
in s pripravljati na fizični
obračun z njima. Ko je pris-
pela še ena patrulja, jim je
upornika uspelo obvladati,
med nadaljnjim postopkom
pa je kršitelj enega izmed
policistov udaril v obraz.
Roman se bo moral za svoje
početje zagovarjati pri sod-
niku za prekrške in še na
sodišču. Elektronski alko-
test pa je pokazal, da je imel
kot voznik 2,12 promile al-
kohola v izdihanem zraku.
Če bi ga zaradi vinjenosti
kaznovali po novem pro-
metnem zakonu, bi Romana
doletelo: denarna kazen naj-
manj 90 tisoč tolarjev in od-
vzem vozniškega dovoljenja
brez upoštevanja kazenskih
točk, ki bi jih še imel na
voljo. Vozniški izpit bi smel
ponovno opravljati šele po
preteku šestih mesecev.
M.A.
Največ smrti
zaradi liitrosti
V prvih treh mesecih letoš-
njega leta se je stanje varno-
sti na našem območju po-
slabšalo, če ga primerjamo z
lanskim v enakem obdobju.
Najbolj vpijoče so številke z
naših cest.
Do konca marca so v UNZ
Celje obravnavali 30 odstot-
kov več kaznivih dejanj kot v
enakem obdobju lani, razi-
skanost teh dejanj pa je raz-
meroma visoka, okoli 66-od-
stotna.
Stanje je nekoliko boljše na
področju javnega reda in miru,
kjer se je število kršitev zakona
zmanjšalo za skoraj 10 odstot-
kov, se je pa za 36 odstotkov
povečalo število kršitev po za-
konu o tujcih. Ponovno pa za-
skrbljuje porast kršitev določil
zakona o mamilih, saj so zabe-
ležili skoraj četrtino več tovrst-
nih kršitev, ki pa so vse bolj
povezane tudi s premoženjski-
mi delikti. Lani so policisti in
kriminalisti obravnavali 25 kr-
šitev po zakonu o mamilih, le-
tos 31.
Slabše je bilo tudi trimea
stanje v prometu, saj so v
obdobju obravnavali za 3,5
stotka več nesreč kot lani, p
vsem pa skrbi podatek o št(
mrtvih. V lanskih prvih
mesecih je na cestah UNZ (
življenje izgubilo 7 oseb, 1
kar 13. Prav tako je bilo
skoraj četrtino več tistih ui
žencev v prometu, ki so t
nesrečah telesno poškodov
Med vzroki za prometne
sreče je še vedno na pm
mestu neprilagojena (p^
ka) hitrost. Zaradi hitrosti se
pripetilo 33 odstotkov vseh i
sreč v prometu. Kar devet u
ležencev nesreč je umrlo v
srečah, ki so se zgodile zai
neprilagojene hitrosti, tri za
di nepravilne strani (snu
vožnje, ena smrtna nesreča
zaradi premika z vozilom.!
več smrtnih prometnih ne
(5) se je zgodilo na obni(
Žalca, po dve na območjih 1
zirja, Šmarja pri Jelšah in ^
jurja pri Celju ter po ena
območju Laškega in Celja'
Še ena generacija pomožnili policistov
Pred kratkim je zaključila usposabljanje štirinajsta generacija pomožnih policist'
Sprejem zanje in njihove starše je bil 21. aprila v prostorih UNZ Celje.
Na zaključnem sprejemu je Drago Vornšek, šef urada načelnika UNZ Celje, govoril o poin^
opravljanja državljanske dolžnosti v policiji in o dosedanjih izkušnjah pri takšnem naf
»služenja vojaškega roka«. V imenu uprave se je zahvalil pomožnim policistom ter njiho^
staršem in starešinam za njihovo pomoč pri uresničevanju tega programa, ob zdravici pa
zaželel obilo sreče in uspehov, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.	,
Za nadpovprečno prizadevanje in motiviranost pri usposabljanju so pomožni policisti AP^
Gorjup, Samo Sodnik in Aleš Kolar prejeli pisne pohvale.
Foto: UNZ
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Zakaj želife vse
naredili sami?
Čas
je za žar!
Vulicansko
blato
Vlno-
zakaj pa ne!
Primer
P.
Slovenska misijonarka s. Frančiška Novak je posebno pozorna na gorska dekleta. Dekleta, ki ne znajo niti tajskega jezika, so pogosta tarča
trgovcev z belim blagom.
Slovenke so vzgajale kralja
Misijonarka Frančiška Novak živi na Tajskem več kot pol stoletja
Slovenska misijonarka Frančiška Novak
f na Tajskem že več kot pol stoletja.
RUlinka je, v tej deželi nadaljuje delo
ovitih sester Ksaverije Pire in Rafaele Vur-
''irčeva, med drugim slikarska učenka s\i-
Riharda Jakopiča in Vurnikova, sestra
"^menitega arhitekta, sta na Tajskem usta-
ovili ugledne vzgojne ustanove. V njihovem
''skem otroškem vrtcu so nekaj časa vzga-
'i celo sedanjega tajskega kralja Bhumipo-
^ ki se je nato šolal na najimenitnejših
oslovih na svetu. Slovenki, ki sta prišli v
pOli podjarmljeno deželo 1. 1924, sta ustva-
' t)ogato zapuščino. Ljubljančanka, 83-let-
^ sestra Frančiška Novak, je njuna nekda-
sodelavka ter zgledna naslednica. V viso-
starosti zmore ogromno, dela od jutra do
^cera. -
Med več kot polstoletnim bivanjem na
Tajskem je delovala v uršulinskih postojan-
kah po Bangkoku ter v prestolnici severa, v
Chiang Maiu. Tu je zdaj v zelo lepo urejeni
šoli Regina Choeli, blizu turističnih znameni-
tosti, ki jih v sosednjih ulicah obiskujejo tudi
slovenski turisti. Včasih pridejo k njej, sicer
jo z domovino povezuje slovenski tisk. Do-
ma je bila petkrat, nazadnje v 81. letu staro-
sti, med papeževim obiskom. Tako kot ne-
koč, se še vedno veliko posveča vzgoji mladi-
ne ter ubogim.
Oktobra lani je slikala v cerkvici med
gorskimi plemeni ter si zlomila nogo. Tri
tedne je bila v bolnišnici, zdaj je spet polna
moči. Vstaja takoj po 5. uri zjutraj, moli ter
sodeluje pri maši, ob 8. uri začne s poučeva-
njem učenk, popoldan spet poučuje, le po
večerji ima nekaj časa čisto zase. Za konec
tedna, ko sem jo obiskal, se je pravkar
vrnila iz zavetišča za onemogle, ki ga obi-
skuje vsak teden. V soboto je poučevala
verouk ter šolske pomočnice, v nedeljo je
vodila dekleta, ki so vključena v Marijino
legijo, vmes pa je utegnila napisati nekaj
pisem za prijatelje v domovini. V materinš-
čini, ki jo obvlada kot nekoč, sicer pa govori
štiri svetovne jezike ter tajščino. Ta je izjem-
no zahteven jezik s 44 soglasniki ter 32
samoglasniki.
Bogati, revni, najrevnejši
Ko je prišla v Chiang Mai prvič, je bil veHka
vas, danes utripa kot sodobna prestolnica. Tu
je še vedno veliko pomoči potrebnih, zato jih
obiskuje v slumih ter tudi med gorskimi ple-
meni.
Gorska plemena severne Tajske, ki so po-
stala velika turistična znamenitost, živijo v
svojih naseljih primitivno, revno. Eno je svet
širše okolice Zlatega trikotnika, kot ga med
trekingi občudujejo tuji turisti, drugo je resnič-
no življenje. Pripadniki plemen Akha, Hmong,
Lisu, Lahu, Karen, Yao in drugih so se prej
preživljali večinoma s pridelavo opija, zdaj jih
vlada preusmerja v turistično industrijo. Med
plemeni so velike razlike, najrevnejši so Akha,
ki jih zapostavljajo celo druga gorska pleme-
na. Nekateri Kareni, predvsem tisti, ki so
poštah kristjani, so uspeh pridobiti dobro izo-
brazbo.
V Chiang Maiu, ki je v zadnjih letih sodob-
nejši od marsikatere evropske metropole, bi-
jejo ure drugače. Ko pridejo pripadniki gor-
skih plemen v tajska mesta, jim je tam bolj
tuje kot evropskemu turistu. Naša misijonar-
ka se med dva tisoč učenkami šole Regina
Choeli posebej posveča gorskim dekletom, ki
sicer pogosto končajo v breznu prostitucije. V
gorah nimajo šol, večina jih kljub obvezni
šestletki nima niti enega samega razreda. Ta
dekleta je treba najprej naučiti tajščine.
Za misijonarko morajo biti vsi enaki, pa naj
živijo na kraljevem dvoru, v slumu ali v zakot-
ni vasi.
BRANEJERANKO

REPORTAŽA
Pri veiiiciii gospodih
se ciganlce motijo
Predstavljamo delo in življenje uglednega slovenskega strokovnjaka, umetnika in Rečicana prof. dr. Antona
Dolenca
Dr. Anton Dolenc je bil
rojen med strašno nevihto
na petek, 13. junija 1930, v
družini Dolenčevih na Reči-
ci. Otroštvo in zgodnjo mla-
dost je preživel na Rečici, po
vojni pa se je preselil v Ljub-
ljano. 1950 je končal gimna-
zijo, 1957 medicinsko fakul-
teto, 1960 je specializiral
sodno medicino, 1982 je po-
stal redni profesor patologi-
je, 1986 redni profesor za
sodno medicino in predstoj-
nik instituta za sodno medi-
cino. To delo opravlja še da-
nes, vendar pa bo jeseni iz-
pregel službene dolžnosti.
Aktivno je deloval v raznih
odborih, izdal preko 500 pub-
likacij, med njimi učbenike,
zbirke sodnomedicinskih
ekspertiz... Širši javnosti je
znan kot slikar, piše pa tudi
pesmi. Z ženo Marijo imata
dva sinova, Primoža in Aleša,
veselita se dveh vnukov... Za
svoja dela je dobil številna
priznanja, med temi pa je tudi
častno članstvo v Turističnem
društvu Rečica.
In ravno člani TD so dr.
Antona Dolenca pred kratkim
povabili na čitalniški večer,
kjer je vrhunski slovenski
strokovnjak govoril o svojih
spominih, delu v sodni medi-
cini in na področju kulture.
Mlada leta
Oče dr. Dolenca je bil podo-
bar in pozlatar, mati pa izuče-
na babica, ki so ji za šolanje v
Ljubljani izdali spričevalo o
uboštvu. Dolenčev Anton je
bil eden tistih otrok, ki se naj
ne bi rodil. V hiši, kamor so se
preselili teden dni pred njego-
vim rojstvom, je namreč vla-
dala huda revščina, hiša je
bila v slabem stanju in na
mater, ki ga je rodila, je baje
padal dež. V hiši ni bilo ne
kruha ne soli, in če ne bi bilo
materine sestre, bi porodnica
ostala brez kurje juhe. K rojs-
tvu otroka je katoliško babico
nagovoril župnik, češ: »Kaj pa
veš, če ne bo ta otrok tvoj
najljubši?«
Tako podarjenega življenja
ne gre zametovati; uporabiti
ga moraš zase in za koga dru-
gega. Zato se je dr. Dolenc
odločil za poklic, namenjen tu-
di drugim. Ni se odločil za
umetnika, ker je preveč poz-
nal revščino. Kljub takšnemu
življenju ali mogoče ravno za-
to, je ostalo dosti rečiških spo-
minov: praznik ob prvem ob-
hajilu, spomin na odraščajoče-
ga brata, ki je v samokolnici
vozil glino, na prvo učiteljico,
ki jo je ponovno srečal po pol
stoletja, na čitalniške in druge
kuhurne večere na Rečici...
Oče kot umetnik ni maral fizič-
nega dela, rečejo tudi, da je bil
slab gospodar: neka vrata je
menda uspel narediti po 20
letih dela. Vendar je svoje delo
cenil: ko je nekdo kupoval nje-
govo razpelo, ni maral popu-
stiti pri ceni, čeprav je bila
žena v »kimpeti« in so bili brez
hrane.
Veliko Dolenčevih spomi-
nov je povezanih z žabami,
med njimi tudi najbolj pekoč.
Ko je nekoč, kot vsako leto,
prišla gospoda iz Ljubljane na
Rečico, so pri mlaki lovili rake.
Za to so potrebovali koprive in
pater Tominc je ponudil male-
mu Antonu 10 dinarjev za ko-
prive, kar je bil prvi honorar v
življenju. Deček je vedel, da
koprive pečejo, vedel pa je
tudi, kaj je 10 dinarjev, in zato
je z golimi rokami nabral ko-
prive. To je bil najbolj krvav in
težko prislužen denar v njego-
vem življenju.
Dr. Dolenc bi moral kot
izredno nadarjen otrok v »mar-
janišče«, vendar so 1941 prišli
tisti, ki so prišli in ki jih niso
sprejeH z antipatijo, saj je bila
propaganda izjemno močna. V
šoli niso smeh govoriti v doma-
čem jeziku, toda če si se pri-
merno obnašal, nisi imel težav.
Po vojni se je začela gimna-
zija, nato pa medicina. Človek
mora gledati, kako bi svojo
generacijo pustil za seboj: ker
je bila mama babica, se je
odločil postati zdravnik; in
ker je bil oče podobar, je leta
1966 postal član Društva li-
kovnih umetnikov. Tako bi
morali ravnati vsi, seveda v
pozitivnem smislu, ne pa da
otrok, če ne more biti umet-
nik, nadomešča to strast s
podganami, je prepričan dr.
Dolenc.
Hkrati je na odraščajočega
fanta vplivalo nekaj trenutkov,
ki jih ni mogel in ni hotel ra-
zumeti. To je bilo takrat, ko je
v podivjani Savinji utonil sošo-
lec. Še je živ spomin na temno,
zatohlo izbo in na mrtvaški
oder, kjer sošolca ni spoznal.
Ali spomin na sežgane nemš-
ke letalce, na likvidacijo v goz-
du in na ubitega partizanske-
ga kurirja: zanj so bila to pre-
tresljiva spoznanja, kako je
narava nehvaležna in kako
ravna človek s človekom.
Iz teh doživetij se je porodi-
la odločitev za sodno medici-
no, ki ugotavlja, kako in zakaj
je prišlo do smrti človeka, na
tem področju pa je nastalo
več tisoč Dolenčevih strokov-
nih ekspertiz, saj se že od
nekdaj drži načela, da vsak
papirček še kdaj prav pride.
Drugače je bilo z »malari-
jo«, za katero se je odločil iz
čiste nuje. Ker ni imel štipen-
dije in ker je vseeno moral
živeti, je slikal Kristusova sr-
ca, pa Marijo... Te podobe so
mu bile znane iz očetove de-
lavnice, hkrati pa je za to pre-
jemal denar, da se je dalo
preživeti. Potem je sicer iz
domačih krajev prejemal šti-
pendijo, ki pa jo je moral ka-
sneje vrniti: kot zdravnik je
prejemal 15-16 dinarjev, od te-
ga je tako dolgo, da je izplačal
zadnji dinar, vračal 5 dinarjev.
Tako Savinjski ni dolžan niče-
sar, štipendijo pa je vračal iz-
ključno zaradi upanja, da je s
tem pomagal kakšnemu dru-
gemu štipendistu.
Dr. Dolenc ni rad dolžan,
toda hkrati ni toliko katoliča-
na, da bi za levim nastavljal še
desno lice: verjame, da je tre-
ba tako dobro kot slabo vrniti
z obrestmi. V času šolanja se
je ukvarjal tudi s športom,
vendar' predvsem zaradi
brezplačnega kosila: trening
je bil v teku s Šmartinske v
Bežigrad in obratno. Nekako
tako je preživljal leta v domu
Ivana Cankarja.
Sodna medicina
Takrat je bilo malo patolo-
gov, samo 6 za celo Slovenijo.
Tako se je v enem mesecu
zgodilo 17 dežurstev, in jasno
je, da mu je morala žena vča-
sih poročati, v katerem razre-
du je kateri od sinov. Poleg
službe so bile vaje za študen-
te, nastopi na sodišču... Dr.
Dolenc je opravil 3 tisoč razte-
lešenj, napisal več kot 10 tisoč
mnenj, in včasih se sprašuje,
kdaj mu je to uspelo.
Pri sodni medicini mu je
vzor Nemčija, po njegovem
mnenju pa bo tudi v Sloveniji
šla sodna medicina postopo-
ma v pravno medicino, saj
strokovna mnenja vse bolj
potrebujejo tudi v civilnem
pravu. Sedaj, ko se dr. Dolenc
počasi poslavlja od instituta,
odhaja miren: posvetil mu je
30 let, 10 let tudi patologiji.
Upa, da stvari zapušča ureje-
ne, saj je vedno poskušal uti-
rati pot stroki. Za študente je
kot profesor na patologiji ali
sodni medicini poskrbel za
učbenike. Svoje znanje je za-
govarjal z doktoratom znano-
sti »Problem vitalne reakcije«,
njegove so razprave o medi-
cinski etiki in morali, priprav-
lja pa izdajo o zdravnikih na
meji med življenjem in smrt-
jo. Prepričan je, da skuša ta
družba zlorabljati vsak po-
klic, da je zdravnikova dolž-
nost varovati življenje, ne pa
ga uničevati, tudi s splavi. Iz
zdravnika napraviti kriminal-
ca, meni dr. Dolenc, je huda
stvar.
Zdravnik je soodgovoren
za nacionalno zdravje, ki se
srečuje z narkotiki, alkoho-
lom, prometnimi nesrečami,
razporokami.... In dr. Dolenc
si kot zdravnik jemlje pravi-
co, da o tem kritično sprego-
vori. Najbolj pogosto govori o
izvedenstvu, splavih, samo-
morih in prometu...
Univerzi je dr. Dolenc služil,
kolikor mogel, tudi takrat, ko
so z Belo knjigo opozarjali na
nevzdržne razmere ljubljan-
ske medicinske fakultete. Se-
daj se začenja bitka za gradnjo
drugega dela, vendar v tej bit-
ki dr. Dolenc ne bo sodeloval.
Rečiški rojak se pri svojem
delu srečuje z mrtvimi. Tisto,
kar on vidi, gre v krematorij
ali na pokopališče, prepričan
pa je, da človek zaživi po smr-
ti: v slabih ali dobrih spomi-
nih ali pri predmetih. Te
zgodbe, pri katerih ljudem v
boju za dediščino padajo ma-
ske, so tudi najbolj pretreslji-
ve. Še nekaj pozitivnega daje
njegov poklic: vsak dan misli
na smrt, zato njega s smrtjo
ni treba strašiti. Toda kadar-
koH bo umrl, bo prezgodaj.
Pesnik in slikar
Za mano, pravi dr. Dolenc,
bo ostalo kup papirja in slik,
vrednost slovenskega umetni-
ka pa se itak ocenjuje po tem,
če je v zemlji. Čeprav je dr.
Dolenc predvsem znan kot sli-
kar, je pri njem nastalo tudi
več kot 2 tisoč pesmi, večina
pa ni publiciranih. Kot pesnik
namreč ni ustvarjal zaradi
publicitete, čeprav je bil v do-
mu Ivana Cankarja med go-
jenci, ki so se kasneje uveljavi-
U (Zaje, Pavček, Menart); pe-
smi je pisal zaradi čudne nuje,
ker ima strašno rad sloven-
sko, materino besedo. Prepri-
čan je, da mora vsak, ki ima
rad svojo mater, ceniti tudi
njeno besedo. Tako se je po-
skušal v vezanem tekstjj
varjal se je z nevezanim}'
sti. Sodelavci radi rečejo j
Dolencu lahko, ko se
usede, pa napiše referat.
Vendar ni tako. Slov^
beseda je klena in trda in
ko truda je treba, če ho&
da zapoje. Vse pesmi, ta^
ure niso bile izgubljene'
vezane v 4 knjigah. i
Skice, ki jih je ustvaril, 3
primer vezane v 6 knjigaj
Dolenc pa je za njihovo u
nje porabil dva dopusta
skic ima preko 2 tisoč, s
po njegovem oblika tisti
govori o tem, kar je ustvi
narava. Dr. Dolenca za^
človek: po navadi je dol
ustvarjen v vseh stiska
težavami, problemi, pre
piranostjo... Ni ustvarjal s
bolniki, pri njem namre
smrti, saj je ima dovolj v
klicu. Značilno zanj je 1
dabljanje dela, raznih on
dvojic... Njegove oblike
pogojene z risbami, vse|
sko pa z barvami: dolgo jj
zanj značilen sivo-zelen |
rit. Pred tremi leti, ko se
Dolenc zaradi bolezni sk
srečal s smrtjo, pa je 2
uporabljati tople barve.
Za motive ga ne skrbi,
bo jih zmanjkalo. Slika na
in platno, ukvarja pa se l\
steklenim mozaikom. N
podjetje mu je ponudilo,«
njihove kopalnice okras
steklenimi mozaiki, in pri
bi menda dobro zaslužil.;
liko pa tudi v dohtariji za
žim, da nisem lačen,« je
njegov odgovor.
S slikami je zaslužil zgolj
material. In čeprav je Ifi
lene prepričan, da Savinjste
dolguje ničesar, bi rad videl
bi nekje uredili spominsko
bo ali galerijo, v kateri bi
predstavili zgornjesavin
umetniki. Že pred časom
Turističnemu društvu Rei
ponudil v dar 30 slik, sedaj
je dvignil ponudbo: za gale
ponuja 50 lastnih slik, sev
brezplačno. S tem je javno
zval Rečičane, ki dobivajo
vo šolo, v kateri bi lahko i
dili primerno galerijo. »D)
pohiteti, da dobite tistih
slik, preden me pokoplj
potem najbrž ne bo nič,« j<
svoj način dr. Dolenc
Rečičane.
Dr. Dolenc se je nan
pred leti vrnil na Rečico, W
obnovil svoj dom, ki se je
diral. Hiše ni vzel zato, dati
rešil, temveč zato, da je pol
vil družinsko sramoto. N^
ke prejšnjih generacij je tr
popravljati brez očitkov, sp
če ne veš, zakaj so nastale^
Ciganka je menda rekla,
bo dr. Anton Dolenc
gospod. V življenju ne od'
lik« ne od »gospod« ni i'
veliko, zato je prepričan,
se lahko tudi ciganka zn«
Vedno pa je menil, da delo
sme biti kazen ali tlaka; ^
mora biti ljubezen do tega.
kar si se odločil. Če te'
glava, potem moraš sarn
skrbeti za aspirin.
In zato je dr. Dolenc pr^'
čan, da je delo vsaj posl^'
dobro opravljati. Uspel j^
di, da je zadovoljen s svj
življenjem in da lahko t'
lažne hinavščine, ne da t"
nil z očmi, reče, da v življ^
ne bi ničesar spremenil-
skušal je samo narediti
kar je verjel.
■ URŠKA SEU>
' Foto: CIRIL
Prof. dr. Anton Dolenc
Čitalniški večer z dr. Dolencem na Rečici sta popestrila Marjan Marinček s citrami in pevka
Agata Šumnik-Zgonc. Moderator je bil Jože Tlaker.
pETICA
FILM-TEIEVIZIJA
35
P"
DiCaprio je mož z železno masko
Leonardo DiCaprio tokrat v dvojni vlogi - Film bo na sporedu Celjskih kinematografov od četrtka, 30. aprila
^ ^ so državljani Francije
t ojili Bastiljo, so v arhivih
skrivnosten vpis:
ipornik številka 64389000,
h.železno masko.« Iden-
tii zapornika je za vedno
skrivnost.
V- ......
ta
^ Minilo je veHko let, odkar
j! je skupaj borili Aramis,
i]i 1,05, Portos in D'Artagnan.
jJijiovo prijateljstvo in zve-
^ oba sta postali legendarni,
si.fidar so slavni mušketiriji
jj I tem, ko so opravili svojo
v iiogo, zaživeli vsak svoje
i„jrjeno življenje.
it/\lhos (John Malkovich)
e preprosto in vzgaja sina
eioula, Portos (Gerard De-
jefdieu) kljub letom še ved-
kfsanja o bitkah, Aramis (Je-
'clmv Irons) postane duhov-
nik, samo njihov prijatelj
D'Artagnan (Gabriel Byrne)
ostane še vedno v službi kra-
Ija.
Francija je v letu 1660 se-
stradana, Ludvik XIII., veliki
kralj, ki so mu muštketirji slu-
žili, je umrl in nasledil ga je
arogantni in kruti kralj Lud-
vik XIV. (Leonardo DiCa-
prio). Medtem pa v Bastilji že
deset let živi skrivnostni za-
pornik, ki so mu nadeli želez-
no masko.
Da bi rešili ljudstvo, morajo
mušketirji ponovno združiti
moči v najbolj nevarni nalogi
doslej: osvoboditi ujetnika in
odkriti njegovo identiteto, saj
je to edini način, da sledijo
svojemu cilju - služiti velike-
mu kralju.
Režiserja in scenarista Ran-
dalla Wallaca je prevzela zgod-
ba Alexandra Dumasa st. in vzel
jo je za izhodišče raziskovanja o
tem, kaj se je junaku zgodbe
zgodilo pozneje. Zato je film
Mož z železno masko zgodba o
ljudeh, ki so doživeli svoja leta
slave in so potem, na jesen
življenja, sicer uspešni, vendar
brez občutka zanesenosti, ki ga
prinaša mladost in idealistične-
ga občutka, da lahko spremeni-
jo svet. Nenadoma pa so spet
prisiljeni odkriti vznemirljivost
in strast, povezano s ponosom,
ki so ga imeli nekoč.
-	■ NMS
Trije mušketirii, D'Artaenan in mož z železno masko oziroma Ludvik XIV.
KINO
u Union od 30. 4. do 6. 5. ob
\).in 18. uri ameriška kome-
dija Raztreseni profesor-
;; ubber, ob 20.30 pa ameriš-
: lakcijska drama G. I. Jane.
Mali Union od 30. 4. do 6.
1 ,ob 18.30 ameriška akcijska
! rama G. L Jane.
Metropol od 30. 4. do 6. 5.
'o\)16„ 18.30 in 21. uri ameriš-
liipki spektakel Mož z že-
]po masko. 2. 5. ob 10. uri v
l^tineji Raztreseni profesor
) Flubber in ob 23.30 za po-
I! Jcnjake Mož z železno ma-
ib,
V DRUŽBI S KANALOM A
Rebecca
v četrtek, 30. aprila, si bo-
ste lahko ob 21.45 uri ogledali
film Rebecca v režiji Jima
0'Briena in s Faye Dunaway,
Lucy Cohu, Charlesom Dan-
ceom in Diano Rigg v glavnih
vlogah.
Zgodba je postavljena v za-
četek stoletja, natančneje v leto
1927. Rebecca in njena mati se
odpravita na počitnice v Monte
Carlo, kjer v mondenem okolju
uživa aristokratska druščina.
Mlada Rebecca se zaljubi v šar-
mantnega aristokrata, o kate-
rem krožijo različne zgodbe.
Srci se vnameta in Rebecca ga
spozna v drugačni luči. Kmalu
ji ponudi poroko, vendar se
zgodba zaplete...
Steza slonov
v sobotni matineji 2. maja
ob 11.30 boste lahko gledali
ameriški akcijski film iz leta
1954 z Elizabeth Taylor in
Petrom Finchem v glavnih
vlogah.
Poznala ga je kratek čas,
zaljubljenost pa je mladi an-
gleški lepotici Ruth zameglila
oči. Brez premisleka se z njim
poroči in skupaj odideta na
otok Cejlon, kjer ima John
veliko čajno plantažo. Ruth
šele daleč proč od doma
spozna, da je John v resnici
drugačen, kot ga je poznala.
Arrivederci, baby
v nedeljo, 3. maja, ob 12.
uri bo na sporedu komedija v
režiji Kena Hughesa. V glav-
nih vlogah so zaigrali: Tony
Curtis, Zsa Zsa Gabor in Lio-
nel Jeffries.
Stari grof de Rienzi se v pri-
čakovanju medenih tednov
zgrudi mrtev ob pogledu na
svojo mlado in strastno neve-
sto Francesco. Dogodek od
daleč opazuje Parker, ki pre-
nese novico svojemu šefu Nic-
ku. Nick je navdušen nad vest-
jo in takoj se odpravi v Rim,
kjer bo poskušal oslepariti
mlado vdovo, tako kot je že
osleparil marsikatero žensko.
Moj ata
v seriji filmskih uspešnic
bo v ponedeljek, 4. maja, ob
20. uri na sporedu ameriška
akcijska komedija Moj ata. V
glavni vlogi je zaigral Patrick
Swayze, ki igra Jacka Charle-
sa, ki vso svojo življenjsko
srečo stavi na en sam veliki
dogodek. In ko je ta končno
tu in se ravno začenja počutiti
srečnega in bogatega, usoda
potrka na njegova vrata.
Morilci
Ameriški akcijski film Mo-
rilci bo na sporedu v nedeljo,
3. maja, ob 20. uri. Zgodba
pripoveduje o plačanem mo-
rilcu Robertu Rathu, ki hoče
enkrat za vselej pustiti za se-
boj temno preteklost in še
bolj umazano sedanjost. Kr-
vavi posli ga ne zanimajo več.
Čaka ga le še poslednja nalo-
ga, ki jo mora opraviti za svo-
jega skrivnostnega šefa. Zad-
nje čase pri svojem delu ni
sam, kajti večkrat mu pot pre-
križa mlajši tekmec... Režija:
Richard Donner, igra: Sylve-
ster Stalone.
Filmi, ki vam
sežejo v srce:
Srčne zadeve
Ameriško dramo boste lah-
ko gledali v sredo, 6. maja, ob
20. uri. Režija: Michael Rho-
des, igrajo: Jane Seymour,
Christopher Gartin, Geof-
frey Lewis, James Stacy.
18-letni Steven Harper mo-
ra zaradi neugodnega družin-
skega položaja opustiti vehke
sanje o koncertnem pianistu.
V neperspektivnem Crom-
v\^ellu mora delati v družinski
železnini. Soseska ne razume
njegovega hrepenenja, dokler
v mesto ne pripotuje svetov-
no znana pianistka Hadley
Norman, od katere bi Steven
rad dobil avtogram...
Gremo v kino!
Robin Williams je dobil letošnjega oskarja za stransko vlogo
'''tiu Good Will Hunting. Tako se glasi pravilni odgovor na
"■^šanje v prejšnji številki Petice. Nagrado, vstopnico za kino
%avo, bodo prejeli: Mateja Gaber, Novačanova 3, Ljubeč-
'' 3211 Škofja vas, Maja Lubej, Čopova 23, 3000 Celje in Joži
Vrbje 43, 3310 Žalec.
% se vprašanja vselej nanašajo na film, ki je tisti teden na
Ofedu, vas tokrat sprašujemo, katero geslo so uporabljali
lusketirji, ^i nastopajo tudi v filmu Mož z železno masko.
'Ugovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do
im^eljka, 4. maja.
Od ponedeljka do petka je ob 15.30 na sporedu humoristična nanizanka Družinske vezi.
SKRITA
KAMERA
•	Kakšen je vpliv kocin na
gledanost televizijskega pro-
grama, se sprašuje Vlado
Krejač, edini voditelj in ured-
nik televizijskega dnevnika,
ki ga krasi brada. Kljub števil-
nim zahtevam oboževalk, ki
bi Mariborčana, rade videle
zgoraj brez, se Vlado kosma-
temu okrasu ne misli odpo-
vedati. Menda vse do tedaj,
dokler bosta brke nosila nje-
gova voditeljska kolega Jan-
ko Šopar in Drago Balažič.
Tomaž Perovič, veliki šef na
POP TV, kjer so vsi voditelji
brez tovrstnih okrasov, je že
naročili anketiranje Slovenk,
ali res drži pregovor, da je
voditelj brez brk kot juha
brez soli. Če bo študija ugoto-
vitev potrdila, se na POP TV
obetajo korenite spremem-
be. Redakcija Skrite kamere
ob takem razvoju dogodkov
že vnaprej izraža sočustvo-
vanje z Matjažem Tankom.
•	Sočustvovanja pa nikakor
ne more doseči generalni di-
rektor RTV Slovenija Janez
Čadež ne pri poslancih dr-
žavnega zbora in ne pri čla-
nih vlade. Slovenska javna
TV hiša se tako še naprej
utaplja v izgubah tudi za to,
ker jim država še do danes ni
povrnila nekaj sto milijonov
tolarjev za obnovo oddajni-
kov, ki so jih leta 1991 zbom-
bardirala letala JLA. RTV Slo-
venija tako ostaja edina insti-
tucija- ki ji država še ni povr-
nila vojne škode. Pri tem ji ne
pomaga niti dobro znanstvo
gospoda Čadeža s podpred-
sednikom vlade. Sicer pa je
kovačeva kobila vedno bosa
in kakršna je država, takšna
je tudi njena televizija - siro-
mašna!
•	Po Ljubljani se šušlja, da v
vse večje izgube brede tudi
informativni program POP
TV-ja. Sodeč po veselju, s ka-
kršnim vodi oddajo 24 ur Na-
taša Pire, trditev ne bi smela
držati. Razen če ne tiči vzrok
za Natašino zadovoljstvo kje
drugje. Iz zaupnih virov smo
izvedeli, da je popularna vo-
diteljica na sveže in do ušes
zaljubljena.
•	Manica Janežič, najmlaj-
ša voditeljica Dnevnika na
TVS tovrstne občutke zaen-
krat skriva. Kljub temu je v
kratkem času postala zani-
miva za mnoge medije, ki so
se razpisali o njej. Med dru-
gim smo lahko izvedeli, da je
šarmantna Žalčanka izjavila,
da nič ne diši tako lepo, kot
zrel hmelj v času obiranja v
avgustu. Moški oboževalci, ji
izjave niso zamerili, saj neiz-
kušena Manica le ne more
vedeti, da hmelj še lepše diši,
ko je predelan v tekoče sta-
nje.
•	Z mnenjem se je v popol-
nosti strinjal športni komen-
tator Tom Lajavec, zaprise-
ženi ljubitelj in velik potro-
šnik te tekočine. Ker živi v
mestu, v katerem je ena iz-
med dveh velikih proizvajalk
pijače in kar dva kluba nosita
njeno ime, si ubogi Tom ne
more in ne sme privoščiti, da
bi naročil »ta rogatega«, ki-
mu je menda ljubši, kaj šele,
da bi navijal za kluba, ki nosi-
ta sponzorsko ime štajerske
proizvajalke te pijače.
36
GLASBA
Pesem je trenutek
Trinajst trenutkov, ujetih na novem glasbenem izdelku Darje Švajger
Skoraj štiri leta je že minilo od prvega
samostojnega glasbenega izdelka odlične
mariborske pevke Darje Švajger. Po zmagi
na festivalu Melodije morja in sonca leta
1993 s pesmijo »Prisluhni mi« je leto dni
kasneje pri založbi ZKP RTVS objavila izvr-
sten album »V objemu noči«, zapolnjen s
štirinajstimi otožnimi baladami. Zanj je na-
slednje leto prejela Zlato noto, številne us-
pešnice z omenjenega albuma pa so ji prine-
sle tudi naslov naj pop pevke na podelitvi
Zlatih petelinov leta 1996.
Vmes je Darja sodelovala še v nekaj odmev-
nih projektih SNG Maribor (gledališče, balet,
musical...) in veliko nastopala z različnimi
glasbenimi zasedbami (simfonični orkester,
big band, jazz trio...), višek njene razgibane
umetniške poti pa prav gotovo predstavlja
zmaga na slovenskem izboru popevke za
pesem Evrovizije in nato odlično sedmo me-
sto na finalu v irskem Dublinu.
Po zaključenem študiju na Visoki šoli za
glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu,
smer solo petje, klasika, jazz in pedagogika, za
katerega je ob diplomi prejela tudi posebno
priznanje, je konec lanskega leta končno našla
čas za pripravo težko pričakovanega drugega
albuma. K sodelovanju je povabila trenutno
najbolj iskanega slovenskega avtorja, mladega
multiinstrumentalista, dirigenta in aranžerja
Roka Goloba, nekaj priznanih piscev besedil
(Zoran Predin, Primož Peterca, Dušan Velka-
vrh) in cel kup izvrstnih domačih studijskih
glasbenikov. Ti so v ljubljanskem studiu BRS
Akademik na godalih in trobilih spremljali Ro-
ka Goloba, ki je avtor glasbe enajstih in aranžer
vseh trinajstih skladb, za kar šest izmed njih pa
je napisala besedila Darja kar sama. Dobra
polovica songov, med njimi je tudi »Ljubezen
ne odhaja« z letošnjega izbora za popevko
Evrovizije (EMA), se od njenih prejšnjih, že
omenjenih otožnih balad z LP-ja »V objemu
noči« razlikuje le po nekoliko sodobnejši pro-
dukciji. Ostale skladbe so tokrat v bolj živah-
nejših ritmih, nekatere celo v preživahnejših
(»Divja«), saj Darjine izjemne glasovne sposob-
nosti pridejo najbolj do izraza v nekoliko poča-
snejših, z lahkotnim jazzom in kančkom soula
obarvanih pesmih.	STANE ŠPEGEL
Hozntregar boys
Hozntregarji in »ta hitri« hiti Čukov na eni kaseti in zgoščenki
čuki, ki so zelo znani po
tem, da imajo veliko raznoli-
kih kravat in suknjičev, se
zdaj tudi na elitnih priredi-
tvah pojavljajo s »hozntre-
garji«.
Kaj bodo zdaj naredili s
kravatami? Jože Potrebuješ
je takole razložil: »Čuki bi lah-
ko naredili razstavo kravat in
dražbo v dobrodelne name-
ne. Na koncu naše kariere,
čez približno 250 let, če se
bomo naveličali. Imamo
ogromno najrazličnejših suk-
njičev, pa 2 milijona kravat,
zdaj imamo pa že okrog
100.000 >hozntregarjev<. Ima-
mo jih za različne priložnosti.
Nekateri )hozntregarji< so bolj
svečani. To je zdaj modni
trend. Nismo ga samo mi pri-
nesli, ampak so tudi zunaj
>hozntregarji< zelo popularni.
Štos vsega skupaj pa jih ni
samo nosit, ampak tudi ple-
sati >hozentregar< dance.«
Še posebej dobro ga pleše
Marko Vozelj, ki pravi: »To je
zelo preprost ples, je pa zelo
priporočljiv za vse punce in
fante, ker je zelo zdrav. Pri
tem plesu se človek močno
razgiba in je zelo kreativen,
ker ga lahko vsak pleše neko-
liko po svoje. Lahko ga pleše-
mo s >hozntregarji< ali brez
njih, oboje je vredno 10 točk.
Učil sem se ga v plesnem stu-
diu M, kakšnih 14 dni sem
porabil. Moram povedati, da
se s tem plesom razveseliš od
jutra do večera, ob dežju in
soncu.«
Čuki so malce spremenili
zasedbo. Nov član skupine je
Matjaž Končan. Jože pravi:
»Marjan nas je s 1. januarjem
na našo veliko žalost, vsaj
začetno, zapustil. Rekel je, da
se bo bolj posvetil družinske-
mu življenju. Začetna žalost
nas je kmalu minila, kajti z
Markom sva se spomnila na
mojega bratranca, ki je dober
glasbenik. Njegov oče me je
prvi učil igrati harmoniko.
Matjažu smo samo kravato
zavezali, pa je bil že naš.«
Novost je tudi Jožetova no-
va kitara. »To je ameriška ki-
tara, ki je edina te vrste v
Sloveniji. Čuki vse vlagam
inštrumente. Tale kitara ni
mo ena najboljših, je tudi
dražjih.«
Na novem albumu sol
Zobar, Krokodilčki, Ta v
Rdeča mašna, Hugo, Za
bar. Sonce, Sreča me je za
stila. Ko se zaljubiš. Vso si
ti želim, Hozntregarji, Č
oči in Kavbojci in Indijanci
ovitku CD plošče so zapis
tudi teksti in pa fotogn
naslovnic vseh albumov. \
ko: »Vsak, ki ga odpre,
najprej nasmeje. To pa z;
ker smo na prvi naslovi
takšni, kot bi bili stari 50Ji
na zadnji pa takšni, ko\<!i\<š
stari 12 let.«
SIMONA BRGl
Naš pobej bo muzikant
Vodja najstarejšega slo-
venskega narodno zabavne-
ga ansambla Štirje kovači
Franc Šegovc je izdal knjigo
Naš pobej bo muzikant. V
njej je na več kot 300 stra-
neh duhovito in tekoče po-
pisal svojo glasbeno pot od
prvih, domačih začetkov, do
ustanovitve ansambla in de-
la z njim. To ni samo knjiga
o delu in življenju Franca
Šegovca in njegovega an-
sambla, ampak je v njej tudi
vrsta izredno zanimivih po-
datkov o razvoju slovenske
domače zabavne glasbe.
Knjiga je sestavljena iz kraj-
ših, lepo berljivih zgodb, kate-
rim je avtor dodal nekaj svojih
tekstov in fotografij. Knjiga
Naš pobej bo muzikant je izšla
pri založbi ČZP Voranc d.o.o..
Ravne na Koroškem v nakladi
800 izvodov.
Franc Šegovc (na sliki) je
knjigi na pot povedal: »Veliko
nastopamo in ljudje nas vse-
mogoče sprašujejo. Časa za
odgovore je malo in zato sem
se odločil, da najbistvenejše
zapišem in izdam.«
Knjiga je več kot samo po-
pis glasbene poti avtorja in
njegovega ansambla, zato jo
priporočamo vsem, ki jim je
pri srcu domača zabavna
glasba in bi radi o njej vedeli
nekaj več. Knjigo lahko naro-
čijo pri avtorju na naslov:
Franc Šegovc, Rozmanova 9,
Slovenj Gradec.
Promocija knjige, ki je ena
redkih s tega področja v Slo-
veniji (največ jih je napisal
prof. Ivan Sivec, eno dodal
tudi Tone Vrabl o Vitezih polk
in valčkov), bo 30. aprila v
Slovenj Gradcu.
TONE VRABL
Zapuščeni dom
Jože Škoberne iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici
ima ansambel že 25 let, zadnja leta pa uspešno sodeluje
tudi s pevskim kvartetom Fantje z Brezovske gore.
»Oče je bil izvrsten muzikant in me fe naučil zaigrati eno
pesem,« se spominja Jože Škoberne. »Potem sem delal sam
in pridelal to, kar danes imam in znam,« je zadovoljen
pripovedoval. V glasbeni oddaji Vrtiljak polk in valčkov na
Radiu Celje je predstavljal najnovejšo kaseto in CD z.
naslovom Zapuščeni dom. Oboje je posnel v studiu MIMIK
Mira Klinca v Libojah. V triu igrata še Drago Mutak (ritem
kitara) in Tine Marko (bas kitara, bariton), v pojejo pa
Darko Kočnar, Franci Drnovšek, Jože Burja in Ivan
Marinčič. Jože Škoberne je sodeloval štirikrat na Ptujskem
festivalu in prav tolikokrat v Števerjanu, kjer je dvakrat tudi
zmagal. Veliko nastopa tudi sam, saj je igral na preko 500
ohcetih. Čeprav je čisti samouk, pa so njegove skladbe
prijetne, sveže in poslušljive.	TV
Srečni smo Siovenčici
Skupina Agropop z novo
kaseto in CD-jem z naslo-
vom Srečni smo Slovenčki
že nekaj časa razveseljuje
slovensko glasbeno sceno.
Uspešnica je postala pred-
vsem skladba Pimpek. O
novi kaseti smo se pogovar-
jali z vodjo Alešem Klinar-
jem.
Na slovenski glasbeni sceni
so že 13. leto in vsako leto
naredijo eno kaseto, CD, vča-
sih so bile še plošče. Poleg 13
kaset in plošč pa imajo še eno
dvojno, ki so jo izdali že leta
88 in videokaseto »Od prašiča
do rakete«.
Vse skladbe je naredil Aleš
Klinar sam, razen dveh izjem.
Za skladbo Dobre hrance si
želim je namreč besedilo na-
pisala Desa Muck.
»Na začetku je bil predvi-
den duet, da bosta o hrani
peli Desa in Šerbi skupaj,
potem je imela pa Desa ob-
veznosti. Imeli smo termin
za snemanje, tako da je po-
tem Šerbi sama odpela
skladbo in je prav fino iz-
padlo vse. Bomo pa naredili
šov v določenih oddajah, ko
bosta skupaj veselo mešali
po loncih. Skladba je name-
njena vsem ljubiteljem po-
časne prehrane, gurmanom,
ljudem, ki si vzamejo čas za
dobro pojedino, kar velja tu-
di za Šerbi.«
Kaj pa Agropopovci najra-
je jeste?
»Smo ljubitelji predvsem
domačih speciahtet, glede na
to, da igramo po ceh Sloveniji,
pa tudi širše, se, če se le da,
zadovoljimo z lokalnimi spe-
cialitetami. Če smo na Pri-
morskem, jemo njihovo hra-
no, če smo na Štajerskem,
jemo pač vaše specialitete.
Moram pa povedati, da nas
Štajerci, kar se tega tiče, ved-
no najbolj razvajajo. Sem
vedno radi prihajamo. Če bi
bih po ceh Sloveniji Štajerci
doma, bi bila prava veselica
vsepovsod.«
Kaj vse najdemo na no-
vem izdelku Srečni smo Slo-
venčki?
»Kaseta in CD sta zelo pe-
stra, kot je pri nas v navadi.
Polno je raznih stilov, parodij,
dobre zafrkancije, tudi miks
Agro oldies goldies, v kate-
rem smo združili vse naše
prve uspehe. Skladba Srečni
smo Slovenčki se je zelo prije-
la po celi Sloveniji in očitno
smo spet. pogledali v dušo
Slovencem in smo se našli
nekje notri. Tudi čisto zaba-
ven videospot je nastal. Do-
bre hrance si želim pa je pe-
smica, za katero bomo tudi
pripravili videospot, zelo za-
nimiva skladbica je tudi Pim-
pek.«
Gre pri skladbi Pimpek za
parodijo?
»Ja, na mnoge ansamble, ki
se zdaj ukvarjajo z etno glas-
bo pri nas. Od začetka smo
imeli enega, dva predstavnika
etno glasbe, ki sta bila kvali-
tetna, zdaj pa so se razmn(
li kot gobe po dežju in mis
odreagirali in naredili skla(
v takšnem stilu. Pri tem
sodelovala skupina vaščat
V skladbi gre za vaškega;
sebneža, ki ima zelo zanii
dialekt in neuslišana je njf
va ljubezen do Tončike.«
Kakšen je recept pri nas
janju vaših skladb?
»Pri Agropopu je najl
pomembna ideja, finta, i
in s tem se najbolj ubadaf
tudi moji sodelavci v ansaj
lu mi pomagajo pri tem. m
de, Urban in jaz smo v
nem trojka in iščemo nc|
svežega, pikrega, iskrivi
karkoli. Ko najdemo dol
štos. se najbolj posvetil
tekstu. Naredimo osnovo
fren in nato delamo glasbili
obratno.«
Celje je kraj, kjer ima^'
di del svojih korenin? |
»Moja mama je iz Celja i
Si živel kot otrok kd^'
Celju?
»Ne, živel sem v Ljubijo
imeli pa smo trdne vezi.
so bili stari starši tukaj d"'
in smo hodili za vikende sj
To je velika družina in bi'^!
pestro in še je pestro.«
SIMONA BRCI'
PETICA
GUSBA
37
glasbeni ex-press
r^radi nesporazumov okoli glasbene usmeritve so založbo
flektra zapustili ameriški glam metalci MOTLEV CRUE. Po ne
preveč blestečem lanskem come-backu Nikki Sixx, Tommy
j^ee, Vince Neil in Mick Mars obljubljajo, da bo njihov prihodnji
album prava bomba. Prvič v njihovi osemnajst let dolgi
jolasbeni karieri, v kateri so prodali zavidljivih 35 mio plošč,
Ibodo končno le lahko objavili ploščo, ki bo nastala brez
Lihania belih ovratnikov za njihove ovratnike.
" V bližnji prihodnosti se bo na
^trgovinskih policah končno le
ijkašel tudi novi album »umet-
jtoka, ki smo ga nekoč poznali
Jod imenom PRINCE«. Veliki
gnalček bo album »New Power
vJSoul« objavil pri svoji založbi
aNew Power Generation, na
^jnjem pa bo 14 povsem novih
Ijfckladb. Kot prva izmed njih se
i|)o na single formatu znašla pe-
jlsem »The One«.
Komaj petnajstletni nemški
Jeen zvezdnik GIL je svojo ka-
riero začel kot glavni junak v
foto ljubezenski zgodbi »2-i-2=
Love« popularne revije Bravo,
za katero je nato napisal sklad-
bo »Por Heaven's Sake«. Ob po-
moči miinchenske redakcije
Brava so Gila opazili tudi produ-
centi založniškega giganta
BMG, ki so poskrbeli, da je
mladenič posnel in ob izdatni
propagandni mašineriji seveda
tudi uspel s skladbo
»Round'n'round«. Tej pa se je
na nemških in avstrijskih lestvi-
cah priključila tudi uspešnica
»Never Giving Up Novv«, ki se je
prav te dni znašla tudi na poli-
cah slovenskih trgovin z nosilci
zvoka.
Štajerski alter ročk heroji
CENTER ZA DEHUMANIZA-
CIJO in PRIDIGARJI so s pet-
kovim koncertom v avstrij-
skem Linzu otvorili 23. dnevno
turnejo po Avstriji, Nemčiji in
Nizozemskem, kjer bodo v un-
derground klubih odigrali kar
21 koncertov.
Prvaki domačega garažnega
ročka DICKY B. HARDY in HIC
ET NUNC pa se pripravljajo na
jesensko dvomesečno turnejo
po ameriških klubih. Vrhniški
HIC ET NUNC bodo prihodnji
teden pri založbo FV objavili
maxi single »Hovvling Monkey's
Blues« s petimi skladbami, ki so
nastale v studiu Alien.
Ljubljanska založba Vinilma-
nija je na CD formatu ponatisni-
la dva izvrstna albuma »Nočni
šansoni« (1984) in »Dajdamski
portreti« (1985) najboljše in naj-
bolj odštekane slovenske
»otroške« pesnice in pisateljice
ter šansonjerke SVETLANE
MAKAROVIČ.
Medtem, ko se je z zgornjega
dela evropskih lestvic že zdav-
naj poslovil drugi album »Back-
streefs Back« floridskega boy
benda BACKSTREET BOYS, pa
se v ZDA še vedno odlično pro-
daja njihov istoimenski prve-
nec. Slednjega bodo Backstreet
Boys promovirali tudi na veliki
poletni ameriški turneji, ki jo bo
na začetku julija napovedala vi-
deo^seta »Ali Acces« z videos-
potim posnetki s koncertov.
Na lestvice pa se po krajši
odsotnosti spet vrača fantovska
plesno-pevska zasedba 911.
Proti vrhu nekaterih evropskih
lestvic hiti njihova nova uspe-
šnica »Ali I Want Is You«, ki že
najavlja skorajšnji izid njihove-
ga drugega albuma.
Sredi tega meseca se je v
klubu Central v Ljubljani zgodi-
la promocija prvega albuma
skupine RITEM PLANET. Jani
Pavec, Mare Pšeničnik in Mitja
Savnik so ob podpori nekaterih
znanih slovenskih estradnikov
(Vili Resnik, Dadi Daz, Babilon,
Victory...) predstavili vseh de-
vet skladb z istoimenskega al-
buma, ki ga je založila kranjska
Panika. Avtor večine skladb.
producent in ustanovni član
skupine Ritem Planet Uroš Se-
meja že nekaj časa igra tudi s
skupino Californija.
V Kaliforniji delujoči Grk
YANNI je dosedaj prodal že več
kot 7 milijonov kopij svojega
lanskega albuma »Tribute«, ki je
bil v celoti posnet v Indiji in na
Kitajskem. Yanni je glasbo z
omenjene plošče promoviral na
izredno uspešni ameriški turne-
ji, v drugi polovici leta pa se bo
skupaj s svojo ekipo, ki šteje več
kot 200 mojstrov za razsvetlja-
vo, pirotehnične efekte, kame-
ro in zvok, predstavil tudi na tej
strani Atlantika.
Po triletnem boju z rakom je
prejšnji petek v Kaliforniji, v
starosti 56 let, umrla LINDA
McCARTNEY, žena ex-Beatla
Paula McCartneya, priznana fo-
tografinja, klaviaturistka skupi-
ne Wings in zagrizena vegetari-
janka. Linda Eastman, hči new-
yorškega bankirja, se je s Pau-
lom poročila leta 1969 in takrat
»zlomila« nešteto dekliških src,
ki so bile zaljubljene v najlepše-
ga člana liverpoolske četverice.
Paul in Linda sta v svojem sko-
raj tri desetletja trajajočem za-
konu poleg ogromnega premo-
ženja pridelala tudi tri otroke,
Mary, Stello in Jamesa.
THE ROLUNG STONES so v
kanadskem Torontu posneli vi-
deo za skladbo »Out Of Con-
trol«, ki bo prihodnji teden izšla
kot tretji single z lanskega albu-
ma »Bridges To Babylon«. Origi-
nalno verzijo bodo na singlu
spremljali še trije remixi, ki so
jih Rollingi zaupali mojstrom
tovrstnih zadev - producentski-
ma teamoma Bi-Polar in Fluke.
Skupino PEARL JAM je za-
pustil bobnar Jack Irons (ex-
Red Hot Chilli Peppers), na nje-
govo mesto pa bo za prihajajo-
čo turnejo, na kateri bodo seatt-
leški grunge prvaki predstavlja-
li pred nedavnim objavljen LP
»Yield«, sedel Matt Cameron,
nekdanji bobnar skupine
Soundgarden.
Ob koncu evropskega dela
svetovne turneje je razpadla ka-
lifornijska funk-metal zasedba
FAITH NO MORE. Po obetav-
nem začetku karirere sredi
osemdesetih (»Intruduce Your-
self«) in še bolj uspešnem nada-
ljevanju v začetku devetdesetih
(»Angel Dust«), so se člani ben-
da po odhodu kitarista Jima
Martina vse bolj predajali delu v
lastnih skupinah, posneli dve
povprečni plošči (»King Por A
Day...« in »Album Of The Year«)
in svojo nekoliko zastarelo god-
bo predstavili na veliki turneji, v
okviru katere so lani že drugič
nastopili tudi v Ljubljani. Prvi
koncert skupine Faith No More
se je v Hali Tivoli zgodil na višku
njihove kariere leta 1994 in še
vedno ostaja eden izmed viš-
kov koncertne ponudbe na
sončni strani Alp.
64-letni PAT BOGNE bo v
kratkem spet šokiral svoje
vrstnike. Lastnik več kot šest-
desetih uspešnic in eden iz-
med najpopularnejših pevcev
vseh časov zadnji dve leti pre-
življa svojo drugo puberteto.
Leta 1996 je objavil album s
priredbami heavy-metal kla-
sik in se nato na podehtvi
American Music Awards po-
javil oblečen v črno usnje in s
pasjo ovratnico okoli vratu,
letos pa bo »stare mamice«
pretresel s predelavami neka-
terih najbolj udarnih soul
tem. Med temi bo seveda tudi
poskočna »Papa's Got A
Brand New Bag«, ki jo je gos-
pod Boone posnel v duetu s
kraljem soula Jamesom
Brownom.
Corey GLOVER, nekdanji
pevec predlani razpadlih
LIVING COLOURS, bo sredi
prihodnjega meseca končno
le objavil svoj dolgo napove-
dovani prvi solo izdelek. LP
»Hymns« bo izšel pri založbi
LaFace, katere večinski last-
nik je najbolj iskani ameriški
producent in aranžer Babyfa-
ce. Večino skladb z omenje-
nega albuma je napisal kar
Glover sam, po prvemu sin-
glu »Do You First, Then Do
Myself« sodeč, pa so njegovi
tokratni sadovi padli daleč od
drevesa. Nekoč zapriseženi
funk-metalc je, kot kaže, svo-
jo dušo prodal rhythm&blue-
su.
RTVS - Radio Maribor razpi-
suje natečaj za letošnjo Popev-
ko vesele jeseni, ki bo v sobo-
to, 17. oktobra, v dvorani tabor
v Mariboru. Skladbe pošljite
kot »demo« posnetek s prilo-
ženimi podatki o skladatelju,
tekstopiscu in izvajalcih, na
naslov: SAZAS - Poslovalnica
Maribor, Streliška 150, 2000
Maribor s pripisom »za PVJ
98«, prijavnino v višini 10.000
SIT pa nakažite na žiro račun
organizatorja: 013-15-17089/
61. Prijave zbirajo do 11. maja.
STANE ŠPEGEL
Želi vsem dijakom
in študentom
uspešno šoisi^o
in študentsl<o ieto!
Izplačilo 20%
zaslužka v naprej!
•VSTOPNICE
za vse kinopredstave
Celjskih kinematografov
410 SIT za vstopnico.
•VSTOPNICE
za rekreacijo v Golovcu:
bazen 400 SIT, savna 600
SIT, bazen&savna 800 SIT,
kegljišče 500 SIT,
•TENIS
do 15. ure 400 SIT,
od 15. ure 1.000 SIT
•VOZOVNICE
za Izletnikove avtobuse:
LJUBUANA 490 SIT,
MARIBOR 450 SIT.
• FOTOKOPIRANJE
na Miklošičevi 1:
A4 7 SIT, PVC spiralna
vezava 120-200 SIT.
Informacije: 490 10 90, 490
10 91, http://www.klub-
scr.si, infoterminali v enotah
Banke Celje.
20 VROČIH RC
TUJAliSTVICA
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
TUJE lestvice
38
s KOZARCEM PO SLOVENIJI
Metliška črnina
je kraljica vin
Zvestoba potrošnikov tudi v časih, ko so prevladovala bela vina
Metliška klet si je svoje ime
zaslužila šele leta 1965, ko je
kmetijska zadruga prvič od-
kupila grozdje. Čeprav sega-
jo začetki organiziranja
kmetov v začetek stoletja, so
prvo klet zgradili šele leta
1929 in šele mnogo let zatem
tudi sami stekleničili in sta-
rali vina. Klet je bila med
drugo svetovno vojno poru-
šena, med letoma 1952-58 pa
jo je ponovno zgradila Za-
družna zveza Slovenije, saj
kmetijska zadruga ni premo-
gla potrebnih sredstev.
wamimmmmmmmmmmm
Prvo vino z etiketo in označ-
bo porekla, ki so ga ponudili
tržišču, je bila metliška črni-
na, ki še danes zavzema več
kot polovico vseh prodanih
vin z geografskim poreklom.
Po kakovosti se uvršča med
lahka vina kot sta na primer
rose ali cviček in težka pri-
morska vina, kot je merlot.
Odlikuje ga temna rubinasta
barva, poln, prijeten in gla-
dek, vendar nekoliko trpek
okus. Tudi v letih, ko so se
rdeča vina težko prodajala, so
bili potrošniki temu vinu zve-
sti. »Zato skrbimo, da ohranja-
mo kakovost,« pra\i Anton
Pezdirc, direktor Kmetijske
zadruge Metlika.
Bela Krajina je znana po
rdečih vinih in včasih so pri-
delali neprimerno več rdečega
kot belega vina. Ker pa so
prejšnja leta prinesla pred-
vsem trend belih vin, so se
tudi tam čedalje pogosteje
odločali za saditev belih sort.
Potrpežljivost
obrodi sadove
v Metliki so s trgatvijo kon-
čali letos. »Že prve meritve so
napovedovale dober letnik,
vse nadaljnje pa so to samo še
potrjevale,« je pripovedovala
enologinja Ivanka Badovinac.
Kakovostne bele sorte so do-
segle dobro kakovost, k če-
mur je prispevala lepa jesen,
ki je pripomogla k harmonič-
nosti vin. Tudi vrhunske bele
sorte so dosegle visoke slad-
korje, zato chardonnay, renski
rizling, rumeni muškat, sau-
vignon in sivi pinot v kleti lepo
dozorevajo. Najbolj pa je pre-
senetila Portugalka, ki sicer
slovi po tem, da je hvaležna
sorta, vendar običajno ne do-
sega visokih sladkorjev. To-
krat je bilo drugače. Pridelali
so mlado vino z 11 volumen-
skimi odstotki alkohola in na-
polnili 20.000 litrov. Včasih je
bila to sorta, ki je zgodaj dozo-
rela in prvo vino, ki so ga
prodali. Zaradi bojazni, da bo
hitro izgubila svežino, "le jo
poskušali čimprej prodati, da-
nes pa je sodobna tehnologija
podaljšala čas prodaje za ne-
kaj mesecev.
Čakanje je tokrat obrodilo
sadove. Nekaj grozdja za po-
sebne trgatve, predikate, so
pustili vse do novembra. Sredi
meseca so trgali izbor in poz-
no trgatev in iz 3000 kilogra-
mov grozdja pridelali 500 li-
trov. Mesec zatem so trgali
jagodni izbor in pridelali 450
litrov. Kljub temu, da je bil
januar razmeroma topel, so
tvegali in 29. januarja natrgali
ledeno trgatev, ki je četrta po
vrsti. V Metliki napovedujejo.
da bo to letnik stoletja, sicer
stavijo na ledeno vino in ti^
cionalno metliško črnino.
Kar je metliška črnina u
rdečimi, je belokranjec n
belimi vini. Gre za mešan
belih vin, ki je zaradi majli
količine le lokalnega zna«
Zdravica pa je vino novejši
datuma, pridelana izkljui
iz modre frankinje. Groz
najboljše kakovosti v po
meznem letniku namenijo
pridelavo zdravice, ki jo tri
če pozna od junija 1996, Z
je to vino vrhunske kakovt
in z oceno nad 18 točk.
..................................VESNA LE'
Belokranjski vinogradi, kjer je doma metliška črnina.
Metliška klet.
Vino-zakaj pa ne?
Vino je glede na tisočletno
tradicijo del naše okolice s
svojevrstnim vplivom na
zdravje. Kultura pitja vina je
vtkana v naše vsakodnevno
življenje, vinogradništvo pa
je pomembna panoga, ki da-
je kruh mnogim ljudem po
svetu.
Vino ima posebno mesto v
naši prehrani, predvsem ne-
katera naša vina, saj so znana
po nizki stopnji alkohola in
ugodni kislosti, ki daje vinu
poseben gastronomski zna-
čaj. Če pijemo vino kulturno,
v manjših količinah in ob hra-
ni, je vpliv alkohola na organi-
zem minimalen oziroma za
počutje celo ugoden.
Najstarejši zapis o vinu kot
zdravilu izhaja iz leta 2230
pred našim štetjem. In dejan-
sko je v vinu alkohol le ena od
šeststo razhčnih, tudi še ne
povsem raziskanih sestavin.
Pravzaprav je hrana, ki vse-
buje energetsko in življenjsko
važne, hranljive snovi. Ener-
getsko vrednost pa ne daje
samo alkohol, temveč tudi
sladkor in nekatere kisline.
Vsak narod ima drugačen
odnos do pitja vina in tudi
potrošnja vina na prebivalca
je različna v različnih deželah,
kar je odvisno predvsem od
standarda in kulture pitja. Vi-
no pijemo ob hrani izključno
zaradi gastronomskega užit-
ka in boljšega apetita. Hrana
in vino skupaj zaokrožita
obrok v svojevrstno celoto.
Seveda pa ne smemo pozabi-
ti, da lahko splet različnih de-
javnikov pripelje do alkohol-
ne omamljenosti in odvisno-
sti, kar pojmujemo kot alko-
holizem in predstavlja težko
socialno bolezen in agresijo
na organizem.
Pravzaprav ne obstaja vino,
ki ga ne bi mogli piti ob hrani.
Obstajajo pa neka gastro-
nomska pravila, ki zagovarja-
jo pitje le določenih vrst vin in
ob določeni hrani. Vsa ta pra-
vila so le osnovni vodič pri
izboru vina, saj bo pravi p(
navalec vin med številnimi
bral tisto, ki ga dobro po:
in mu ob določeni hrani n
bolj odgovarja.
Kakovost vina najprej do
ča poreklo, vinogradni
okoliš z vsemi ekološki
vplivi ter njegova vrsta. (
hrani lahko pijemo vsa t
mizna vina brez geografsl
ga porekla, namizna vina
geografskim poreklom, kv!
tetna in vrhunska vina. Kal
vost vina pa se stalno met
glede na vrsto, letnik, mei
vinograda, tehnologijo pret
lave grozdja ter nege vic
Glede na količino sladkoi
pa delimo vina na suha, P'
suha, polsladka in sladka.
Suha, ne preveč aromatifi
vina pijemo ob slanih jed«
medtem ko ob sladkih jedi
bolj ustrezajo sladka, aroff
tična vina. Bela vina, ki im^
manj fenolnih komponent
so običajno lažja kot rdeča,
pijejo ob bolj lahki hrani, P
rutnini ali ob ribah. Rdeča'
na, ki vsebujejo več ali ni^
rdeče barve - antociana, p^'
bogatejša s fenoli in so ta
navadno težja in bolj trp
Pijejo se ob mesnih jedeh.
Takšnih in podobnih priP
ročil pitja vina je še zelo
ko, dejstvo pa je, da si P"^
meznik izbere tisto vino.;
mu ob dani hrani in lastn^
okusu najbolj ustreza.
|||H SIMONA KUČm
mmm dipl. ing. živ. tehn<
PETICA
V MODNEM VRTINCU
39
Neoromantika kot modni kolaž
IP^ined mnogih modnih stilov, ki nas
Rh do v prihajajočem poletju razveseljeva-
r jezili ali pa pustili ravnodušne, je nad-
i e opazna tudi tendenca, ki kroži med
pgljivim sanjskim svetom, realistično
f edanjostJo, kjer je individualizem prva
Izpoved in poetičnim šarmom brezčasne
I legance- Neoromantika se imenuje, izha-
pa seveda iz obdobja romantike in se
na umetnost oziroma kulturo prve
polovice 19. stoletja.
gistvo romantike je izpostavljanje posa-
jijeznika, njegove čustvene notranjosti,
5trasti, dramatične napetosti, bohemskega
razmišljanja in dojemanja sveta. Neoro-
mantika kot modna smernica pa vse te
lastnosti združi in uporabi kot osnovo za
graditev novega stila oblačenja za današnjo,
jsodobno razmišljajočo žensko. Zapleteno?
Seveda ne. Le na razigran barok in rokoko z
obilico čipk, vezenin in svetlečega se nakita
rijse spomnite, dodajte nekaj deške prepro-
stosti iz zgodnjih dvajsetih let, ko se je
začela ženska emancipirati
tudi v modi, vse skupaj zabe-
lite še z lastno vizijo vizualne
podobe in dobih boste - neo-
romantiko. Svobodomiselno
smer, ki tedanja modna
f vzdušja prestavlja v današnji
čas, je torej nekakšen kolaž
različnih virov. Podobe, izpo-
sojene iz tistih časov, se dru-
ga ob drugi nizajo v presenet-
ljive, izvirne sestavljanke, ki
nudijo igro zapeljevanja, igri-
vosti, nežne čutnosti, žens-
tvenosti in - če vemo, kako se
»tej reči streže« - tudi veliko
brezmejno lepih, estetskih
užitkov.
In še osnovni sestavni deli
tega modnega kolaža: prosoj-
ni materiah, pogosto v več
slojih različnih barv, svetleče
strukture, cvetlični motivi -
ročno poslikani, potiskani ali
kot vezene aplikacije, več ni-
zov bisernih oziroma ogrlic iz
dragih in poldragih kamnov.
Oh, pa seveda - brez roman-
tično zasanjanega, skrivnost-
nega in sploh karizmatičnega
pogleda pri tem stilu nikar ne
pričakujte pravega efekta...
In, če ste v slednji trditvi
zaslutili ironičen prizvok, naj
ob koncu čisto resno prista-
vim: odeti se v živopisane,
velike cvetlične vzorce, se
opotekati pod težo navešene-
ga nakita, se bleščati in frfota-
ti v spogledljivi prosojnosti ni
vselej znak modne osvešče-
nosti, še manj izbranega oku-
sa. Zato - tudi če vam je tale
modni stil brezmejno všeč in
ste mladi ter brhki, da je kaj -
pomislite na tisto budistično
modrost, ki pravi, da puščica
ne more zleteti, če je lok pre-
več napet. Enako ne bo nič, če
je lok premalo napet. Torej:
zmernost ah srednja pot - naj-
boljša pot, bi lahko bilo pri-
jazno sporočilo današnjega
»neoromantičnega« modnega
utrinka.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Anketno nagradno vprašanje aprila
j VRNITEV ČEVUEV Z OZKO KONICO IN TANKO VISOKO
I PETO V MODO JE ZNAK:
i: Želje, da bi se ženska znova bolj razlikovala od moškega;
I zapeljevanja, znak samozavesti in želje po ugajanju;
' ^^ poskus vrnitve v modo izpred nekaj desetletij;
^ d) ...........
Spektakel ob razglasitvi najbolje
oblečenih Slovenk in Slovencev
že četrto leto zapored smo
jih izbrali. Najbolje in naj-
slabše oblečene Slovenke in
Slovence. Eni^ se z akcijo in
izborom strokovne komisije
strinjajo, drugi seveda ne
dojamejo, zakaj ni bil uvrš-
čen in izbran človek, ki je
»po njihovem najbolje oble-
čen...« Skratka, znova tista
večna problematika, o kateri
je že Prešeren rekel: »Le čev-
lje sodi naj...«
Slovenci smo očitno tako
izjemni, da se na vse spozna-
mo, vsi smo za vse strokov-
njaki. No, pa kdaj drugič o
tem. Dejstvo je, da imamo od
prejšnje nedelje dalje novo,
uradno najbolje oblečeno Slo-
venko in novega najbolje ob-
lečenega Slovenca. Ta laskavi
naslov sta si prislužila Judita
Treppo, nekoč manekenka,
danes pa stilistka reklamnih
prehrambenih sporočil, in Al-
joša Rebolj, voditelj oddaje
Tok-noč-tok na Televiziji Slo-
venija.
Slavnostna prireditev je bila
v ljubljanski Festivalni dvora-
ni, osrednji del pa je sestavlja-
la gala modna revija najbolj-
ših slovenskih modnih obli-
kovalcev, ki so se predstavili z
najnovejšimi kolekcijami ob-
lačil za letošnji pomlad in po-
letje.
Sodelovali so: Pletilni stu-
dio Draž, Akultura, Nancy
Aljančič, Pletenine Ros, Al-
mira Sadar, Cliche, Jolanda
Thaler in Belinda Škarica. Vo-
diteljica Tajda Lekše je ble-
stela v spektakularni obleki
Aleksandre Šaronjič, sicer pa
so kreacije nosile najbolj
priznane slovenske in hrvaš-
ke manekenke. V vlogi ma-
nekenk so se predstavile tudi
celjska igralka Tina Gore-
njak, koreografinja Sonja Ož-
bolt, televizijka Mojca Ma-
vec...
In kakšna je modna vizija
slovenskih kreatorjev za pri-
hajajoče tople dni? Vsekakor
prevladuje siva barva v več-
plastni transparenci, za kate-
ro se je navdušila tudi celjska
modna hiša Thaler, sledijo
rjavi, peščeni in rjasti odten-
ki, ki se poigravajo na mini-
malističnih poletnih kreaci-
jah ali romantično čipkastih
in mrežasto prosojnih plete-
nih mojstrovinah. Spontane-
ga aplavza so bile deležne še
pletenine pletilnega studia
Draž iz Velenja, pa atraktivne
kopalne obleke Nancy Aljan-
čič, pa... Ja, zares veliko ino-
vativnosti iz smisla za krea-
torsko izražanje so tokrat
pokazali domala vsi nastopa-
joči. Seveda bi lahko kakšne-
ga med njimi še vedno po-
grešali, vendar v celoti gleda-
no je predstava nudila veliko
estetskih užitkov. Kot pravo
pašo za oči bi lahko opisali
tudi zaključni defile, ko sta
se predstavila najbolje oble-
čena Slovenka in Slovenec. O
tem, kakšen odnos imata do
mode oziroma oblačenja v
vsakdanjem življenju Judita
Treppo in Aljoša Rebolj, pa
prihodnjič.
Foto: STANE JERKO
Da kopalke niso le pomembna počitniška canjica, temveč
brezmejna modna inspiracija, je dokazala Nancy Aljančič z
atraktivno kolekcijo kopalk za letošnje poletje.
Igra pletenih zank, ki pričarajo transparentne oblačilne
mojstrovine. Pletilni studio Draž iz Velenja.
ZAAVTOMOBILISTE
40
Mazda MX-5 po kapljicah
že lani jeseni je japonska
Mazda pokazala nekoliko
obnovljeni roadster MX-5,
avto, ki je začel zelo uspešno
modo malih roadsterjev ta-
ko na evropskih kot drugih
trgih. Sedaj se avtomobil vo-
zi na evropske, pa vsaj delo-
ma tudi na slovenski avto-
mobilski trg.
Mazda MX-5 je navzven
drugačna od prejšnje izve-
denke predvsem zavoljo
prednjih luči, pa tudi zadnjih,
vsaj delno drugačen je tudi
zadek. Dotaknili in spremeni-
li so še podvozje, spremenili
so prednji in zadnji kolotek -
to bi bilo med večjimi spre-
membami tudi vse. Kljub te-
mu, da se to ne vidi, pri Mazdi
trdijo, da je novih skoraj 90
odstotkov sestavnih delov.
Motorja sta dva (tako kot
prej), vendar nekoliko dopol-
njena. Šibkejši je 1,6-litrski šti-
ri valj nik, ki ima po novem za
22 odstotkov več moči, prav
tako nekoliko močnejši pa je
1,8-litrski motor. Zasnova te-
ga avtomobila ostaja kljub
prenovi enaka: motor spre-
daj, pogon na zadnji kolesni
par, kar pomeni, da avto po-
nuja kar precej zabave, kajti
zadek je kratek in tudi dovolj
lahek. Odpiranje strehe je še
naprej ročno, torej nobene
elektrike in podobnega udob-
ja. Menjalnik je ročni petsto-
penjski (na Japonskem ponu-
jajo tudi šeststopenjskega),
kaže pa omeniti, da ima razli-
čica z 1,8-litrskim motorjem
vgrajeno tudi zaporo zadnje-
ga diferenciala.
Kako bo z dobavami za slo-
venski trg? No, tukaj Mazda
skoraj izrazito šepa, kajti ma-
ja naj bi ponudili samo dve
novi mazdi MX-5. O cenah še
nič, domnevamo pa lahko, da
naj bi cenejša izvedenka stala
nekako 3,7 do 3,9 milijona
tolarjev.
Obnovljena mazda MX-5
Konec leta astra kot klasična limuzina
Nemški Opel v teh dneh vsepovsod po Evropi predstavlja svojo novo astro (pri nas bo avto
na voljo konec maja), hkrati pa ponuja v objavo prve uradne fotografije nove limuzinske
različice. Doslej so namreč predstavili kombilimuzino s tremi in petimi vrati ter karavana,
sedaj pa še klasično limuzino.
Tako manjkata samo še kabriolet in kupe (ki je bil na hitro na ogled na letošnjem ženevskem
avtomobilskem salonu), pa bo ponudba tako rekoč kompletna. Novo astro limuzino bo Opel
premierno predstavil na leipziškem avtomobilskem salonu, avto pa je dolg 425 centimetrov
oziroma za 12 centimetrov daljši od kombilimuzinske izvedenke. V prtljažniku je prostora za
460 litrov, medosna razdalja 261 centimetrov pa je enaka kot pri drugih različicah. Ugoden je
količnik zračnega upora 0,29, avto pa je oziroma bo dobro opremljen (pirotehnični zategovalni-
ki pasov, stranski zračni varnostni blazini, ABS ipd). Po napovedih tovarne bo limuzina na trg
pripeljala jeseni oziroma konec leta in samo še povečala ambiciozni načrte prodaje, kajti letos
bi radi prodali kar 700 tisoč novih aster. Na sliki: opel astra limuzina.
Velika ambicioznost
Mercedes Benza
Nemški Mercedes Benz, ki
je sestavni del koncema
Daimler Benz, z dokajšnjim
optimizmom napoveduje le-
tošnji posel z avtomobili ozi-
roma mercedesi.
Tako računa, da bo svojo
letošnjo prodajo povečal kar
za 19 odstotkov, in sicer na
850 tisoč avtomobilov, do leta
2000 pa naj bi v stuttgartski
tovarni izdelali kar 1,2 milijo-
na avtomobilov. Takšna pri-
čakovanja temeljijo pred-
vsem na dobri prodaji neka-
terih novih avtomobilov, de-
nimo mercedesa A razreda,
pa raznih izvedenk razreda E,
med drugim naj bi šel še bolj
v promet kupe CLK ipd. Kot
menijo v vodstvu Mercedesa,
je tovarna na izjemno dobri
poti, v poslovnem oziroma
finančnem pogledu pa je do-
bičkonosnost tovarne sploh
izjemna. Sicer pa je znano, da
je avtomobilski del Daimler
Benza, torej Mercedes, lani
prispeval levji delež k dobre-
mu poslovanju korporacije,
hkrati pa še niso pozabljene
težave, ki so jih imeli s svojii
malčkom razreda A. Tod
prodaja tega avtomobila se
zadnjih mesecih popravlj
kar med drugim dokazuje
tudi trimesečni rezultati, kaj
Mercedes je doslej prodj
skoraj 200 tisoč avtomobiloj
oziroma za 30 odstotkov vd
kot lani v tem času.
Mercedes CLK
VW in njegov dirkalni lupo
Nemški Volkswagen je za
nemško nacionalno prvens-
tvo mladih pripravil dirkal-
no izvedenko avtomobila, ki
ga sicer še ne prodaja. Gre
za VW lupo, vozilo, ki je v
tem primeru dolgo 348 cen-
timetrov in naj bi v »civilni«
izvedenki pripeljalo na trg
konec letošnje pomladi ozi-
roma sredi poletja.
VW bo izdelal 20 povsem
enakih avtomobilov, prva dir-
ka v tem prvenstvu pa bo 18.
oziroma 19. aprila na znanem
dirkališču Hockenheim. Avto-
mobil bo v dirkalni varianti
tehtal vsega 865 kilogramov,
za pogon pa bo skrbel 1,4-
litrski štirivaljnik s po štirimi
ventili na valj in močjo 82
kW/112 KM, kar naj bi zado-
stovalo za največjo hitrost čez
200 km/h. Avtomobila seve-
da ne bodo prodajali, pač pa
ga bo mogoče najeti, in sicer
za 41.500 mark (na sezono).
Ta cena bo vključevala tudi
servisne stroške, poleg
pa bo treba položiti še 10 li^^J
mark depozita kot zavaroV''
nino v primeru nesreče.
Dirkalni VW lupo
pETIM
ZAAVTOMOBILISTE
41
Golf IV za
$|evenske kupce
« lani je nemški Volks-
predstavil golfa IV
^J^^unal, da bo že pred
' ^gjn leta stekla tudi
flova prodaja na večini
Jjpskih trgov. Pa ni bilo
. (o čemer smo že pisa-
2ato se novi golf šele
pojavlja na Sloven-
kam trgu.
po se v primerjavi s pred-
^jjiKom navzven prav iz-
|J,o ne razlikuje, čeprav je
širši in višji, poleg tega je
fia tudi medosna razdalja,
fjj (za 10 litrov) pa je tudi
jjažnik. Skratka, očitno je,
golfa pri Volksvvagnu za-
;tno niso prav veliko spre-
jnili, kajti avto je šel že do-
jzelo dobro v prodajo (vse
leta 1974 pa do danes so
ieiali okroglih 18 milijonov
jinobilov). Notranjost je
tem narejena tako, da uteg-
biti všeč veliki večini kup-
za katere Volksvvagen
^i, da so tako imenovana
Jit generacija. Motorjev je
im, vendar so to vsi agrega-
|ki se že vrtijo v drugih
iikswagnih oziroma avto-
l^bilih korporacije Volkswa-
i'en. Na začetku je 1,4-litrski
teinski štiri valj nik, sledi mu
'ililiski motor, nato prideta
na vrsto dva 1,8-litrska agrega-
ta z različno močjo, najzmog-
Ijivejši pa je petvaljnik z ozna-
ko 2,3 V5 ter močjo 150 KM.
Dizli so trije, vsi opremljeni s
turbinskim polnilnikom ter z
enako gibno prostornino (1,9
htra), a različno močjo. Oprem
je pet, Porsche Slovenija pa
začenja s tako imenovano de-
želno, kar pomeni, da bodo
vse izvedenke že serijsko
opremljene s servovolanskim
ojačevalnikom, protiblokir-
nim zavornim sistemom ABS,
štirimi kolutnimi zavorami,
dvema zračnima varnostnima
blazinama, deljivo zadnjo
klopjo, dvema zadnjima
vzglavnikoma ipd. Za doplači-
lo bo možno dobiti še marsi-
kaj, posebej pa kaže omeniti
še opremski paket GTI, ki je
na voljo samo pri golfu z naj-
močnejšim dizelskim motor-
jem (110 KM) ter 1,8-litrskim
turbo motorjem z močjo 150
KM. Ta hip je pri različnih
pooblaščenih trgovcih po vsej
Sloveniji na voljo približno 300
golfov, Porsche Slovenija pa
upa, da se mu bo letos posre-
čilo prodati kakšnih 1500 gol-
fov IV. Upajo, da pri dobavi ne
bo prišlo do zastojev, tako kot
denimo pri audiju A2 in VW
passatu, kjer je čakalni rok že
kar neugledno dolg.
S starimi napakami v pomlad
^•^edavni preventivni akciji Avtomoto zveze Slovenije, ki so jo izvedli na celjski tehnični
^■so ugotovili, da zimsko obdobje še vedno pušča največ pomanjkljivosti na pnevmati-
y Zavornem sistemu avtomobila.
^ ^"iji so pregledali okrog 100 vozil (povprečna starost 7 let in pol). Veliko pomanjkljivosti
j.^^li tudi na jermenih, podvozju, svetlobnih telesih in brisalcih, skoraj vsako peto vozilo pa
dovolj zavorne tekočine, kar je izredno nevarno tudi za ostale udeležence v prometu,
manj kritičnih okvar so našli na žarometih in pomožni (ročni) zavori, medtem ko je
^sako sedmo vozilo resneje poškodovano podvozje.
Ja Vsemi parametri so presenetljivo najboljše rezultate pokazala merjenja stanja akumula-
ta::, strokovnjaki AMZS pa tudi niso odkrili vozila, katerega emisija izpušnih plinov
'"novega monoksida) bi presegala kritično mejo.	PRIMOŽ ŠKERL
Peldesellet
slovitega
spačka
Prav letos mineva točno
petdeset let, odkar so na
pariškem avtomobilskem
salonu predstavili slovite-
ga citroena 2CV, avto, ki ga
pri nas bolj poznamo (ali
smo ga) pod imenom spa-
ček.
To je bil skoraj izjemno
uspešen avtomobil, ki so ga
izdelovali vse do leta 1990. V
tem času je seveda doživel
nekaj sprememb, vendar je
v osnovi ostal bolj ah manj
enak: preprost, skoraj kultni
avtomobil tako za mlade
kot malo manj mlade. To-
varna Citroen za sedaj ne
razmišlja, da bi se lotila iz-
delave podobnega avtomo-
bila.
Po kupeju kabriolet
Lani je nemški Porsche
predstavil povsem obnovlje-
nega porscheja 911, avtomo-
bil, ki ga tovarna izdeluje že
več kot 30 let in je doslej
tovarni po porscheju 365
prinesel največ slave in se-
veda denarja.
Že lani je bilo rečeno, da
bodo kmalu predstavili tudi
kabrioletsko izvedenko
porscheja 911. Tako se je tudi
zgodilo. Porsche 911 cabriolet
se od kupejevske izvedenke
seveda razlikuje zgolj po in
zaradi platnene strehe. To
vedno zapira oziroma odpira
elektrika, ki za omenjeno
»operacijo« porabi vsega 20
sekund, streha pa tehta 32
kilogramov. Zanimivo je (kar
sicer ni izjemna novost), da
kupec sicer dobi zraven tudi
aluminijasto streho, ki jo na
avtomobil namesti predvsem
pozimi, ko s kabrioleti ni kaj
prida početi. Dimenzijsko se
kabriolet od kupeja 911 ne
razlikuje niti za milimeter, kar
velja tudi za vozne lastnosti,
pa za končno hitrost, pospe-
šek ipd. To ob tem velja tudi
za motor in pogonski sistem
nasploh. Motor je namreč
znan: to je bencinski šestvalj-
nik boksterske zasnove z gib-
no prostornino 3,4 litra ter
zelo zmogljivimi 300 KM ali
221 kW pri 6800 vrtljajih v
minuti. S tem motorjem zmo-
re 911 cabriolet največ 280
km/h, do 100 km/h pa pospe-
ši v 5,4 "sekunde. Avto je
opremljen bodisi s šeststo-
penjskim ročnim menjalni-
kom ali petstopenjskim tip-
tronicom S. Za sedaj velja, da
bo pri nas na voljo maja, pri
čemer bo različica z ročnim
menjalnikom naprodaj za
17,9, z avtomatiko pa za 18,6
milijona tolarjev.
Na sliki: porsche 911 ca-
briolet.

42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Pomladne spremembe
Bralka Magda želi nekaj
sprememb v prostoru, ki ga
uporablja kot dnevni pro-
stor, kuhinjo ter spalnico.
Bralka želi nekaj novih ko-
sov pohištva, obenem pa ne
želi preveč utesnjenega iz-
gleda prostora.
Kuhinje zaradi inštalacije
ne bi prestavljali, predlagam
vam le, da ločite tlak v prosto-
ru, v skici je to keramika,
položena v zaključno bordu-
ro. Pri kuhinjski niši je lahko
jedilna miza v obliki ehpse,
njene mere so cca 130 cm
dolžine, 75 cm širine, takšna
miza zadostuje za štiri osebe.
Jedilno mizo lahko dodatno
osvetlite z nižje spuščeno
svetilko, lahko s posameznim
lestencem ali žičnim siste-
mom, odvisno od opreme v
ambientu. V drugem delu
prostora stoji niz že obstoje-
čih omar in vitrine ter sedež-
na garnitura. Ta je sestavljena
iz troseda, ki ga lahko spre-
menite v ležišče, ter dveh pol-
foteljev, če želite, lahko prida-
te tudi tabure, ki ima enako
višino kot trosed ter je kva-
draten ali pravokoten. Izbira
polfoteljev pomeni varčeva-
nje s prostorom, obenem pa
so udobni in lepega izgleda.
Polfotelje dobrega designa iz-
deluje tudi nekaj naših proi-
zvajalcev. V istem oblikova-
nju je seveda tudi trosed.
Predlagam vam enobarvno
blago ali usnje, alkantaro, od-
visno od vaše želje. Polfotelja
sta lahko v drugi, vendar
skladni barvi. Dekorativne
tkanine za zavese naj bi bile v
barvah, ki se ujemajo s se-
dežno garnituro, vendar naj
imajo vzorec, prav tako so
lahko oblazinjeni v istem bla-
gu tudi stoh pri jedilni mizi.
Lahko se poigrate s kombina-
cijo različnih kompatibilnih
vzorcev. Ob sedežni garnituri
lahko postavite samostoječo
svetilko, z regulatorjem svet-
lobe. Klubska miza je kva-
dratna, s stekleno ploščo in
ima predal po celotni površi-
ni, lahko pa je tudi na kolesih.
Vprašanja o preureditvi
vašega stanovanja lahko
pošljete na Novi tednik, Pre-
šernova 19, Celje in nasvet
strokovnjakinje - arhitektke
vam bo gotovo v pomoč.
Svetujem vam, da izberete
tudi novo, svežo barvo sten,
ki naj se seveda ujema z osta-
lo opremo, prostor vam bo
tako zaživel v čisto drugačni
podobi.
KLAVDIJA SITAR
KUHAJMO PO DOMAČE
Čas je za žar!
če se boste v prihodnjih
toplih dneh odpravili v nara-
vo, boste s seboj gotovo vzeli
tudi žar in si privoščili piknik.
Ni stvari, ki je ne bi mogli
speči na prastari način, nad
žerjavico. Jedi z okusom di-
ma so izvrstne, tako priprav-
ljeno meso pa je najmanj ka-
lorično.
Kateri deli mesa so primerni
za žar? Vedno so dobri kotleti,
od svinjine še vratovina, rebra
ali stegno, od govedine križ,
biftek in ramstek, od perjadi
skoraj vsi deli (še posebno kri-
la in bedra), jetra, ledvičke in
telečje srce.
Sardelice na
žerjavici
Potrebujemo: 12 sardelic, 12
lovorjevih listov, 6 žlic morske
soU.
Pr^irava: izberite srednje
velike, zelo sveže sardele, da
jih lahko pustite neočiščene in
neostrgane (če niste prepričani
o svežini, jih raje očistite). Polo-
žite šest ribic v posodo, potro-
site s tremi žlicami soli, položi-
te preostalih šest in tudi te po-
solite. Pustite jih eno uro. Otre-
site čim več soli, pecite jih na
rešetki 4-5 minut z vsake strani
ali boljše v posebni napravi,
vmes pa dajte lovorjeve liste.
Pečeni sir
Male, trde kockice sira na-
mažite z oljem, potrosite s po-
prom in nabodite na ražnjič, da
jih lažje obračate. Na žerjavico
dajte iglice rožmarina in sir pe-
cite 2 do 3 minute, da se prične
mehčati. Takoj postrežite s
prav tako popraženimi rezina-
mi črnega kruha.
Plesicavice
Potrebujete: (za 6 - 8 oseb)
70 dag govedine, 30 dag svinji-
ne, 1-2 stroka česna, 1/2 žUčke
rdeče mlete paprike, 1-2 glavi-
ce čebule, šopek peteršilja, sol,
poper.
Priprava: obe vrsti mesa
zmešajte, začinite, stisnite če
sen, čebulo in peteršilj. Dodajte
4-5 žlic mineralne ali navadne
vode. Mesite z rokami najmanj
5 minut. Nato postavite poso-
do v hladilnik, da »počiva »12
ur. Oblikujte pleskavice in jih
specite na žaru.
Še nasvet: če ne želite v zmes
dodati čebule, pečene pleskavi-
ce zložite v posodo in vsako
potrosite z nasekljano čebulo.
Pokrijte. Nato poberite čebulo,
tako se pleskavice samo napo-
jijo vonja in okusa.
Pecivo z žara
Potrebujemo: 50 dag moke,
4 dag kvasa, 4 žlice olja, rožma-
rin.
Priprava: nadrobite kvas v
malo mlačne vode z žlico mo-
ke. Ko kvas vzhaja, ga zmešaj-
te z preostalo moko in oljem,
posolite in dobro zamesite - po
potrebi dodajte vodo. Pri sobni
temperaturi naj vzhaja eno
uro. Oblikujte tanke klobase in
jih ovijte na oprane, sveže palč-
ke. Na toplem naj vzhajajo pol
ure. Namažite jih z oljem in
specite na žaru; po potrebi
obračajte. Na žerjavico dajte
vejico rožmarina, da se pecivo
navzame prijetnega vonja. Pe-
čeno zopet natanko namažite
z oljem; potrosite ga lahko še s
sesekljanim česnom.
Pražena čebula
Potrebujemo: 4 velike glavi-
ce čebule, 1/2 dl čili omake (ali
sojine omake), olje.
Priprava: čebulo olupite in
jo vodoravno narežite na debe-
lejše kolute. Zmešajte čili oma-
ko z malo olja in s tem mažite
čebulo, dokler jo pražite. Po-
strezite vroče.
Pisani raznjici
Narežite na enake, kockice
60 dag bučk, 40 dag jajčevcev,
40 dag rdeče paprike, 20 dag
čebule in 40 dag trdega sira.
Vse sestavine marinirajte (oliv-
no olje, sok ene limone, strok
česna, timijan, rožmarin), spe-
cite, posolite in popoprajte ter
potrosite z nasekljanim peter-
šiljem.
Puranji ražnjiči
Narežite 40 dag paprike, 50
dag trdih paradižnikov, 40 dag
belega puranjega mesa, 24 dag
kumaric in marinirajte 10 mi-
nut (kot v predhodnem recep-
tu). Izmenjaje nabodite sesta-
vine, specite, posolite, popo-
prajte in potrosite z baziliko in
rožmarinom.
Sadni ražnjiči
Izberite jabolka, hruške in
ananas, nabodite na ražnjiče in
specite (na čistem) žaru. Po-
kapljajte -z medom in potrosite
z kokosovo moko.
DomaČi ražnjiči
Izmenjaje nabodite na 4 raž-
njiče na kockice narezanega 20
dag telečjega bočnika, 20 dag
paprike, 20 dag šampinjonov,
20 dag kumar, 20 dag kurjih (ali
drugih jetrc). Specite in pokap-
Ijajte s sojino omako.
Škampi na ražnjiču
Potrebujem« 12 škampov,
2 drobni bučki, 2 neškropljeni
limoni, poper, sol, olivno olje.
Priprava: oprani bučki j
moni narežite in nabodii
ražnjiče izmenjaje s škam
obeh strani pecite dve {j
minuti. Namažite z oljei^
memo posolite in popoptj
Lignji in zeienjo
z žara
Potrebujemo: 60 dag lig
2 korenčka, večja bučl^
dag špargljev, 25 dag šaira
nov, 2 veliki rdeči papriki,]
česna, 2 lovorjeva lista*
listki žajblja, vejica rožiii|
bel vinski kis, olivno olje,
poper.	]
Priprava: zelenjavo om
bučko in gobe narežena
ploščice, papriki na ka
šparglje pustimo cele. S^
mo na robu žara, pokap|
z oljem in kisom, posolii
popopramo. Med tem s
mo očiščene Hgnje, jih p
mo, popopramo in pok
mo z oljem, v katerega
dodali nasekljane začimb«
Postrvi z masloi
Potrebujemo: 4 malej)C
vi, 10 dag masla, svežo ^ei
peteršilja, sol, limono. ■
Priprava: očistite, operii
temeljito obrišite ribe. V ti
šno votlino denite rezino d
in specite na žaru. Takd
nakapljajte z maslom, poj
te s peteršiljem in okrag
kolobarčki limone.
Meso z žara I
Potrebujemo: 2 goveja
ka, 2 svinjska kotleta, 2 td
zrezka, 8 svinjskih zrezkcn
nadev zrezkov - 2 stroka čfi
5 dag nemastne slanine, ^
peteršilja; za marinado -1
olja, žličko mlete rdeče p
ke, žličko worchesterske
ke, žličko limoninega sol
stroka česna, 4 žlice nas(
nih začimb (rožmarin, žaj
bazilika), sol, poper. ■
Priprava: za marinado i
kljajte česen, zmešajte z O
mi sestavinami, posolite in
poprajte. Vsako meso je b<
če kakšno uro odleži v ma
di, za govedino pa je še p<
no priporočljivo, da je v
preko noči. Pred praženja
nadev sesekljajte olupljeni
sen, slanino in peteršilj. S
namažite 4 tanke svin!
zrezke, jih zvijte in učvrsti'
zobotrebci. Vse meso sp^
na žaru.
Krompir V foliji
Izberite drobne kromp^
približno enake velikosti,
operite in zavijte v folijO'
kopljite jih v žerjavico in f
približno 45 minut. Če
mlad krompir, je čas p^^'
polovico krajši. Z vilico pr^^
te, če so že pečeni,
krompir odvijte, zareži'^
križ, malo stisnite in
skutinim nadevom (malo-
te, kisle smetane, sol, P
peteršilj) ali samo posoli'
dodajte rezino masla.
Piše: MAJDA KLANŠEj
KOZMETIČNE NOVOSTI
Vulkansko blato
Kako poskrbeti za lep vi-
dez in dobro počutje je bilo
geslo 28. mednarodnega
kongresa kozmetike v začet-
ku aprila v Parizu. Na njem
so sodelovali vrhunski stro-
kovnjaki s področja kozme-
tike in številni medicinski
strokovnjaki.
In kako si zagotoviti lepši
izgled in dobro počutje? Od-
govor je vulkansko blato in
termalna voda, aktivna nega
obraza in telesa, ki nam daje
optimalne rezultate pri prob-
lemih, kot so: debelost, celu-
lit, akne in seboreja, staranje
in ohlapnost kože, psorijaza,
madeži na koži, revmatizem,
artritis, artroza, plešavost.
Vulkansko blato in termal-
na voda dajeta organizmu vse
minerale in oligoelemente, ki
jih potrebuje. Izvira iz Argen-
tine in domačini ga že dolgo
poznajo kot najučinkovitejše
pomlajevalno sredstvo. Črpa-
jo ga iz globine z uporabo
najnovejše tehnologije, upo-
števajoč ravnotežje narave in
ohranitev njegove terapevt-
ske značilnosti.
Zaradi svojih lastnosti je
učinek vulkanskega blata
edinstven v svetu! Vulkanska
zemlja je naravno zmešana s
termalno vodo, brez onesna-
ženja in zaradi kemične se-
stave v njej ne nastajajo bak-
terije. Termalno blato ni ena-
ko blatu iz jezera, ki je izpo-
stavljeno onesnaževanju in ki
ga moramo izpostaviti viso-
kim temperaturam, če hoče-
mo iz njega odstraniti strupe-
ne snovi, s tem pa uničimo
vse druge dobre lastnosti. Iz-
vira iz »žive zemlje«. Zato je
možno izvajati že naštete
kozmetične terapije za obraz,
telo, hujšanje, celulit, še zlasti
v kombinaciji z infra rdečo
svetlobo in galvanskim to-
kom.
Narave ni mogoče posne-
mati, to pomeni, da vsi mine-
rah in oligoelementi, ki jih
blato vsebuje, prodrejo v der-
mis, v njihovem naravnem
stanju kožo hranijo in iz tega
razloga pridobi naš celoten
organizem najvažnejše. Stro-
kovnjaki so še posebej pou-
darili, da vulkansko blato vse-
buje silicijeve minerale, ki so
v obliki fosiliziranih morskih
alg. Človeški organizem ima
enako kemijsko sestavo kot
zemlja, vsebuje vodo, kisik,
vodik, ogljik in dušik. Sčaso-
ma pa organizem izgublja mi-
nerale in oligoelemente in to
v glavnem zaradi neprimerne
prehrane. Vitamine in mine-
rale, ki jih pridobivajo v labo-
ratorijih, človeško telo absor-
bira samo do 4 odstotkov, ker
organizem v procesu selekci-
je zavrača vse snovi, ki nima-
jo enake strukture.
Vulkansko blato varuje no-
tranje organe pred infekcija-
mi in škodljivimi vplivi okolja,
pred agresivnimi pojavi in ce-
lo nevarnimi sevanji. Pomem-
bna funkcija je v delovanju
zaščitnega sloja in prepreče-
vanja negativnih učinkov ve-
tra, mraza ipd. Kožo varuje
pred bakterijami, ki se naha-
jajo v atmosferi in proti ke-
mičnim produktom.
Kako je možno, da lahko
vulkansko blato uporabimo
za toliko različnih namenov?
Razlog je enostaven, pravijo
pariški strokovnjaki. Gre za
delovanje oligoelementov, iz
katerih je sestavljeno blato.
Vsebuje komponente, ki ko-
žo revitalizirajo, zavirajo pro-
ces staranja celic, okrepijo
problematične obrazne miši-
ce, dajejo mladosten izgled,
kajti strije, celulit so vidni
simptomi, ki nam povedo, da
telo izgublja svojo elastičnost.
Redna uporaba vulkanske-
ga blata je pravi vir vitalnosti
in energije, saj koža postane
napeta, mladostna, lepša in
bolj zdrava. Ker celulit in de-
belost nastajata zaradi slabe-
ga delovanja metabolične iz-
menjave, vulkansko blato
skupaj z minerali in oligoele-
menti aktivira limfo in žilno
cirkulacijo, vsrka strupene
snovi in globoko čisti telo in
učvrsti vezno tkivo. Vpliva tu-
di na delovanje encimov, ki so
odgovorni za melanin, dovaja
se kisik in zato se spremeni
tudi struktura kože.
ZDENKA KAHNE
pETICA
NASVETI
43
PRIHODNOST GNOJENJA
Naravna mineralna gnojila
/^p želimo razumeti last-
(i in vlogo naravnih mi-
Jalnih gnojil (ta nado-
. umetna, hitro tope-
'^piineralna gnojila), si
|,ramo pobliže pogledati
inašnje ustaljeno gnojenje
^ ga primerjati z gnoje-
Lm, ki ga priporočajo stro-
jvnjaki za klasično in eko-
kmetovanje.
" pjgd pojavom umetnih
igjjl so kmetje gnojili zemljo
,utežno z organskimi gnojili
poj, kompost, zatravitev v
ilobarju...), vendar se je iz-
i^alo, da samo ta niso za-
istna za obilni pridelek. Do-
isnost se je povečala z upo-
g [,0 prvih mineralnih gnojil,
i I so začeli gnojiti z norveš-
pjjiin čilskim solitrom - mi-
siralnimi nitrati, se je pride-
(podvojil. S temi spoznanji
3! napredkom biologije in ke-
I	jjeso se pojavila prva umet-
ignojila. Danes so poceni in
tjeprosta za uporabo. Priz-
0 Iti moramo, da so pocenila
o ano in nas rešila lakote.
J av tako pa smo z obilno
1, bo teh gnojil porušili narav-
no ravnotežje v zemlji, hrana
II	okolje pa sta postala manj
jjrava. Negativno delovanje
] metnih mineralnih gnojil je
osledica dveh njihovih last-
osti: dobre topnosti v vodi in
oncentriranosti gnojil.
«Zaiadi dobre topnosti
ometmli gnojil je koncentraci-
ja kanilnih snovi, predvsem
uših, izredno visoka, posle-
ice tega so uničenje tal,
mmenjevanje podtalnice in
aba kvaliteta hrane.
Visoka koncentracija nitra-
IVzavira ali celo onemogoča
ist mikroorganizmov v zem-
lji, hkrati se poveča poraba
humusa, ki je hrana za mi-
kroorganizme. Poruši se bio-
loško ravnotežje, namesto
koristnih mikroorganizmov
imamo v zemlji plesni, ki so
vir okužb rastlin, zaradi tega
so potrebe po škropljenju
večje. Zaradi porabe humusa
in zaviranja rasti mikroorga-
nizmov postaja obdelovalna
zemlja vedno bolj mrtva, ne-
zračna, hladna in težka za
obdelovanje, njena rodovit-
nost se zmanjša.
Visoka koncentracija hra-
nilnih snovi v zemlji prisili
rastlino, da te snovi pospeše-
no črpa v celice. Ker rastlina
ne more porabiti vseh hranil-
nih snovi, se te v celicah ko-
pičijo, poruši se osmotski
tlak celice. Rastlina se na to
odzove z dodatnim črpa-
njem vode, to vodi v nabre-
kanje celic, sadeži so veliki in
imajo voden okus. Celična
membrana nabrekle celice je
tanjša, zato je njena odpor-
nost na bolezni zmanjšana.
Da obdržimo tako rastlino
zdravo, moramo povečati
količino fungicidov.
S koncentriranjem umetnih
gnojil so postala gnojila po
sestavi enostranska. Danes
dajemo v zemljo preko umet-
nih gnojil predvsem N, P, K,
mogoče še Mg, Ca, S. in B, se
pravi 7 hranilnih snovi, med-
tem, ko je za življenje mi-
kroorganizmov, rastlin, živali
in ljudi potrebnih 26 hranilnih
snovi. Pomanjkanje lahko vo-
di v težka bolezenska stanja,
lahko se kaže v slabši zdravs-
tveni odpornosti ali v slabši
plodnosti.
Kako ponovno
vzpostaviti
ravnotežje?
Pri nadomeščanju umetnih
mineralnih gnojil moramo
upoštevati dve lastnosti, ki jih
imajo ta gnojila: visok hektar-
ski donos in nizko ceno gno-
.jenja. Strokovnjaki v ta na-
men priporočajo sistem me-
šanega gnojenja z organski-
mi gnojili in uravnoteženimi
naravno mineralnimi gnojili.
Letna potreba zemlje po or-
ganski masi je 3-5 ton suhe
organske snovi na hektar, ko-
ličino naravnih mineralnih
gnojil pa prilagodimo potre-
bam rastlin. V tem sistemu
predstavljajo organska gnoji-
la (gnoj, kompost, zatravi-
tev..) hrano mikroorganiz-
mom v zemlji in rastlinam.
Uravnotežena naravna mine-
ralna gnojila rastline dodatno
oskrbujejo z vsemi mikro in
makro elementi, na ta način
se veča hektarski donos, v
rastlinah pa so vsi mikro ele-
menti potrebni za zdravo živ-
ljenje rastlin, živali in ljudi.
Lastnosti uravnoteženih
naravnih mineralnih gnojil
so:
1.	Gnojila so v obhki kam-
nin in mineralov, zato so v
vodi netopna, topijo se v tal-
nih in koreninskih kislinah.
Rastlinam so hranilne snovi
stalno na razpolago v opti-
malnih količinah, ne nabirajo
se v celicah, zemlji ali podtal-
nici. Ta gnojila ugodno vpliva-
jo na življenje mikroorganiz-
mov v zemlji in zdravje rastli-
ne. Potreba po škropivih se
zmanjša.
2.	Zaradi uravnotežene se-
stave rastlini nobena hranilna
snov ne primanjkuje niti je ni
v izobilju, antagonistično de-
lovanje med hranilnimi snov-
mi se ne pojavlja, hranilne
snovi se v celoti izkoristijo.
3.	Minerali se v zemlji poča-
si topijo, zato se poraba gnojil
po dveh letih skoraj za polo-
vico zmanjša, takrat je gnoje-
nje z naravnimi mineralnimi
gnojih cenejše od gnojenja z
umetnimi.
4.	Gnojenje z dušikom pri
uravnoteženih naravnih mi-
neralnih gnojilih poteka pre-
ko mikroorganizmov, ki črpa-
jo dušik iz zraka, zato klasič-
no dognojevanje z dušikom
odpade.
V Evropi se poraba narav-
nih mineralnih gnojil poveču-
je, saj rezultati tega gnojenja
kažejo večji hektarski donos
in boljšo odpornost rastlin,
nitrati v talni vodi so se občut-
no znižali. Poizkusi, ki so bili
narejeni v Sloveniji, potrjujejo
spoznanja iz Evrope. Gnojila
so se zaradi svojega pozitiv-
nega delovanja na okolje,
hrano in zdravje močno uve-
ljavila v ekološki oziroma
bio-kmetijski pridelavi.
DANILO TRATNIK
BIO
KOLEDAR
SEBIČNOST ALI SKRB ZASE
Zakaj želite vse narediti sami?
Ko poskušajo biti ljudje
dobri do sebe, se zbegajo. Po
eni strani se počutijo sebič-
ne (in krive), po drugi strani
pa nesebične (toda prizadete
in razočarane). V glavnem
so ženske žrtve takšnega ob-
našanja. Odnosi se ne izbolj-
šajo, temveč poslabšajo, če
se pretirano žrtvujete, da bi
ustregli drugim.
V to past pade tipična do-
bra deklica, žena, vedno pri-
pravljena prisluhniti prijatelji-
ci, pomagati nekomu, ki trpi,
prevzeti nase vse gospodinj-
ske opravke, oprati in zlikati
perilo, počistiti stanovanje,
skuhati... Za moške so gospo-
dinjska opravila najpogosteje
»nevidna«: niso jih vajeni
opravljati, sami ne uvidijo, iz
česa so sestavljena, ne zave-
dajo se, da je v hiši toliko za
postoriti.
Iz stanja nezavedanja jih je
treba čimprej prestaviti v sta-
nje zavedanja. Najboljše je
razjasniti problem takoj, ka-
kor hitro se pojavi: prvega
dne skupnega življenja! S
partnerjem in otroci se je po-
trebno dogovoriti o pravilih
družinskega življenja in raz-
deliti opravila v gospodinjs-
tvu. Če je ona pripravila ve-
čerjo, mora on poskrbeti za
umazano posodo. Medtem,
ko ona briše prah, lahko gre
on v trgovino po nakupih. Če
njemu ne gre od rok likanje
srajce, se lahko tega hitro
nauči ali pa prevzame pos-
pravljanje in sesanje stanova-
nja, tako da se nihče ne počuti
preobremenjen. Pri prevzgoji
moža oziroma partnerja je
zelo pomembno, da jo izvaja-
mo na prijazen in sprejemljiv
način. Od povišanega tona ni
nobene koristi. Mnoge žen-
ske se na zmedo v svojem
življenju in stanovanju odzo-
vejo tako, da nemočno dvig-
nejo roke in se vdajo v usodo.
Druge so jezne nase, na part-
nerja ali na življenje in se prav
tako vdajo v usodo.
Ko se vdajo v usodo, si re-
čejo: »Brezupno in nemogoče
je karkoli spremeniti, zakaj bi
se torej trudila.« Mirno se do-
govorite o porazdelitvi del v
gospodinjstvu, kot ste to na-
vajeni na delovnem mestu.
Razdelite si gospodinjska
opravila takoj, ne pa šele ta-
krat, ko jih boste imeh pre-
več, da bi jih lahko obvlado-
vah in se boste počutili preo-
bremenjeni. Partnerju mora-
te znati razložiti svoje potre-
be, prav tako morate znati
poslušati tudi njega. Pri tem je
zelo važen tudi zvok glasu,
saj izdaja, kaj pravzaprav pri-
čakujete od razgovora. Če si
želimo, da nam partner po-
maga v gospodinjstvu, mu
pustimo svobodo, da to nare-
di tako, kakor zna. Kje pa
piše, da je tako kakor naredi
to žena vedno najbolj prav?
»Daj mi ftietlo, bom jaz to
naredila«, reče žena možu,
ker smatra, da on ne drži
dobro metle. Kaj je s tem do-
segla? Razjezila se je, on pa
naslednjič ne bo več imel po-
guma vzeti metlo v roke in ne
bo hotel čistiti stanovanja.
Osebe, ki želijo vse držati
pod kontrolo, mislijo, da jih
bodo ljudje okoli njih imeh
radi, ker so nenadomestljivi.
Vendar ljudi ponavadi žali
takšno obnašanje, ker ga do-
življajo kot pomanjkanje zau-
panja. Posledice? Ko se tak-
šna oseba znajde v težavah
ali naredi napako, ostane sa-
ma, nihče je ne podpira, niti
tolaži. Ko opazi, da ni dobila
pričakovanega priznanja, niti
želene ljubezni, se lahko zgo-
di, da se naenkrat zlomi, po-
pusti in ne izpolnjuje več no-
bene obveznosti.
Nasveti, kako se naučite
drugim razdeliti opravila
doma in v službi:
1.	Ne pozabite, da tisti, ki
vse drži v svojih rokah, ne
more z drugimi dehti niti bre-
me poraza niti veselje zmage.
2.	Ne pričakujte priznanja
za tako velik trud. Ljudje ne
cenijo naporov, ker izdajajo
nespoštovanje do njih.
3.	Razmislite o dejstvu, da
tisti, ki ne zaupa delo druge-
mu, nikoli ne najde osebe, ki
bi ga zamenjala. Otroke mo-
ramo učiti, da bodo samostoj-
ni, kolegom v službi pa pusti-
te, da se profesionalno razvi-
jajo. Če boste zaradi nekega
razloga morali biti odsotni, ne
bo nihče mogel voditi gospo-
dinjstvo ali vas zamenjal v
službi.
4.	Poskušajte razumeti di-
namiko skupine, oziroma ka-
ko razdeliti naloge in odgo-
vornosti.
5.	S partnerjem in otroci
sestavite knjigo pravil družin-
skega življenja in razdelite
dela v gospodinjstvu.
6.	Organizirajte poslovni
sestanek in razdelite obvez-
nosti. seveda ob pristanku so-
delavcev.
7.	Svoje bližnje postavite v
položaj, da bodo sprejeli delo
in odgovornost, vendar jih ne
poskušajte zamenjati, v koli-
kor dela niso opravili.
8.	Napravite seznam svojih
in obveznosti ostahh družin-
skih članov doma in v službi!
9.	Posvetite več časa sebi,
negi telesa in sprostitvi. Od-
krili boste, da je prepuščanje
obveznosti drugim pravo za-
dovoljstvo.
10.	Od časa do časa se od-
daljite od dela in obveznosti.
Privoščite si v skladu s svoji-
mi možnostmi nekaj dni do-
pusta, da bi lahko premishli
stvari iz oddaljenosti. Tako
boste preverih, ali ste sposob-
ni zaupati del obveznosti dru-
gim in ah ste jih naučili samo-
stojnosti.
LIDIJA SENIČAR
PREHRANA ZA ZDRAVJE
Mleko in mlečni Izdelki
Mleko in mlečni izdelki so
nepogrešljivi v zdravi pre-
hrani, saj vsebujejo vse nuj-
no potrebne hranilne snovi
v zelo ugodnem razmerju in
so lahko prebavljivi. Mleko
kupljeno v trgovinah vsebu-
je različne količine mlečne
maščobe (od 0,5 do 3,5 od-
stotka). Maščoba je pomem-
bna predvsem kot nosilec vi-
taminov topnih v njej. To so
vitamin A, karoten, vitamin
D, E in K. Z zmanjšanjem
maščobe se zmanjša tudi de-
lež teh vitaminov ter hole-
sterola. Tudi fermentirani
izdelki in siri so lahko nare-
jeni iz posnetega mleka.
Za odrasle je boljše uživa-
nje manj mastnega mleka in
mlečnih izdelkov, ker vsebuje
manj holesterola. Za otroke
in odraščajoče pa je primerno
tudi polnomastno mleko in
mlečni izdelki, ker vsebujejo
tudi v maščobi topne vitami-
ne. Pomembne so tudi belja-
kovine v mleku, ker jih se-
stavljajo življenjsko pomem-
bne aminokisline in ker so
lahko prebavljive.
Ogljikov hidrat (laktoza)
daje mleku rahlo sladkast
okus. Nekateri ljudje so na
laktozo občutljivi, ker jim pri-
manjkuje encima laktaze, ki
razgrajuje laktozo. Zato ima-
jo neprijetne, predvsem pre-
bavne motnje. Večina teh lju-
di lahko bcez težav uživa fer-
mentirane (kisle) mlečne iz-
delke, kjer je del mlečnega
sladkorja že spremenjen v
mlečno kislino.
Mleko in mlečni izdelki so
tudi bogat vir mineralnih sno-
vi (kalcij, fosfor, natrij, kalij,
klor, magnezij, železo, cink).
So najboljši izvor kalcija, ki je
pomemben pri izgradnji kosti
in zob. To je važno do 20. leta
starosti, ko se organizem še
razvija. Med 30. in 80. letom
starosti pa se kostna masa
zmanjšuje in slabi (celo za 40
do 50 odstotkov), s čimer se
povečuje nevarnost zlomov
kosti in osteoporoze. Oslab-
ljeno izločanje ženskih spol-
nih hormonov (po menopav-
zi) je dodaten vzrok za
zmanjšanje gostote kosti -
vsaj 1 odstotek letno. Pripo-
ročljivo je v vsak obrok uvr-
stiti vsaj en mlečni izdelek
oziroma popiti vsaj 0,5 1 mle-
ka na dan. Razlika v vsebno-
sti kalcija pri posnetem mle-
ku in pri polnomastnem mle-
ku je^ zanemarljiva. Sojino
mleko' vsebuje 2 do 6-krat
manj kalcija kot živalsko
(kravje) mleko.
Tisti, ki jih odbija okus in
vonj mleka ali trdijo, da ga
slabše prebavljajo, lahko jedo
navadne in sadne jogurte, si-
re, skuto in ostale sveže,
mlečne izdelke.
NATAŠA JAN.
dipl. biolog
44
ZA RAZVEDRILO
pETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
HUMOR - ROMAN
Primer P.
Uvod
To ni voliunsi<a zgodba, to
ni dosje, ni hec. Resno mora-
mo slediti vsemu, kar kaže na
to, da je poreklo našega naro-
da germansko, točneje nemš-
ko ali nemčursko. Vsi, ki tega
nočejo vedeti in zatiskajo oči
pred neizpodbitno resnico,
spodkopavajo temelje naro-
da in rušijo našo novozgraje-
no državo. Kajti zanikanje av-
tohtonosti nemštva na naših
tleh pomeni, da smo priprav-
ljeni priznati nemško-govore-
čim Slovencem izredne,
manjšinske pravice in sprejeti
tozadevno zakonodajo.
1. prizor
Državljan N. N.: Dober
dan..., oprostite, g..., guten
Član komisije W. O.: Tag, no
kuj se vsedte, gdu ste, pa ka bi
radi?
Državljan N. N.: Jast sem
ein nemško govreči člouk.
Član komisije W. O.: Vaš
name, pitešon!
Državljan N. N.: Morm pov-
jedat...
Član komisije W. O.: Ka nea
zastopte nemško, če rečem
za vaše ime unt priimek, ne?!
Državljan N. N.: Javol, aber
moj priimk je mičken nena-
vadn, je pa ziher prou nemšk!
Član komisije W. O.: Čujte,
ne me zezat, kak se pišete,
človeče!
Državljan N. N.: Gospod, po-
slušte, enmal kulture! Jest sm
že skuz po vojn dožiulau poni-
žajne, pa sm beu ein velepo-
sestnik und trgovc, komunizm
pa me je pršilu, de sm moru
delat skuz do pizjona k cegan!
Član komisije W. O.: To ve-
mo mi vsi dobro, kak nas je
zdelal totalitarni režim, saj
ravno zato smo se zdaj, ko je
demokracija, gor vstali, ka pa
te vi mislite!
Državljan N. N.: Veste, gos-
pod, mi smo ena original doj-
če familija.
Član komisije W. O.: Te pa
zares začniva, alzo, že pred-
hodno sem vam zastavo eine
frage.
Državljan N. N.: Al ni že to
dokaz, da smo dojče folk, vse
vas štekam, nemški nam je
materni...
Predsednik komisije: (vsto-
pi) Ajnšuldigung, pite, her
Walter, čim bote fertig s totim
gospodom, nujno pridite v
moj kanclej. Danke, (odide).
Državljan N. N.: Nemški folk,
jast vidim, da je res kolturn.
Član komisije W. O.: NapiŠi-
va že te enkrat vaše cenjeno
ime unt priimek, prosim lepo!
Državljan N. N.: Rudolf...
Rudolf... Pizdler...
2. prizor
Predsednik komisije: Maj-
ne dam und hern, vir haben
eine švere frage. Gospa profe-
sor Mimi je pofercigala po
vseh nam dosegljivih leksiko-
nih und ni našla nič oprijem-
ljivega. Štimt, priimek Pizdler
ima pravi žlahtni nemški
žmah, aber...
Član komisije W. O.: Ferca-
jen zi, pite, naši priimki so na
-er. Ampak koren omenjene-
ga priimka... Slovansko bi se
ga dalo razložiti, aber dojč mi
nea paše.
Profesorica Mimi: Das
komt niht im betraht. Nemš-
kega priimka ne moremo tol-
mačit v primitivnih jezikih.
Gospod Pizdler pa je tudi hoh
šarf poudaril, da zagvišen iz-
haja iz p....
Član komisije W. O.: Saj to
vam govorim, da izhaja iz p...
Predsednik: Spoštovani
moji sonarodnjaki, ni dopust-
no stvari banalizirati, mi smo
eliten folk, elitna ustanova...
Walter, nea fumfiaj!
Član komisije W. O.: Vsi mi,
her predsednik, izhajamo iz...
Predsednik: (besno udari po
mizi) Genuk! Prekinjam sejo!
3. prizor
Zapisnikar: Her Walter,
nekdo trka. Ali naj vstopi?
Član komisije W. O.: Samo
malo (zavija v papir preostali
del malice) Gut. Može.
Zapisnikar: Kar naprej, kar
naprej, vilkomen, her...
Član komisije W. O.: Oho, vil-
komen meine libe her Pizdler!
Državljan N. N.: Grisgot,
her Walter! Niste pozabil na
mene, kok sm vesel!
Član komisije W. O.: To pa
ne, na vašem primeru delamo,
ohoho, že celi teden!
Državljan N. N.: En tuk sm
vam hvaležn! Delo vam bom
olajšal, glejte, važen doku-
ment mam tle, ein moment,
da ofnem prif!
Član komisije W. O.: Prima,
prima, vam rečem! Če bi imeli
že prej kaj oprijemljivega, her
Pizdler, zdaj ne bi bih več v...
Zapisnikar: Genau, glejte,
her komisijoner, zdaj se bomo
končno izvlekli iz p...
Član komisije W. O.: Sreča,
sreča, grose gliik! To nas je
rešilo iz prve faze!
Državljan N. N.: Mam pa še
eno velko prošno. A bi lohka
spremenu svoj priimk?
Član komisije W. O.: (preble-
di) Her Pizdler, nea me hecaj-
te, to je dotalno noro. Ratalo
nam je dokazati, da izvor vaše-
ga priimka ni primitiven, saj
podobne besede ni v slovarju
slovenske šprahe, zdaj pa...
Zapisnikar: Pa poslušajmo
vseeno, oder nein?
Član komisije W. O.: Gut, te
pa rečite, her Pizdler!
V nadaljevanju:
Gospod Pizdler po uspešno
izvedenem postopku narod-
nostne identifikacije postane
lastnik skupine hiš v mestu.
Vse se je odlično izteklo zah-
valjujoč njegovi brihtnosti,
saj je priimek Pizdler prevzel
po poroki, ker so sicer
nasprotovali nevestini 5?
in niso želeli, da bi njij,
edinka nosila tuj pi-J
Kurtovič.
Avtor je prejel posSiJ
grado Novega tednika
trienalu satire in hum^
Aritas, Šmarje 98.
Sedaj najdete telefoi^
številko bogate nemške j
žine pod »K«, Kurtz. Popo|
ma nemško. Nesporno.
Eh, kure!
FRANCI ČERNe
Sončni mrle
študija s področja teorije ko-
munikacij. Primer, kako se in-
formacije izmaličijo, ko potuje-
jo od najvišjih vodij do najniž-
jih podrejenih po vodstveni li-
niji. To je najpogostejši primer
v birokratski organizaciji.
1.	Direktor tehničnemu di-
rektorju:
»Jutri ob devetih zjutraj bo
sončni mrk, česar prav goto-
vo ne vidimo vsak dan. Zato
poskrbite, da se bo vse osebje
v civilnih oblekah zbralo na
tovarniškem dvorišču. Med
opazovanjem tega redkega
pojava bom osebno dajal vsa
potrebna pojasnila. Če pa bo
deževalo, ne bomo kaj prida
videli. V tem primeru naj gre
osebje v jedilnico.«
2.	Tehnični direktor obra-
tovodji:
»Po nalogu direktorja bo jutri
ob devetih zjutraj sončni mrk.
Če bo deževalo, ga v civilnih
oblekah ne bomo dobro videli
na tovarniškem dvorišču. V tem
primeru bomo sončni mrk iz-
vedli v jedilnici. Torej nekaj,
česar ne vidimo vsak dan.«
Nagrada Satir za najbolj
angažirano tematiko na trier
nalu Aritas.
3.	Obratovodja poslovodji:
»Po nalogu direktorja bo ju-
tri ob devetih zjutraj v civilnih
oblekah v jedilnici izveden
sončni mrk. Direktor pa bo
odredil, če naj dežuje ah ne.
Torej nekaj, česar ne vidimo
vsak dan.«
4.	Poslovodja preddelavcu:
»Če bo jutri v jedilnici deže-
valo - torej nekaj, kar ne vidi-
mo vsak dan - bo ob devetih
naš direktor v civilni obleki
mrknil.«
5. Preddelavec kolegon
»Jutri ob devetih naj bi|
direktor mrknil. Škoda,
kaj takega ne vidimo vs
dan.«
RENATA BIZji
»Dragica, povej mi odkrito in pošteno, si tudi ti vedela za
njihovo namero z menoj?« sem jo še nekoliko nejevoljen vprašal.
»Ne! Res nisem! Gabrijel mi je v soboto rekel, naj pridem, da
se bomo malo poveselili in se poslovili od tebe, kot se spodobi;
rada sem mu obljubila.«
»Si koga videla, da bi mi kaj vrgel v kozarec ali karkoli
sumljivega počel pri mnjem kozarcu ali krožniku?«
»Ničesar nisem opazila.«
»Kaj sem sploh počenjal ali govoril?«
Sklonila je glavo in molčala.
»Povej vendar! Rad bi vedel!«
»Nič kaj takšnega.«
»Sem te objemal?«
»Ja. Objemal in tipal«
»Še kaj?«
»Poljubil si me.«
»Samo enkrat? Lepo te prosim, pripoveduj, kako je bilo, kajti
jaz se nekaterih reči spominjam le medlo in neodločno, potem
pa sem sepogreznil v nič.«
»Velikokrat si me,« in čisto tiho dodala, »nekajkrat tako
lepo.«
»In potem?«
»Nič. Kaj pa naj bi bilo? Zaspal si in spal kot mrtev.«
»Kaj pa oni?«
»Ne morem ti pripovedovati. Povem ti le, da tja ne pojdem
več.«
»Zakaj ne?«
»Ker so počeli reči, ki so samo za v dvoje.«
»Kje si bila, ko sem, kot praviš, spal?«
»Ob tebi sem ležala, tiščala obraz v tvojo pazduho in te
poskušala zbuditi, da bi skupaj odšla od tam.«
»Kdo pa meje zbujal s salmiakom?«
»Gabrijel.«
Z odgovori sem bil zadovoljen. Bal sem se, da sem počel še
hujše neumnosti, take, ki bi lahko imele daljnosežne posledice.
Njena odkritost in preproščina ter zavest, da se nimam česa
bati, sta me tako razveselili, da sem ji cmoknil poljub na lice in
rekel:
»Draga duša, ti si prava prijateljica!«
»Mi boš poslal naslov?«
»Čigav naslov?«
»Tvoj.«
»Čemu ti bo?«
»Da ti bom mogla pisati. Pisala ti bom o vsem kar bo novega
in kar te bo zanimalo.«
Njena želja me je osupnila in mi pojasnila njeno obnašanje.
Rekel sem ji:
»Nocoj sem morda izgubil prijatelja, v zameno pa zato našel
prijateljico. Naslov ti bom poslal«
Segel sem ji v roke in naglo odšel, da ni mogla še česa reči
Tisti in naslednji dan sta mi minila v sprehodih do Žegnanega
studenca in dalje ob Savinji do Jagoč v mislih na Ivanko, na
neznano bodočnost in na smisel ali nesmisel življenja. Čemu le
je človek rojen? Ali zato, da tistih nekaj več ali manj svetlih ur v
življenju drago plačuje na tak ali drugačen način? Ali ni na
istem kot delovno govedo, ki mu za skopo krmo nadenejo jarem
in mu dajejo za korajžo z bičem, ali pa še mladega ubijejo? Rekli
so mi, da je človek bitje z najbolj razvitim umom. To je brez
dvoma resnica, toda kam ga bo ta njegov um privedel - v vedno
večjo sebičnost, brezčutnost, morilsko slo in z njo v vedno večje
in strašnejše vojne. Človek božji, ali lahko imenuješ takšno
miselnost in početje pametno? Konjska smrt, kje si le zdaj? Še
poučuješ? Dvomim. In kako prav si imel Človeku ni več marža
modrost - vedno bolj pameten postaja in drvi v pogubo. Njegova
pamet je zla pamet, pogubnejša je od norosti.
Rekli so mi, da je človek kulturno bitje in da se je prav v tem
povzdignil visoko nad žival Toda kaj pa sploh vemo o živalih
drugega, kot da jih delimo na domače, divje in zveri? Po krivici
jih imenujemo neumne, hudobne, štoraste, trmaste ali umaza-
ne, saj so vse te lastnosti - človeške lastnosti. Ene pa le ne
moremo prisojati neumnim živalim, ki jo kulturni človek ima -
množično pobijanje.
O takih in drugačnih razmišljanjih me je presenetil občutek
popolne ravnodušnosti do vsega in do vseh. Ko sem dojel, da
prehajam v nekakšno brezčustveno stanje, sem se z vso močjo
osredotočil na trenutek, ko se bom moral posloviti tudi od
staršev, sester in prijateljev, a se v meni niso vzbudila nikaM
čustva. Postal sem neobčutljiv, podobno kot je gora nedovzš
za še tako hud vihar Misli sem usmeril k Ivanki, toda duk
ostala gluha - neobčutljiva. Ivanka se mi je zdela le
drobcena točka, neskončno daleČ proč od mene, časovno i
maknjena veliko desetletij. V duši je lebdelo le še nekaj blei
spominov, ki so se mi zdeli kot davne nepomembne sanje.i
spoznanju, kako bledo se je spominjam, ko vendar nista\
najinega slovesa minila niti cela dva dneva., se je v duši ml
zganilo, kajti obšla meje bridka tesnoba in strah, da mi moi
še spomin nanjo ne bo ostal Me bo zapustil spomin, se mi
omračil um? Dolgo sem sedel na rečnem obrežju in izgubljt
gledal v Savinjo, katere valčki so se poigravali in pobliskavi
bleščečo svetlobo sončnih žarkov.
Nenadoma sem lebdel kakšnih pet ali šest metrov visoko n
laškim mostom s pogledom proti graščini Imel serh nedop
dljivo čudovit občutek breztežnosti Pri ogledovanju laške pa'
rame, ki seje kopala v popoldanskem soncu, in ljudi pod mei
me je prešinila nenadna misel - kot nekakšen vzklik začuden
»Kristus, ljudje, kako nepotrebne skrbi imate!« in spet semi
pred tem, sedel na travi ob Savinji in se začuden spraševal,»
se je z menoj zgodilo in kaj naj vse skupaj pomeni Še dolgo
tem dogodku je v meni odmeval tisti božanski občutek breiii
nosti, tista popolna in tako sladka brezbrižnost do vst
telesnega in posvetnega. Če po smrti, ko je duša osvoboj^
bremena telesa, obstaja le delček tega, kar sem čutil potef^
smrt rešiteljica vsega zemeljskega trpljenja - je največje upa^f
Duša se je počasi spet uravnovesila, saj nisem čutil nikakf^
ravnodušnosti več. Spet so se vanjo vselila vsa poznana čast^
spet sem z Ivanko delil dušo, kar me je pomirilo, čeprav set
srce spet vrnila žalost zaradi slovesa od nje. Sonce je zahajalo^
govški hrib, ko sem se počasi vračal domov, da bi prespal zad'
noč pred odhodom.
Slovo od staršev in sester se mi je zdelo, sam ne vem za!^
mlačno. Na postajo me je spremljal Gabrijel čemer sem se čudi^
sem mu bil kljub vsemu hvaležen. Tam so bili že vsi trije izgno'
- tako smo se med seboj imenovali Rudi je bil majčkeno okdp
Ivan se je držal nekam službeno in govoril najrajši nemško,
pa, držeč glavo vedno nekoliko postrani, se je kar naprej ndS''-
hal in se prestopal ter vsakič, preden je katero rekel potegnil
sapo, ki se je, tako se je zdelo, pomešala s slino, kar je daP
nekakšen slinast šum, podoben tistemu, ko vetemi sunek
močnem deževju zapiha skozi košate mokre borovce.
Vlak je zapeljal na postajo, zavore so zacvilile in z Gabrij^^''
sva se poslovila. Ob stisku rok so se mu usta rahlo skremžil<^\
je moj prijatelj, sem pomislil Ko sem bil že v vagonu, sem/"
odprl okno, da bi s pogledom mogel bolje zaobjeti Laško
tem na severnem koncu postajnega skladišča zagledal DraP^^
pomahal sem jI
pETICA
INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
BODICE
•	Mednarodni sporazu-
mi so večkrat vzrok za
domače nesporazume.
9 Namesto pravne dr-
žave smo dobili pravno
kuhinjo.
•	Človek bi pomislil, da
je avtor filma Bolje ne
bo nikoli dobil idejo ob
pogledu na naše gospo-
darstvo.
•	M naključje, da ima-
ta enako začetnico be-
sedi promet in pokopa-
lišče.
•	Ne meči puške v koru-
zo - lahko jo pobere
opozicija.
•	Laže je muslimana
spreobrniti v krščansko
vero kot pa spametova-
ti politike na ozemlju
bivše Jugoslavije.
•	Ker želi vsak kumik
postati občina, lahko
pričakujemo med po-
slanci še več petelinje-
nja.
MARJAN BRADAČ
TRACNICE
Strašni napad
Boris Kopitar: »Fanta, da sta Strašna Jožeta, sem že slišal, da pa sta tako strašna, da še mene
ne pustita pri miru, pa še ne!«
Velika luknja
Po berlinskem je v preteklih
dneh s podvozom padel še
šentjurski mestni zid. V Hru-
ševcu so na veliko luknjo v
svet upravičeno ponosni, saj
so si jo težko izborili. Tiste, ki
so ji hudo nasprotovali, pa že
videvajo, kako hitijo v osrčje
Kozjanskega skozi hruševski
»obvoz« ter se izogibajo več-
nim zapornicam pri Zikošku.
Šentjurska
federacija
Na Šentjurskem tečejo ure
včasih drugače kot pri sose-
dih. Šentjurska občina je edi-
na stara občina na Celjskem,
ki ne razpada, če tudi so si v
Dobju, na Ponikvi ter Planini
resno prizadevali za razporo-
ko z mestom svetega Jurija.
Zlobni in manj zlobni jeziki
natolcujejo, da je šentjursko
federacijo obdržala skupaj
funkcija njihovega župana in
poslanca Malovrha, tudi čla-
na komisije za lokalno sa-
moupravo.
Žalske smetarske
zadrege
žalski svetniki bodo poslej,
kadar bo govora o smeteh, s
sabo nosili položnice, da bodo
lažje sproti računali, koliko
preveč plačujejo za odvoz sme-
ti. Pri primerjavah z znanka-
mi, hčerkami... pozabljajo, da
dobivajo položnice samo vsa-
ka dva meseca, zraven pa je
ekološka taksa, ki so jo itak
sami sprejeli. Kaj šele bo, ko bo
vsaka krajevna skupnost zase
poskrbela za odvoz smeti!
Vstajanje po
kmečko
Eden izmed žalskih svetni-
kov je odločno zagovarjal
uvedbo plastičnih vreč za sme-
ti. Menda ne želi, da bi sme-
tarji ob 6.30 motili njegov mi-
ren spanec in ropotali s kanta-
mi. Če nič drugega, ima ta
svetnik kmetijo in kakor so
ugotovili že drugi svetniki,
očitno deljen delovni čas.
AMADEUS POROČA
Zanesljiva prevzgoja
Od L maja dalje bodo po vsej državi s svojim delom začele
posebne ekipe, ki bodo utrjevale zobovje vsem državljanom
vključno z dojenčki. To utrjevanje bo sistematično potekalo vse
dotlej, dokler državljan ne bo sposoben stisniti zobe tako
močno, da ne bo čutil nobenega državnega ali občinskega
ukrepa. Ukrep ima samo eno pomanjkljivost: po končani
zobni kuri izgine z obraza sleherni nasmešek.
NASMEH,
PROSIMl
Tokrat je nagrajenec
potnik na izletu Ivan
stenčnik, Rakovlje 1, j
slovče. Poslal je pet šalj
pa smo izbrali dve.
Čebele
»Pa se ti splača imeti i
panja čebel na vrtu pred
šo?« sprašuje sosed soseda.
»Kako da ne,« odvrne ta
zadovoljen. »Tašča je bila
nas samo enkrat, sorodi
nikoli.«
Sestrica
»Tonči, kupili smo ti se.
co,« veselo sporoči oče sina
»Krasno! Za kolo niste i
li denarja, za tako oslarijo
ga pa našli!«
(Od}kloni
Sedaj, ko so že mimo dnevi knjige,
postavljeni smo spet na trdna tla,
tarejo tuzemeljske nas brige,
vse res je, iz dnevnočnega ni sna.
Zdaj razmetavamo kot prej milijone,
za maske plinske ali kak podoben posel,
ob tem nabavimo si še balone,
ko počijo, morda kje zdrzne se kak osel.
POPEVKAR
VITEZI BELEGA MESTA