ŽIVLJENJE IN SVET LUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK |0 S T N I N A ILAČ A iN A (GOTOVINI IUBLJANA, 26. MAJA 1935 ★ KNJIGA 17. * UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUB-Ml KNAFUEVA ULICA ŠTEVILKA 5'-, CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2.— Izbaja oD nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi j so Din, za pol leta (ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno 80 lir FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno iyt dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v LJubljani, Rnafljeva ulica 5 TELEFON ST. 8122, 8123, 8124, 8125. 8126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN PODR2AJ illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllii VSEBINA ŠT. 22: »SAMOMOR« VESOLJSTVA (Moderna veda o koncu sveta - Po razpravi dr H. Wolterecka - nj) — KVAS POSPESUJE RAST — OD KDAJ SE VOZIMO NA KOLESIH — TRŠE OD JEKLA IN STEKLA — TEŽKA VODA ZADR2UJE STAROST (kk) — Dr. Anton Debeljak:PO SINJI ADRIJI (22) — KRIVI VREMENSKI PREROKI — NOTRANJE LICE KOVIN (Po razpravi prof. P. Kirchbergerja - nj) — ON KONG, HIŠNI DUH (A) — Gustav Strniša: ZADNJI JESIHAR — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (22) — CESTA NA OGNJENIK (K) _ SRCE AZIJE (V. A.) _ SKRIVNOSTNE SPOSOBNOSTI TIBETANCEV — IZ LITERARNEGA SVETA (Mičun M. Pavičevič: Narodne pjesme - A. Debeljak) — NAŠE IME ONSTRAN MEJA (Louis Adamič) — S. R. ŠANDAN O NOVI BOLGARSKI (A. Debeljak) — ABECEDA IZ 12 CRK (J. M.) — ČLOVEK IN DOM .(Prevleka za zofe) — ŠAH (Vasja Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi -1) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE Slika na ovitku: POMLAD NA GORSKI PLANOTI (Foto) Naslovna slika: M. GASPARI: »DEKLE V CVETJU« V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Sin helenske zemlje, francoski pesnik — Zgodovina švicarskega lesoreza_Rous- seaujev kip — ženska Odiseja — Prekucuh Marat obsojen zaradi kraje _ Naporno življenje norveških tiskarjev — Slikar Amiguet — Galvanizacija aluminija i. dr. Med leposlovnim delom izide novela Antona Ingoliča: ZEBICA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK 2IVL1EN7E IN SVET ST. 28. V LJUBLJANI, 26. MAJA 1935 KNJIGA 17. M. GASPARI »DEKLE V CVETJU« samomor" vesoljstva MODERNA VEDA aša Zemlja je s svojimi dvemi ali tremi milijardami let še razmeroma mlado nebesno telo in tri sto milijonov let, ki so pretekla od spočetka prvega življe- _ nja na njej, šteje na uri kozmič- ne. zgodovine komaj bežen trenutek. Glede na izglede za bodočnost naše Zemlje bi bila ta dejstva kar pomirljiva, ako se ne bi slika takoj obrnila, čim se ozremo onkraj meja naše Zemlje in našega sončnega sistema v vesoljstvo. Novejša raziskavanja so nas preverila, da je vse-mirje v današnjem stadiju bliže svojemu koncu kakor pa začetku, da nam na konec sveta ne bo treba šele čakati, ker smo še sredi poloma, sredi agonije, ki poteka sicer nezaznavno toda dosledno že bilijone let in ki se bo slednjič končala na ta način, da nobena zvezda ne bo več sijala v mrzlo tmino vsemirskega prostora. Nedvomno bodo pretekle do konca ve-soljstva še tako neizmerno dolge dobe, da jih človeški občutek za čas ne more prav doumeti, toda priučene predstave o »večnosti« vsemirja se bomo morali enkrat za vselej otresti in se sprijazniti z mislijo, da bo propadlo tudi vesoljstvo, kakor vsaka druga gmotna stvar. Katastrofa pa se ne pripravlja kje zunaj vesoljstva ampak v njem samem. Vsaka vest, ki prihaja k nam po zve-zdarskih daljnogledih z daljnih zvezd, prihaja po njihovi svetlobi, to se pravi po žarkih, ki izhajajo iz pretežnega dela vse materije, kar je v vsemirju. Temnih teles je v prostoru tako malo, da jih ni vredno upoštevati. In prav ti žarki, to večno izžarjanje pomeni počasno umiranje zvezd, zakaj energija, ki odhaja z njih v obliki žarkov, je nenadomestljiva. Vsak dan, vsako uro se spremeni del materije v žarkovje in samo naše Sonce izgublja na ta način vsak dan po nekaj sto tisoč ton gmote. Nekoč mora neizogibno priti dan, ko Sonce ne bo moglo več razsipati žarkov in bo kot mrtvo, mrzlo teio plavalo v prostoru. (Angleški astrofizik Eddineton je preračunal življenjsko dobo Solnca na 500 bilijonov let). In slična usoda čaka tudi vse druge zvezde, vse materialno vsemirje kot celoto. To je hipoteza, ki jo je postavil angleški astronom in astrofizik James Jeans, ki ve'ia za svetovno avtoriteto v teh vprašanjih. Kakor vsaka druga hi- ti KONCU SVETA poteza se seveda z današnjimi sredstvi znanosti ne da potrditi, opira pa se na vrsto logičnih dokazov, ki jih tudi še ni bilo mogoče izpodbiti. Temelj, na katerega se v glavnem opira Jeansova hipoteza, je naziranje večine fizikov in astronomov, da izvira žarkovje Sonca in zvezd od razpadanja materije v notranjosti teh nebesnih teles. Le na ta način si je mogoče razlagati, kako morejo zvezde bilijone let žareti z nezmanjšano jakostjo. Samo pri atomskih spremembah se lahko sprošča tako velikanska energija. Moderna fizika nam je odkrila, da je energija v premogu, bencinu in drugih gorivih prav smešno majhna v primeri z atomsko energijo. Ako bi se posrečilo sprostiti atomsko energijo v premogu, bi ga nekaj kilogramov zadoščalo za potrebe vse Evrope skozi celo leto. Za grahovo zrno velik košček takega »atomskega premoga« bi lahko gnal največji parnik čez Atlantski ocean in nazaj. Žal je znanost danes v razbijanju atomov šele pri začetku. Kar se ji je doslej posrečilo, je bore malo, ali nihče ne ve, kakšna presenečenja nas čakajo morda že v bližnji bodočnosti. Že v šoli smo se seznanili z znamenitim zakonom o ohranitvi energije. Energija se lahko spreminja iz ene oblike v drugo, toda uničiti se ne more. Lahko se pa spremeni v oblike, ki nam trenutno ne morejo več koristiti. To velja tudi za energijo žarkovja, ki se sprošča v notranjosti zvezd zaradi razpadanja materije. Tu dobimo slednjič dolgovalovne toplotne žarke in ti so do neke mere najnižja stopnja energije, ki se da že izrabiti. Uničevanje materije v vsemirju se vrši po različnih stopnjah od drobno porazdeljene neurejene gmote, kozmičnih megla preko orjaških zvezd do »drobnih« zvezdic itd., ali slednjič mora nujno priti trenutek, ko se je tudi poslednji unič-ljivi atom spremenil v žarke, ko se je njegova energija pretvorila v toplotne valove, ki bodo potlej na veke toda skoraj brez koristi romali po svetovnem prostoru. Brez koristi — zakaj čeprav bi se na mah spremenilo tisoče nebesnih teles v take žarke, bi na zemlji tega morda niti ne opazili. Ako hočemo to na videz protislovno trditev razumeti, si moramo biti najprvo na jasnem, kako DEL OGROMNE PRAMFGLE V OZVEZDJU ORION. Iz takih megla, ki jih tvori v neizmernem prostoru silno na redko raztresena neorganizirana materija, se po vsej priliki rode naše zvezde in sonca silno na redko je posejena materija v neizmernih dimenzijah svetovnega prostora in kako neznatni so zaradi tega njeni vplivi na tako ogromne razdalje. Dve zrnci prahu v največji koncertni dvorani zavzemata — kakor so izračunali astrofiziki — približno toliko prostora kakor materija v tistih »predelih« svetovnega prostora, ki so najgosteje »zatrpani« z zvezdami. Ako bi se materija vseh nebesnih teles razen naše zemlje trenutno spremenila v toploto, potlej bi zaznali to katastrofo — kakor so učenjaki natančno izračunali — samo na ta način, da bi naši termometri pokazali za šesttisočinko stopinje višjo temperaturo. Vsa zgoraj navedena dejstva in preudarke si lahko tedaj združimo v tole sliko: energijski vir vseh aktivnih dogajanj v vsemirju je uničevanje materije v notranjosti nebesnih teles. Tega dejstva skoraj ne bo mogoče več omajati. V tem je po mnenju Jeansa in drugih astronomov tudi utemeljen pogin vsemirja in sicer na ta način, da se mora slednjič vsa »žlahtnejša« energija spremeniti v »manjvredne« toplotne žarke. Po izraču-nanju starosti zvezd .moramo sklepati, da se je do danes že večji del po vsemirju razsejane materije »izčrpal« v žar-kovju, kakor je je pa še ostalo, čeprav se vrši ta proces nedoumljivo počasi. Po tem takem je bil celotni univerzum že v trenutku svojega nastanka obsojen na smrt, kakor vsako navadno živo bitje, samo v drugem časovnem razmerju. To bi torej bila slika o koncu sveta, kakor nam jo je ustvarila moderna astronomija. Ali je verna ali popačena, ni mogoče presoditi že zaradi tega ne, ker prav ničesar ne vemo, kako je materija v vsemirju sploh nastala. Pred to skrivnostjo se za enkrat končujejo vsa pota naravoslovnega spoznanja. Smrt vsemirja smo lahko doumeli — njenega rojstva ne moremo. Po razpravi dr. H. Wolterecka —nj KVAS POSPEŠUJE RAST Virtanen in Hausen z biokemijskega instituta v Helsinkih sta dognala, da učinkuje ekstrakt iz kvasa izredno ugodno na rast nekaterih rastlin. Poskuse 6ta delala z navadnim grahom, ki sta ga preparirala z encimskim izvlečkom kvasa v vroči vodi. Preparirane rastline so pognale do 500 odstotkov več cvetov nego kontrolne in tudi vzcvetele so hitreje od teh. Ako je pa doza kvasa prevelika, rastlini bolj škoduje nego koristi. OD KDAJ SE VOZIMO NA KOLESIH Kolo se je pričelo uveljavljati kot vozilo malega človeka šele potem, ko je bila Izumljena gumijasta pnevmatika, torej po letu 1889., tako da nima za seboj še niti pol stoletja zgodovine. Prva kolesa na verižni pogon pa so se pojavila že 1873. in še prej so se vozili ljudje na tako zvanih »drezinah«, ki so se vozila na ta način, da se je vozač z noiganil odi-sanjal od tal. Prva kolesa te vrste so ee pojavila na cestah že 176S. in to bo po vsej priliki tudi rojstno leto kolesa. V nekem cerkvenem oknu iz leta 1642. v Stoke Pogis pri Londonu je upodobljeno vozilo s sedlom, ki je sumljivo podob /o biciklu, tako da ni izključeno, da so poznali kolesa že zdavnaj prej, pa so prišla kasneje zaradi zanemarjenosti cest spet iz rabe. TRŠE OD JEKLA IN STEKLA Z rezili iz najtrše kovine »widia< ee je že posrečilo vrtati, »blati in reška ti steklo, v najnovejšem času pa so poskusili v nekaterih delavnicah z widio obdelovati tudi stekleno trdo kaljeno jeklo. Navzlic temu, da postanejo rezila pri vrtanju in struženju žareča, režejo jeiklo lahko in eladko kakor druge mehke kovine. Važen bo novi način zlasti za obdelovanje kompliciranih izdelkov iiz kaljenega jekla, ki so se morali doslej obdelovati v mehkem stanju in šele potlej kaliti, pri čemer so se kaj radi zvili in skrivild, tako da je bilo treba delo po-navijati. TEŽKA VODA ZADRŽUJE STAROST m periodičnem sistemu prvin imamo za marsikatere med njimi tako zvane izotopne, t. j. ena-komestne različice. Te stoje, kakor pove že ime samo, na istem mestu sistema in imajo tudi iste kemične lastnosti. Razlikujejo se po atomski teži. Te razlike pri prvinah z visoko atomsko težo niso zelo izrazite. Drugače pa je za najlažjo prvino, vodik, pri katerem razlikujemo izotopo z atomsko težo 1 in izotopo z atomsko težo 2. Tu je sorazmerna razlika v teži občutna. Zato je odkritje tako zvanega »težkega vodika« ali »devterija« zbudilo v znanosti največjo pozornost in je dalo pobudo za nova raziskovanja v mnogih področjih. Glavno nahajališče težkega vodika je voda, ki jo imenujejo »težko vodo«. Tu je primešana v malenkostnih količinah navadni vodi in jo je treba ločiti iz nje z dolgotrajnim; in težavnimi postopki. Zato ni čudno, da je bila njena cena silno visoka. Danes pa je že hudo padla. Prof. Hermann Mark navaja še v letošnji januarski številki nekega znanstvenega obzornika ceno 10 nemških mark za kubičen centimeter. V poznejši številki je bila cena že 25 pfenigov za kubičen centimeter. Gram 98 odstotne težlke vode stane danes prilično 1 mar- ko. Nu, cena še zmerom ni majhna. Kajti okrog 20.000 Din za kilogram vode, pa čeprav »težke«, to še -vedno ni tako malo, da bi si jo lahko »privoščil« navaden smrtnik. Padec cene je v glavnem posledica tega, da je uspelo lažje pridobivanje te tvari iz ostankov kemičnih tovarn. Prof. Mark je preiskal ledniški led na Jungfraujochu. V tem ledu je našel dvojno količino težke vode nego v navadni vodi. To je v zvezi z višjim tališčem težke vode, ki leži pri 3.8 stop. Celzija. Navadna voda se odtali že pri 0 stop., težje pa ostane potem še nekaj v ledu. Druge preiskave so dognale, da je v vodi, ki je kemično ali mehanično vezana v oranžah in glavnih organih človeškega telesa, enak del težke vode kakor v navadni vodi. Prvotno so mislili, da je težka voda strašen strup. No, v tem času so raziskovalci pili tudi pol-odstotno težko vodo in niso čutili nobenih slabih posledic. Pri tem so tudi ugotovili, kako dolgo se zaužite množine tekočin drže v človeškem telesu. Glavna množina popite težke vode se je izločila šele po 9, 10 dneh. Zanimivo je, kar poroča prof. Mark v svoji najnovejši knjigi o bioloških vplivih težke vode. V 30 odstotni težki vodi MOST NA PACIFIKU Preko morskega zaliva v San Franciscu so zgradili ameriški inženjerji 1700 m dolgi most, ki je veljal 12 milijonov dolarjev. se življenjsko dogajanje zelo zavre. Ribe in paglavci umrejo v 92 odstotni težki vodi po nekoliko urah. Rast in staranje težka voda zadržu-j e. To je za lajika prav za prav najzanimivejša ugotovitev dosedanjih raz- iskav o tej tvarini. Morda bo mogoče kdaj s pitjem težke vode v resnici »odložiti« starost vsaj za nekaj časa in ostati na neki določeni razvojni stopnji. Kdo bi si tega ne želel? kk pazujem občinstvo, ki stopa na parnik. Ob takem prizoru se človek urno domisli Noetcve ladje. Tako je nedavno storil francoski slikar komik, po ime-_ nu C a m i, ki vsak teden oskrbuje svoj šaljivi kotiček: L a Semai-ne c a m i q u e. Očka Noe priganja živali: »Dajte no, stisnite se nekoliko. Bolha se mora še vkrcati« (Illustration, 6. aprila). Po mojem pa Noe ni prav storil, da je vzel na krov človekoljubno skokico, o kateri govori narodna uganka: Črno, malo gigalo debelo klado zdigalo ... SIDRO včasi želijo: »Lahko noč, pa eno bolho za pomoč, ali pa tudi stenico za pomočnico, pa železen obroč, da vam trebuh ne poč'!« Za učenjake bi bila pa seveda izguba, da ni Noe ohranil pri življenju takšnega mikrokozma. Kaj bi počel na primer profesor Herrick, ki je toliko časa proučeval listno uš in dognal, da se od sile naglo redi in raste. Sredi države New York, ako bi bilo dovolj živeža zanjo in če je ne bi gonobili nasprotniki, bi se potomci ene same take lazice v enem letu tolikanj razmnožili, da bi tehtali 822 milijard ton, medtem ko vsi ljudje, ki imajo usta pod nosom, potegnejo komaj 150 milijard kil, če vzamemo poprek 75 kg na poedinca, kar je rajši preveč ko premalo. Neprijetno je za debelo klado, kadar se mora v postelji dvigati nad takšnim vzvodom! To vedo hudomušneži, ki nam Pa pustimo male parasite — bolje rečeno: uboge pare lačne — in oglejmo si naš parnik. Velik je, bogme, prav zares. A še dolgo se ne bo mogel primerjati z mlado francosko »Normandijo«, pri kateri tehta vsak rešilni čoln tri tone, ali pa z angleškim prekomornikom »Queen Mary« (Kraljica Marija), ki nosi s seboj 24 rešilnih čolnov iz jekla, od katerih more vsak sprejeti 145 oseb vase. Nesreča ne praznuje, zato je treba posebno na ladjah previdnosti. Mar niso ondan dnevniki poročali, da sta se blizu španske obale trčili dve največji angleški bojni ladji: »Hood« (42.100 ton) in »Renown« (32.000 ton)? To je prvo trčenje tolikšnih velikanov po svetovnem spopadu. V tistem času pa so bile nezgode kajpada pogostejše: devet angleških enot se je takisto potopilo. Največji udarec v mirnem času pa je doživelo britansko brodovje 22. junija 1893, ko je na Sredozemskem morju »Cam-perdovvn« zavrtal »Viktorijo«: 321 žrtev (častnici in moštvo), med njimi viceadmiral sir G. Tryon, vrhovni za-povednik sredozemskega ladjevja. Sir Jellicoe, današnji admiral, je bil tudi na krovu kot častnik. Pa še od drugod prežijo zavratne pošasti na plavajoče hiše. Vesoljstvo, ki ga že navedeni »Slovar Akademije francoskega humorja« opredeljuje kot igro s kroglami (jeu de boules), ima za inter-planetarni, medzvezdni promet posebna vozila, bolide, meteore, meteorolite, vozeče po rimski cesti. Ta tir se imenuje v šegavi molierščini: Metrobolidain, voz pa meteorobus. Prvi naziv je skovan po pariški podzemski železnici: Metropoli-tain. V početku lanskega vinotoka je v Gaskonjskem zalivu treščil meteoro-bušček na britanski parnik »Temple«, kjer se je pri tej priči vnel požar, le s težavo zadušen ... Večina teh zračnih blodnežev počepa v morje, ker pač ta element zavzema največ prostora na naši obli. Na srečo so jako majhni, nekaj gramov težki, toda pade jih baje po več milijonov v enem dnevu na zemljo. Redki so meteorobusi večjega kalibra. Dostikrat ste že čuli ali čitali o sibirskem izpodnebniku: nad 4000 hektarov ali 40 štirjaških kilometrov gosda je požgal ta večtisočtonski — morda stotisočtonski :— klatež in izdolbel lijak, žrelo, ki me- io) Li = 360 pujev (korakov) ali 180 čangov (šib), t. j. 412 m. ri okoli sto metrov v premeru. Da je štrbunknil na Pariz ali London, koliko prismojene pečenke bi bil pripravil! Podrobnosti o meteorolitu v Tonguskoru je zbrala 1. 1933 ruska odprava, prišed-ši z velikim naporom v skoraj nedostopno pokrajino. Zato moramo priznati sovjetski trud za napredek znanosti, ne pa se postavljati na kratkovidno stališče ruske matuške, ki je na sejmu prvič videla velbloda in se prijela za glavo, rekoč: »Poglejte si, ljudje božji, kaj so boljševiki naredili iz konja!« Da se ne zamerimo nebesnim silam, moramo takim odpadnikom priznati tudi morebitno dobrotvornost. Petnajst ton težki meteorit, ki ga je Peary zasledil na otoku Savigonitu in ga 1. 1918 odpeljal v sužnost v New York, ni storil na Grenlandu nikomur nič hudega, ker ondi na mrzlem severu nikogar ni bilo. Knud RasmusSen — pri nas bi bil Ražem ali Oražem — ki je šel predlanskim po gobe (in die Pilze gehen = zgubiti se), je 1. 1925 privedel v Kodanj sedemtonsk^ga korenjaka, za katerega so mu bili Eskimi povedali, da čaka odrešitve v pokrajini Yorškega rtiča. Gospodična Severnica11 se ga je tako bala —• če ni bilo morda to poželenje —, da je kar drhtela vpričo nebeškega poslanca. Zato je bilo treba ladjo spremljati. Eskimci se veselijo izpodnebnega kamenja, saj prinaša s seboj kovin, iz katerih izdelujejo nože, osti za sulice in drugo orodje. Aerolit imajo za fetiš, ako smem uporabiti portugalski izraz name-stu germanskega m a 1 i k a. 11 Busola, kompas, magnetna igla. DA L J E KRIVI VREMENSKI PREROKI Vremenske prerokbe, ki jih je kmet nabral s stoletnim opazovanjem in ki se večinoma v vezani besedi podedujejo iz roda v rod, so se pod drobnogledom točne statistike izkazale sila nezanesljive. Neki učenjak, ki si je izbral 100 takih vremenskih prerokb in več let preizkušal njih točnost, je prišel do naslednjega zaključka. 9 je pravilnih, 11 še dovolj zanesljivih, 17 prav malo sigurnih. 12 popolnoma nezanesljivih. 51 pa za lase privlečenih. Po tem takem je veljavnih le 9 odstotkov vseh kmetskih vremenskih prerokov in so neprimerno boljše napovedi poklicnih meteorologov, ki uganejo vreme za en dan v naprej danes že z 80 odstotno sigurnostjo. NOTRANJE LICE KOVIN O i dikar je človek premagal ka-j meno dobo, so kovine zanj' eno j najvažnejših tvoriv. Kako bi __I mogli dandanašnji živeti brez železa, bakra, kositra, cinka? Gospodarstvo bi bilo vsaj v današnji obliki brez njih nemogoče. Pa čeprav smo na kovine tako zelo navezani, poznamo njih notranji ustroj komaj dobrih dvajset let, dasi so prav od notranjega ustroja odvisne njih dragocene lastnosti. Večina ljudi sodi, da je baker pač baker in kositer kositer, češ, da so njih svojstva po naravi od vsega početka ustaljena in ne morejo biti drugačne kakor so. Za železo pa že vsakdo ve, da ga je več vrst in celo z nasprotujočimi si svojstvi. Železo je lahko trdo ah mehko, krhko ali žilavo in prožno, pa tudi tali se nekatero lažje, drugo težje. Na teh različnih svojstvih železa temelje velikanske industrije. Ne samo železo, ampak tudi vse druge kovine, izvzemši živo srebro, menjavajo s predelavo v večji ah manjši meri svoje lastnosti. Živo srebro, ki je pri TU KUJEJO DOLARJE Kovnica v New Torku, kjer topijo zlato in ga spreminjajo v denar normalnih temperaturah tekočina, pa zaradi nestisljivosti, ki je lastna tekočinam, ne dopušča višjih sprememb. Trdna telesa, ki nimajo stalne prostornine, so notranjim spremembam dosti bolj podvržena. Praoblika večine trdnih teles je kristal. Poznamo sicer tudi trdna telesa, ki niso kristali, n. pr. steklo, toda to so izjeme. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se morale trdne snovi že po vna-njosti poznati kot kristali. Ako se tekoča kovina strjuje, se vrši ta proces v normalnih okoliščinah tako naglo, da nima časa izoblikovati se v en sam kristal, ampak se stvori hkrati neurejena gneča neštetih drobnih kristalov, ki vsi rasto, dokler ni proces strjevanja končan. Prav te mešanice milijard drobcenih kristalov so naše kovine v običajni obliki, šele pred kakimi petnajstimi leti so kemiki izoblikovali metode, po katerih je mogoče pridobivati kovine tudi v enojnih kristalih, tako da dobimo tudi večji kos kovine kot en sam kristal. Po vnanjosti se taka kovina prav nič ne razhkuje od navadne, ker za bistvo kristala ni značilna vna-nja oblika, marveč neka strogo zakonita notranja razporeditev posameznih atomov. Bistvo ustvarjanja enojnih kristalov je v tem, da se pusti tekoča kovina prav počasi strjevati, tako da se lahko en sam kristalni zarodek razraste v velik kristal. Poskusi z enojnimi kovinskimi kristali spadajo med najčudovitejša dogajanja, kar jih poznamo. Debelo bakreno palico n. pr. lahko upogneš z malenkostnim naporom, kakor da bi bila iz najmehkejšega svinca, žice iz bakra, kositra, vizmuta, ki drugače prav trdno drže, se dado razvleči v dolge trakove in niti, dostikrat na dvaj-setkratno dolžino. Ko se potlej le raztrgajo, je videti prelomnica gladka in bleščeča kakor zrcalo. Vsa ta nenavadna svojstva enojnih kovinskih kristalov so pa zelo kratkotrajna. Že pod roko preide kovina počasi v navadno krista-linično stanje z milijardami drobnih, neurejenih kristalov. Po vsem tem je razumljivo, da se lahko tudi navaden kos kovine, torej množestveni kristal bakra, cinka, aluminija itd. zelo razlikuje od drugega, navidezno popolnoma enakega kosa. Vse je odvisno od tega, v kakšni med- sebojni legi so posamezni kristalčki, kako so veliki in še od mnogih drugih činiteljev. In razumljivo je zaradi tega tudi, zakaj se dado z vnanjim obdelovanjem, s kovanjem, valjanjem, vlečenjem v tako veliki meri spreminjati svojstva kovin. Večina kovin se s takim obdelovanjem utrdi. Odpornosti proti nategu, raztrganju in tudi prožnost se zvečajo. Zlasti prožnost je mogoče v posameznih primerih spraviti na štirinajstkratno vrednost. Vprašanje, kako se te spremembe prav za prav izvrše z vnanjim obdelovanjem, še ni povsem razjasnjeno. Vse-kako igrajo pri tem kristali poglavitno vlogo. Znano pa je n. pr. že, da se kovina ne pretrga po mejnih ploskvah posameznih kristalov, ampak da se kristali po sredi pretrgajo. Dalje se vrši raztezanje na ta način, da se gladka ploskev enega kristala podrsne ob ploskvi drugega in da postane kovina trša, ako se gladkost kristalnih ploskev na kakršen koli način skali. Trdnost kovin se, kakor znano, zmanjša s segrevanjem, ki se lahko stopnjujejo do žarenja, ki pa ne sme doseči tališča. Ta pojav imenujemo »rekristalizacijo«, ker se pri tem kristali na novo tvorijo in rastejo, ako so se poprej zaradi »utrjevanja« zmanjšali ali drugače spremenili. Energija, ki povzroča tvorenje kristalov, je zmerom živa in močna ter se skuša pod vsakim količkaj ugodnim pogojem uveljaviti. Iz tega se tudi vidi, da trdna telesa v svoji notranjosti niso tako mrzla in mrtva, kakor se nam vidijo. Spremembe, ki jih dosežemo z vnanjim obdelovanjem kovin, so. sicer zelo velike, ali za vse tehnične potrebe vendarle ne zadostujejo. Ako hočemo njih svojstva še bolj požlahtniti, jim moramo dodajati še določne primesi. Primesi sci potrebne včasi v prav malenkostnih množinah, v čemer se nam tudi prav lepo razkriva osnovna poteza današnjega naturnega spoznanja: namreč velikanska vloga, ki jo igrajo majhni in najmanjši činitelji v naravnih dogajanjih. Kaj je mišljeno s tem, nam najbolje razjasnita besedi vitamini in hormoni, čeprav nista s kovinami v nobeni neposredni zvezi. Kovina se lahko z malenkostnim dodatkom primernih snovi tako spremeni, da ni prav nič več podobna svojemu prvotnemu liku. Kolikšna je n. pr. razlika med trdim in prožnim jeklom pa med mehkim kovaškim železom ali krhkim litim žele- zom, dasi vsebuje ena ali druga vrsta samo večjo ali pa manjšo množino ogljika. Pa tudi samo od množine ogljika niso odvisne svojstva posameznih vrst, ampak še bolj od tega, kako fino je ogljik v njih porazdeljen. Prav tako kakor so nekatere primesi kovinam koristne jim pa druge škodujejo in povzročajo n. pr. pri železu tako zvane starostne pojave, ki jih lahko preprečimo z malenkostnim dodatkom aluminija. Aluminij je vobče največji »parve-nij« med kovinami. Šele sto let je tega, ko ga je človek upeljal v prastaro druščino železa, bakra, kositra, cinka, svinca, srebra, zlata itd. Spočetka se je med njimi tudi prav klavrno uveljavljal, ker je odbijal s svojo visoko ceno. Kasneje, ko se je metalurgiji posrečilo zmanjšati proizvodne stroške, je pa aluminij naglo pokazal vsa svoja dragocena svojstva, zlasti pa svojo elastičnost, s katero se da prilagoditi vsakokratni potrebi in spajati z drugimi kovinami v vsakovrstne zlitine. Njegova lahkost in dobra prevodnost za električni tok ga usposabljata, da se čedalje bolj uriva tudi v elektrotehniko, kjer je doslej skoraj neomejeno gospodoval baker. Aluminiju lahko prerokujemo, da bo kot tipični »parvenij« izpodrinil marsikakega starejšega kovinskega tovariša. Po razpravi proi. P. Kirehbergerja. —nj ON KONG — HIŠNI DUH Sredi marca — v zadnjem tednu anam-skega leta — slavijo Anamci praznik hišnega škrata, ki bedi nad vsako družino. Preden odide škrat pred cesarja, da bi mu poročal o nravstvenem vedenju posameznih družinskih članov, si preskrbi sleherni dom živega krapa, ki ga denejo v velik umivalnik z vodo na daritveni mizi. Tega krapa bo »On kfing* jahal na svojem nebesnem potovanju. Kakor trd! legenda, potuje duh najprej pod morjem, ko pa je prišel sikozi deževna vrata (Vu Mon), se krap preobliči v krilatega zmaja in se Iz vodnega caretva povzpne pod nebo. Po končanem obredu neso umivalnik k reki ln ga izpraznijo vanjo. Vendar so posamezne rodlbine spremenile tisočletni običaj: karpa rajši doma obdržijo in ga pripravijo za obed, ki se vrši po slavnostl. Toda stari ljudje, zvesti častitljivi m sporočilom, so trdno preverjeni, da tžko početje vzbuja jezo domačemu du-hovinu, ki bo neugodno poročal božanstvu. GUSTAV esiha! Jesiha! Mati se sklone skozi okno in se otožno nasmehne. Dolgo že ni bilo nobenega teh M mrkih, zagorelih mož. Kaj naj pri nas počno? Ljudje sami izdelujejo kis, a ti čiči hodijo še po svetu in ne morejo verjeti, da je z njihovim jesihom konec. Toda ali naj bedni in sestradani poginejo od jedinščine? — Jesiha! Jesiha! Voz s sodom se ustavi zunaj mesta. Velik, mrk čič si natoči v nahrbtni sodček kisa, s katerim pohaja od hiše do hiše. Ko obhodi mesto, zavije na polje. Poljana je ravna, bogata žita. Zoreča in prijazna se bohoti kakor dozorela žena in vabi kmeta. Stari čič Marko sloni pri vozu, kaže sinu Miki polje in gladi sivo rebrasto kobilo Luco po koščenem hrbtu: — Vidiš, to je blagostanje, to je lepota prirode! Midva pa se vrneva na Kras, na najino zapuščeno kamnito grudo. Suha je in trda. vendar jo ljubimo, ker je naša! Počasi si spet natoči kisa v sodček in se okrene k sinu, štirinajstletnemu, zarjavelemu, suhljatemu dečku, velikih modrih soči: — Izprezi Luco in popasl jo po travi, kmet je dovolil! Toda, glej na njo! Mir- . na je in dobra, a če jo zgrabi trma, postane nevarna! Pazi, da ti ne zaide v žito, kajti nažrla se bo, da jo bo raznešlo! Jesihar odhaca v svojih širokih, zašpi-ljenih hlačah počasi čez polje, se ozira, požira krasoto prirode ter sanja o ženi in majhnih dvojčkih, ki jih je pustil doma. Poljana se širi, objema vasi in valovi kot povodenj. Na obzorju se spakujejo oblaki, čudno zverižene krinke strme z neba, se trzajo in kodrajo. Nazadnje obvise nad vrhovi gora ter zažare kakor nemirne frfotajoče zastavice v veseli poletni dan. Marko hodi in ne vidi poti. Zastrmel se je nekam, gleda, toda čuti, da se je zamaknil v dušo, ki mu je vsa bedna in tavajoča. Hudo je: kobilica ni zdrava, kisa sko-ro nihče več ne kuni, saj se mu ljudje že posmehu je jo, češ, da je jesihar jem odklenkalo. Poljana se mu smeje, razgrinja pred njim svoje čare in mu kaže jedrovita JESIHAR STRNISA GUSTAV STRNIŠA Mož trpi skrivne muke, kakor vselej, kadar pride na te njive in gleda rodovitno zemljo. Hipoma ga vzdrami pasji lajež. Dospel je v vas. Glavo dvigne in že se raz-legne njegov hripavi klic: — Jesiha! Jesiha! ★ Luca se pase. Ozka je krpa, na kateri naj potolaži svojo lakoto. Mike se ne briga za njo. Na daljave misli, saj je potoval z očetom od prvih otroških let in potem vsako leto naprej in naprej, za kruhom. Malo sta zaslužila, prenočevala sta po hlevih in skednjih, a živela sta. Oče je varčeval in zmerom sta kaj prinesla domov. Zdaj pa je oče tako čuden in mati tudi. Dvojčici sta v hiši. Vse selo ju hodi gledat, a oče je mrk in mati samo joka. Zdajci se spomni krepkega Toma, ki je prihajal zvečer, kadar ni bilo očeta doma. Spomni se, kako je oče šel na krajše potovanje brez njega in že prvi večer je vzniknil od nekod Tomo in potem prihajal vsako noč, se vtihotapil v hišo kakor tat in hodil po prstih, a on, Mike, se je vendarle vzdramil in klical mater. Večkrat ga je videl kakor v pol-snu, kako je v mesečini sedel z materjo pri oknu. In tedaj mu J» vzkipelo nekaj sovražnega do tega človeka, da, še matere ni več maral kakor prej. Potem je prinesla štorklja dvojčici. Oče je rohnel. Mike se spomni, kako sta punčki in okrogli kakor raztegnjeni te-kepici ter se nasmehne, žre med tem slastno pšenico. Tise je priplazila v žito in zdaj hlasta, bi dovolj požrla, preden jo opazi pa- dvigne glavo, zagleda kobilo že je pri nji, jo zgrabi za šop K-Mm redke grive in jame udrihati po nji s šibo: — Jaz ti že pokažem! Luca se nemirno obrača, le s težavo jo potegne iz žita, jo objame čez trebuh in se prestraši, saj je trda kakor kamen. — O, mrha, sama sebe boš snedla! Moj bog, oče me ubije! Divje jame goniti žival sem in tja. Nizka, šibka kobilica se zaganja, kar se more, kopitlja in teka, se smešno giblje z naphanim trebuhom in nazadnje ob- stane, žalostno pogleda dečka in se zvrne na tla. Marko se vrača iz vasi. Imel je srečo. Nekemu trgovcu je prodal kar tri sodčke jesiha in zdaj mu ga bo peljal. Megle so se razlezle nad gorami, počasi se večeri, drevje tone medlo v sivini. Čič se ozira in kima. O svojem življenju premišljuje. In o svoji ženi. Morda ga je mrzela, ker je bil prehladen in vedno preveč zamišljen? Saj je niti zdaj ne sovraži, le nekaj poniževalnega čuti v sebi vselej, kadar jo zagleda. Pretepel bi jo, pa se mu zdi kakor otrok in otrok ne more tepsti, le sinu, ki je že velik, priloži včasi dve, tri, toda še to ga boli* Marko hodi v meglenem večeru in premišljuje. — Oče, Luca! Jesihar zazre skozi meglo sinove obrise in na tleh svojo kobilico, zvesto živalco, ki ga je spremljala toliko let. 2e je pri nji, ji stiska trebuh, jo kliče in drgne s kisom, a vse zaman. Luca leži in bolšči vanj kakor bi ga prosila, naj jo pusti, ker je srečna, da se je vsaj enkrat nasitila, čeprav mora poginiti. Marko jo gleda in solze mu navro na oči. Pretepel bi sina, a kaj bi pomagalo. Luca bi ostala negibna. Žival nekaj časa podrhteva, močno kopitne in že je po nji. ★ Drugi da smo otroci zvedeli za jesi-harjevo nesrečo. Marko je hodil po hišah in prosil gospodinje, naj pokupijo kis, ker mu je kobilica poginila in ga nima kam dati. Ljudem se je smilil. Vse je prodal. Sod in sodček je kupil krčmar. Tisti popoldan se je vaška otročad zbrala na travniku. Prišli smo pogledat pogreb nesrečne Luce. čič je izkopal na travniku prostorno jamo in zavlekel vanjo Luco.'Ves solzen je bil, ko jo je pokopaval. Nad gomilo je postavil velik kamen, ki ga je našel na grobljah. Od tedaj ni bilo k nam nobenega je-siharja več. ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJEVANJE AVTORIZIRAN PREVOD SMISEL ČEKE G Krvave opojnosti Rusije v letih 1918—1922 ni mogoče pojasniti ne z državljansko vojno, ne z marksizmom in ne z enkratno trenutno podivjanostjo enega dela prebi- Pvalstva. Te pojasnitve je treba iskati v celotni zgodovini Rusije. Ruska revolucija je obstojala iz dveh elementov: iz azijat-ske ljudske vstaje in iz sistematičnega evropskega marksizma. U Ruska država je svet stepe in destruktivne sile stepe, ki jih je držala državna oblast v šahu, so ogražale obstoj države že v začetku. V časih prve rus-ke države, kijevske velike kneževine, je bila Rusija evropska dežela. Ruske princese so se omožile z evropskimi knezi in hči kijevskega velikega kneza je bila francoska kraljica. Odnosi med Evropo in Rusijo so bili intenzivnejši nego v časih pred nastopom vlade Petra Velikega. Evropa je segala takrat do vzhodne meje Rusije. Prebivalci step niso bili divjaki. Globoka kulturna plast se da ugotoviti pri vseh teh ljudstvih. Njih kultura spada med edino veliko kulturo človeštva, koje začetki niso vzklili iz kulturnih semen sredozemskega okolja. Mongolsko stepe, od- koder izvirajo ta ljudstva, so ležale ob mejah Kitajske. Kitajska in svojevrstna Kultura mongolsko sibirskih dežel so oblikovale njih predstavo o svetu. Med evropsko kulturo stare kijevske Rusije in stepno kulturo vzhodnih narodov ni bilo nikoli nobenega mostu. Moč stepe je imela za Ruse zmerom nekaj peklenskega. Pa tudi obratno ni bilo drugače: stepna plemena niso mogla videti v nor-mansko-ruski kneževini v Kijevu prave države. Za Pečenege, Mongole in Tatare niso bili Rusi ljudje. Z njimi so mogli živeti le v stanju prirodnega sovraštva in trajne vojne. Samo v tem smislu so bila stepna ljud3tva destruktivna! Njih kultura ni mogla prenesti nobenega stika z evropsko kulturo. Kijevsko veliko kneževino je premagala stepa in s tem prvo šanso Rusije, da bi mogla kdaj postati organičen sestavni del Evrope. Celica bodoče ruske države se je preselila proti finsko-mon-golskemu severovzhodu. Tam ob rekah v stepi se je kot člen velikega tatarsko-mongolskega svetovnega imperija rodila moskovska velika kneževina. Tatarski svetovni imperij, morda eden izmed najbolj neznanih zgodovinskih fenomenov, predstavlja edinstven poskus izti-ranja destruktivnih, anarhističnih sil s stepe. Obsežna azijatska stepna država je ustvarila iz mnosolienosti mongolsko-tatarsko-finsko-siovanskih plemen svetovni imperij, ki je globoko koreninil v mongolsko-kitajski kulturi. Ta kultura je bila astv&rjainča in velika, čeprav brez vsakega razumevanja za vse tuje. Nositelji te kulture so bili destruktivni v državnem smislu zapada, posebnost, ki se pojasni, če si predstavljamo majhno število ljudi na ogromnih stepah. Po padcu mongolsko-tatarske države je nastopila Moskva. Toda moskovska država ni bila več kijevska država. Ni bila več evropska. Hčere moskovskih velikih knezov se niso možile več s francoskimi kralji, ampak s tatarskimi kani. Moskva je podedovala deželo, kri in kulturo tatarskih kanov, z njimi pa tudi staro nalogo stepnih vladarjev: krotitev državi nasprotnih sil stepe. Borba med državo in državi nasprotno Azijo se sicer ni končala nikoli, vendar je ideja države vedno bolj zmagovala. Stepa je bila premagana. Skozi njo so vodile karavanske ceste, dvigala so se mesta, obdelovalo se je polje, država se je širila. Stepa se je zmerom bolj krčila. Pred državo se je umikala v gozdove, v puščave, v močvirja. Sijajna moskovska država je premagala stepo, vendar je bila država še stepna država. Ustanovili so jo in prebivali v njej ljudje z destruktivnim elementom stepe. Država je mogla posekati gozdove, obljuditi stepe in izsušiti močvirja. Mogla je uvesti kitajski ceremonial in utrditi absolutno oblast velikega kneza — vendar pa je bila brez moči nasproti nomadski duševni dedščini ljudi, ki so prebivali po gozdovih, stepah in močvirjih. Včasi se je zdelo, kakor da je premagana pod težko pestjo carja in velikega kneza, toda po stepah so se pojavljali zmerom novi upori in kozaške čete so divjale po deželi. Državotvorni element je vedno zmagal, država je uspevala, meje so se širile. Kmalu je obsegala Kijev, nekdanjo Evropo, »mater ruskih mest«. Počasi in neopazno se je razrastla azijat-ska država v Evropo. Spet sta se zadela dva sovražna kulturna svetova. Že prvi stik je pomenil vojno. Tako skromni poskusi carja Borisa Godunova, ki je hotel uvesti Evropo v Rusijo. Prav tako Demetrijev vojni pohod. Sledila je. dinastija Romanovih in z njo sveta stara azijatska stepna država. D E CESTA NA OGNJENIKU Medtem ko so v Siciliji gradili avtomobilsko cesto na Etno, so dmevniki naših protinožcev skoro dan na dan poročali, da se dela široka cesta na Halea-kalo, vulkan na Havajskem otočju. To pot so letos otvorili. Drži na ognjenik po nepozabni pokrajini: rdeč in črn svet, zemlja od lave in pepela, bujtao rastjš, polje kraljevskega jabolka ali ananasa in sladkornega trsta, kokosniki, vitke palme, težkolistno drevje vse v cvetu in sadu. Više ko greš, bolj so tla razhrebana, skale prepadoe in preperele, po katerih se oprijema lišajasta cvetana, vrh (3000 metrov) pa stojii v oblakih in mavricah. Haleakala epi od 18. stoletja v najširšem žrelu sveta. Nad 30 km oboda, v katerem moreš opazovati vse ognjeniške pojave, pepelne stožce, kipeče lonce, gibljivo blato, pogače in kolače od plene ali žlindire, obdajajoče omotično brezno, ki se po veri domačinov gubi v drob zemlje. To je dom 6onca (halea kala) in legenda pravi, da sonce tam stanuje Izza daljne dobe, ko ga je polbog MauS — po njem je nazvan en otok v Havajskem arhipela-gu — ujel v past, nastavljeno nekoč na vrhu gore. Zato pa se blesti toliko »bisernih lestev« ali božjih lokov tam gori med 6olzami oblakov. Ki Havajski domačini plezajo po palmi SRCE ri dni smo že v sedlu na dobrem konju. Dospeli smo že 200 km daleč proti zapadu od __Kiriluna, središča vzhodnega dela sovjetske narodne republike Mongolije, in sedaj še petdeset kilometrov proti severu dut-ulunske gore. Čudovite stvari so se začele že v jehurski dolini. Tu je obširno močvirje z gorko vodo lu iz blata se v hladnih nočeh dvigajo oblaki bele pare. V zgodnjem jutru nam je gost oblak bele megle zastiral vsak razgled. Mongolski konjeniki, vedno žejni, so drhte širili nosnice, piti pa niso mogli. Voda je namreč grenka. Zvečer smo se ustavili na podnožju visokega Uluna. V tesni dolini je vladal že mrak, kajti sonce tu zgodaj zahaja. Nebo je temnordeče, na zahodu pa je obrobljeno s pasovi rožnato zelene barve. Pppolna tišina je bila razlita po tej skalnati pustinji, tišina, kakršna je mogoča samo v teh krajih. Ozadje mogočnih gora je čuvalo dolino pred vetrovi, ki so silne divjali v višjih plasteh. Tu prestopa veter pogorje. Med udarce konjskih kopit pa se je mešal neki posebni šu.:, zdaj rastoč, zdaj pojemajoč. Dolina se je prelomila v pravem kotu, stezica se je prevalila strmo v nižino Ustavil sem konja na dnu ogromne kotline in začuden poslušal nenavadni šum. prihajajoč globoko iz zemlje in odmevajoč prav pod kopiti konj. Udarci so si sledili v pravilnih presledkih, včasi jnčje. včasi bolj pridušeno Vedno po dva udarca hitro zaporedoma. Tok, tok. tok tok Pri tem pa še n 'ti znani šum. le da se ne morem spomniti, čemu je podoben Potrudim se, da bi se spomnil, kje sem že slišal ta enolični šum V tem trenutku me je došel Azim. pokazal na tla in de^al- »Srce Azije«. Bes mi ie tako? postalo jasno, da sem ta čudni šum slišal prvič, ko sem z zdravniško pripravo poslušal, kako bije moje lastno 3roe. »Srce Azije«, je ponovil Azim Azim. s polnim imenom' Azim Sen. je eden izmed častnikov monffolske voiske. ki so se šolali v Moskvi Neknč je hil musliman, zdaj ie brezverec nekoč ie hil primitivec, danes ie omikan častnik »Azim Sen.« se obrnem nanj. »ali veš. kaj to v zemlii buta in tolče?« Nasmehnil se je in dejal: »To je struja AZIJE vode.« Vojaki in lovci so razjahali in razsedlali konje. Glave so jim privezali nizko k nogam, da bi ae mogli pobeg-hiti. Bilo je to tudi potrebno, kajti živali so se plašile šuma, odmevajočega jim pod nogami. »Struja vode,« je tedaj dejal Azim Šen Tu tedaj, neznano, kako globoko pod površjem udarja iz notranjosti zemlje izvirek, najbrž topel in zdravilen Morda bodo čez deset in deset let tu svetovno znane toplice, kamor bodo hodili bolniki iz vsega sveta. Medtem je zarja posivela in potem-nela, postala najprej vijoličasta, nato pa modra, zaplapolali so ognji, okoli njih so pohajale krepke postave jezdecev s poševnimi očmi in gostimi brki. Vsak je kadil značilno mongolsko pipo, ki ima lonček nasajen sredi cevi. Azim je razstavil straže na zgornjem in na spodnjem koncu doline in prisedel k mojemu ognju Nama nasproti eedi mongolski vojnik in igra na piščalko iz oglajene konjske kosti. Divje obrača oči in se giblje v pasu naprej in nazaj, kakor nihalo. Drugi vojaki tolčejo po kolenih takt. Morda hote, morda nehote v taktu podzemskega bobnenja. Naenkrat pa zarno vsi peti. Pojo ruski in njihova ruščina je oni čudni jezik, ki naglaša vsako besedo ua koncu. Pesem je od bregov Črnega morja zablodila sem v mongolske tesni Pesem o viharju. o razburkanih valovih in o razbiti ladji Žalostna je, še žalostnejša v tej kameniti pustinji, nego na bregu morja. kjer je privrela iz izmučene duše. Že nihaio v ritmu vsi pevci. Brkati obrazi gledajo nroti vzhajajočemu mesecu, pod visečimi brki se blešče ostri zobie in v taktu podzemskega bobnenja zavijajo stepni volkovi: »Jej žgi, jej živej, ne brosajte jakovej.« Ruska pesem iz ust mongolskih vojnikov. V takih krožkih ob ognju so nastale ob zvoku piščalke hrepeneče pesmi poševno-okih vojakov nekdanjih mogočnih ha-nov Danes poio ti voiaki ruske pesmi. V davnih časih ie med pevci ob ognju pojedel Marr-o Polo in mislil na evoj rodni otok Korčnlo ali pa na sijaj beneškega mesta Glasovi so potihnili, olameni so ur>a-li Vninki in lovci počivajo Azim še ne sni Sedi. obrvi ima v lnkti dvig-niene na čelo gotovo premišlja o nečem Potrepliam ga po kolenu: »Azim Sen, povej mi kaj o Mongoliji, o srcu Azije.« In Azim pripoveduje o deželi, ki je danes torišče svetovne politike, o Mongoliji in Turkestanu, ki je obe že nekolikokrat prepotoval in ju dobro pozna. Nočem ga vprašati, s kakim na-, memom je potoval, toda slutim njegovo poslanstvo. V Evropi se po večini še veruje, da t je smoter niponskega pritiska rusko Primorje z Vladivostokom. Toda to bi bil premajhen cilj za tako strahovito vojno. Niponci hočejo osvojiti kitajski Turkestan, ki bi v njihovih rokah pomenil klin, zabit med Rusijo in Indijo. Tudi bi se odtod občutil stalni pritisk na SSSR in na Anglijo. Niponci bi v tem primeru bili jeziček na tehtnici med Rusi in Anglosasi. Pot v kitajski Turkestan pa drži preko Mongolije. Kdor stegne roko po nji, hoče zgrabiti Turkestan. in ograža sredo Sibirije. Oeprav ima Turkestan le 4 milijone prebivalcev, so tamošnje prilike izredno zamotane. Kakor pestra orientalska preproga je izpremešano ljudstvo v Turkestanu. Tu žive Mongoli, Kitajci in Rusi, beli emigranti in sovjetski naseljenci. Gorati del so posedli Kirgizi, nižino pa Uzbeki. Oboji so muslimani in mrzijo Kit •'ce. Trpe samo Dungane, t. j. muslimanske Kitajce. Gospodarsko zavi3i Turkestan popolnoma od Sovjetske zveze. Rusija podpira politično Uzbeke, Anglija pa Kirgize. V zadnjem času pa se je ruski vpliv tako okrepil, da so se Uzbeki polastili Kašgarja, glavnega mesta kitajskega dela Tur-kestana. Padec Kašgarja je prišel sočasno z napadom srednjekitajskih komunistov na pokrajino Fukien. Zato Nanking ni mog;l poslati pomoči v Kašgar. Uzbeki eo se sporazumeli s krajevno kitajsko vlado in zagotovili Rusiji trajno premoč. Kašgar je prav za prav srce Azije, Mongolija je le njega glavna žila. Na obeh straneh Turkestana pa se razvija politika dveh velesil. Na severu je ruski Turkestan, važen za rusko industrijo in za zvezo s Sibirijo. Tam je križišče železnic, ki imajo v tem odseku že po štiri tire. Po njih noč in dan brze transporti blaga z zapada na • zhod in obratno. Tam imn Rusija tudi močno obrnmbno vojsko, en armadni zbor v Knrči. drnsrpga v Mer-vu, po eno divizijo r>a v Kaski. Termah in Stalinabarlu Tudi tri vplikn letališča so tam. mpd nlimi nnivpčip v Ta-škentu. Na drugi strani jc Indija, te- melj svetovne moči Velike Britanije. Tudi tu se boje možnih izprememb gospostva v Turkestanu. 2e pet let grade v Indiji med Ketoin in Pešavarjem 500 km dolg utrdbeni pas, podoben onemu na francosko nemški meji. Azimu se zopet dvigajo obrvi visoko proti obritemu temenu, znak, da premišljuje. Nesrečna njegova domovina! Leži v srcu Azije in napadalci vedno merijo na srce. V. A. ORJAŠKI BUDKtA v Kanakuri na Niponskem. V ospredju člani niponske cesarske rodbine M U M SKRIVNOSTNE SPOSOBNOSTI PRI TIBET ANCIH Dr. Diihrenfurth, vodja nemške odprave na Himalajo, je nedavno med svojim predavanjem omenil, da Tibetanci goje izredne prirodne darove. Nekateri med njimi znajo z avtosugestijo izžarjr^ tolikšno vročino, da ne samo lahko napol nagi spe v snegu, marveč osušijo na sebi mokro obleko. »Učenci« posušijo šest oblek, »mojstri« pa dobijo ta naslov šele tedaj, če se jim to obnese pri dvajsetih oblekah. Telepatija se pogosto rabi za prenašanje novic. Smrt nekega nosača se je na ta način oznanila v Parieelir>: rimar ali asonantni deseterec, edinole število stihov se menja Kratkoča vrstic je ponekod povzročila nesklonlj'-vost: Vidosava (št. 18) našteva svoje brate: R a d o č, Rada 1 Radoja, V u č i č, Vuka i Vukajla, M i 1 i č, Milan 1 Mihajla--- Popevka o prevejanem starcu (47), ki z zvijačo dobi mlado nevesto, se pričenja: Sedamdeset sedmog lleta. A od maja prvoe cv'jeta, B'je!a vila lice mila Više v a r o š Podgorice. Srčkana kitica o dekletu, ki v paradok sih želi ljubemu vse najboljše, se začenja (62): Ne čudim se vljor vjetru... Pretesna oblika verzov je privedla rabo takihle krajšav: moš (možeš), poh (po-djoh), oš (hočeš). Tako je menda nastala okrnitev »gu« namesto bogfi: Prvi čoban gu se moli (24). Slično je pojmi ti izraz: levor, livor, ki pa se v isti pesnitvi glasi še (70): Vidiš ovog revolver a. Biče tebi za djevera-- Filolog se bo pomudil pri naličnih dajal-nikih (4): Jednojzl je ime Mare Drugojzi je ime Andje, Trečejzi je ime Jane. Ali pa pri pogovoru bratov, ki ugibljejo, e kom naj poročijo svojo sestro (17); za kim čemo sestra dati? Da je damo za sunčetom, ' Sunce če ni nama valjat Na te ljetske duge dnevi, Sunce če ni nama valjat U ranje I kopanje. Tu vidimo, kako se stari dativ osebnega zaimka n i (nam), morda že neumljiv, spaja z mlajšo obliko: ni nama. Nastala Je podvojitev kakor pri goriškem predlogu s. z: sež njim, ali pri bolgarskem predlogu v a v. Psihološko zanimiva kontaminacija je nagovor sinko za hčerko, kakor ga pozna baje tudi huculščina. Majka poizveduje: Oš ld, sinko, za oračem? A pozneje tudi: No. za kim češ, kčerko moja?' Slovanski izraz crevlja, znan nekod po Dalmaciji, najdeš v št. 4. namestu izposojene cipele. Kdaj so se rodile te pesmi? Nekatere kažejo na precejšnjo starost, n pr. po čudežnih momentih, ki jih vsebujejo: Mrtva glava progonara (8. 25). ali po epski dol-goveznosti (7) Seveda je ta način lahko posnet po starih tradicionalnih vzorcih. Druge morajo biti vsekakor novejšega izvora Tako na priliko motivi o Ameriki. Na Žabjaku plešejo devojke same brez fantov (67): OtišH «u k AmerlcI. Američke žute lire Premamiše naše vile Za nekatere sitne pare Ostaše nam cure stare Oj varoš'' PrriE-orice, Izdaj brže dopisnice. Si 1 jem pismr Nevijorcl da se vraču Črnogorci. Da ae vraču vsi na mlesta Da postane sve nevjesta. Da bi se prikupil devojki, naj j.i momak pokloni med drugim: I kotulu od tamina, Poručenu iz Berlina. Vobče se ti vzorci narodne poezije prijetno čitajo, akoprav ne puščajo tako globokih dojmov kakor klasična srbska narodna epika in lirika. Nekaj pa je pravih biserov pristne pre.prošč,ne, n. pr. 33. A. Debeljak. NAŠE IME ONSTRAN MEJ K zadevni notici v našem obzorniku (zv. 16. str. 427) je poslal g. Louis Adamič našemu uredniku pismo (datirano 3. maja t. 1.) z naslednjo vsebino: »Mogoče Vas bo zanimalo, da Vaše poročilo, da sem si nadomestil svoj priimek .Adamič' s .Sanders' je čista laž.« Louis Adamič. S. K. $ A N D A N O NOVI BOLGARSKI* Znani pisatelj, strokovnjak za balkanska vprašanja, razgrinja z običajno spretnostjo podrobno študijo o Bolgarski, kakršna je S. K. g AND AN izšla iz državnega preobrata dne 19. maja 1934. Razprava ni le odmev prehodnega navdušenja, marveč plod trajnega razglabanja o bolgarskih zadevah. * K. S. Chandan: La Bulgarie N o u v e 11 e. Sodobne publikacije tednika »France-Les Balkans«, Pariz (17e), 3, Rue de l'Arc de Triomphe. 1935. Cena 15 frs. Str. 318. V čisto nepristranskem duhu prikazuje razne zadatke malo znane Bolgarije, zlasti slabo poznane obsorej, ko stremi proti širokemu miroljubnemu razvoju. G. Šandan izraža vso svojo vero v novo Bolgarijo, kjer so naredili konec žalostnemu sistemu zaključenih družeb in strank, ki spletkarijo in rovarijo. Na plan so prišli duhovi, prepričani, da morejo samo tri stvari rešiti bolgarsko bodočnost: vernost in zaupanje delavnega, potrpežljivega in zdravega ljudstva, krona, vojska. Na vsaki strani njegove knjige se razodeva njegovo občudovanje za kralja Borisa III, ki zna voditi svoj narod kot bister in odločen poveljnik. Precej podatkov je ponovil iz prejšnjih svojih spisov »La Paix Europčenne, la Hongrie et les Attentats« in »Le Terroris-me devant la Societž des Nations«. Prijetno se te dojmi tudi simpatija, s katero spremlja vsesplošni razvoj v Jugoslaviji. »Nesporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je bil za vse čase najnesrečnejši paradoks v celokupni .balkanski zgodovini« (142). Tako so dobili politiki, novinarji in vsi resno misleči miroljubi v lahkem slogu delo o tem slovanskem narodu, ki ga je nedavno prikazal v francoskem obzorniku »L' Illu-stration« ugledni publicist Ludovic Madeau. Korektura knjige je dobra, samo Tony-Rčveillon — se mi zdi — se piše Rčvillon (svak bolgarskega vnanjega ministra Ba-talova, ki je vzel Francozinjo za ženo, 255). A. Debeljak. ^ ^ ^ ABECEDA — 12 ČRK Havajska aabuka pač ni zamotana, saj šteje samo dvanajst pismenk, namreč pet samoglasnikov: a, e, i, o, u, pa sedeim so-glasmikov: h, k, 1, m, n, p, w. Navzlic tej preproščini se havajiščina gubi. Se nedavno je tolmač prevajal vse govore narodnih zastopnikov v po6tavodaj-ni skupščini otočja. Danes to ni več potrebno, kajti vsi govorniki znajo gladko angleški. Ediino molitve ob otvoritvi sej se opravljajo v domačem jeziku. Med tem ko nadtridesetletniki še havajčljo med seboj, ima mlajiše pokolenje samo angle-šičino na ustnicah. Sicer je res, da izrekajo precej po svoje in da v govorico mešajo precej havajisikih izrazov. Pri vsem tem pa moramo priznati, da se navkljub počasnemu umiranju te govorice ameriški dijaki in doseljenci še vedno zanimajo za njo. Pred kratkim je pričel zopet izhajati havajski časnik, ustanovljen 1. 1834, pozneje ustavljen. Imenuje se Havajiski prosvetar (Ke Ha-lakai O Hawaii). Ta tednik se tiska na štirih sitraneh, poprečno v 2500 izvodih. Urednik Jonah Kumalas je poslanec v postavodajnem zboru in izdelovalec tamkajšnjih glasbil, nazvanih ukulele. J. M. Zofa brez prevleke nova, kar priča, da ©luži lastniku še vedno samo za parado, sicer bi se bil moral pliš v tolikih letih že vendarle kolikor ♦oliko oguliti. Vidimo pa na selivnih vozeh tudi prav take zofe, še. izza predvojne dobe in ki prav ni ne skrivajo tega, da so bile ves čas pridno v aktivni službi. Toda. kriza je, tapetniško delo je drago, je pa tuili mnogo gospodinj, ki imajo posebno veselje nad tem. če same obnovijo in popravijo kak del pohištva. Staromodne zofe pa ni nobena posebna težava obnoviti s praktično in moderno prevlako, ki jo osveži in moderni- • žira. Ča so vzmeti trdne in je le prevlaka pokvarjena ali nemoderna, potem je delo prav lahko. Moderne tkan ine za prevlake so dan- Zofa z modelno prevleko kakršno vidimo na sliki, zadostuje približno 7 metrov blaga pri 80 om širine. Spodnja slika nam dovolj nazorno prikazuje, kako mora biti prevlaka ukrojena in sešita, če so noge pri zofi nemoderne, okroglo stružene, tedaj prišijemo na prevlako malo naguban nabirek. še lepše pa je brez na-birka, če damo mizarju narediti preproste, gladke noge, kakršne so sedaj moderne. Posamezne dele prevlake sešijemo na levi strani, šive zlikamo, nato pa nategnemo prevlako na zofo. Taka prevlaka je še zato priporočljiva, ker 6e jo brez truda in niuje sname in opere, kadar je umazana in zato posebno praktična, kjer so mali pri hiši. u— Oton Ubbelodhe; KAJ BO DANES?. ČLOVEK IN DOM PREVLEKA ZA ZOFE Ob času selitve vidimo skoro na vsakem selivnem vozu staromodne plišaste zofe z visokim naslonjalom, kakršne so bile v modi pred 30. leti, tedanja spalna zofa ki je bila ponos vsake meščanske gospodinje. Veliko teh zof je še prav dobro ohranjenih. Plišasta staromodna tapeterija je še kakor danes velikorožaste ali progaste. Kretoni vseh mogoči.h barv in vzorcev nudijo veliko izbero, so trpežni in poceni. Njih gosto, močno, platnu podobno tkivo je posebno pripravno za prevlako divana. Za aofo, V 1 A H A COPYRIGIIT BY VASJA PIRO MOJI VTISI S ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V MOSKVI VASJA PIRO 1. ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE V RUSIJI Mednarodni Šahovski turnir v Moskvi je bil za nas inozemske mojstre, ki se udeležujemo turnirjev v najrazličnejših državah, v mnogih ozirih čisto novo, svojevrstno doživetje. Nikjer na svetu ni šah tako priljubljen in razvit, šahovsko življenje na tako visoki stopnji kakor v Rusiji. V tem ozira ima Rusija gotovo že svojo večsto-letno tradicijo. Najbrž so Rusi tudi šahovsko igro samo spoznali po drugi poti kakor ostali evropski narodi, že po izrazih za figure sodeč je prišla k njim direktno iz Perzije in Indije (ferz = dama, slon (!) = lovec, ladja = trdnjava). In o izrednem zanimanju Rusov za šah govore že kronike iz 16. stoletja. Rusi so tudi imeli zadnjih 50 let vedno več svojih zastopnikov na mednarodnih šahovskih turnirjih kakor katerikoli drugi narod. Pod novim režimom pa je bila pred vsem bolje izvedena organizacija šahovskega življenja v Rusiji, šah spada sedaj v Rusiji kot posebna panoga duševnega športa oziroma umetnosti pod komisariat, t. j. ministrstvo za fizično kulturo. Vsa šahovska organizacija je v državnih rokah, šahovski organizatorji so specialni državni uradniki; in takih je precej veliko število: samo v Moskvi deluje nad 30 poklicnih šahovskih organizatorjev, šah je uveden v vse šole; vse tovarne, uradi, trgovine, stanovski klub itd. imajo svoje šahovske sekcije. Na teh sekcijah sloni ves organizacijski sistem, šahovskih klubov v našem smislu sicer v Rusiji, razen za kvalificirane šahiste (mojstre itd.), sploh ni. Vendar ni treba članom sekcij pri tem plačevati nobenih članarin ali drugih prispevkov, ker te sekcije finan-sira s subvencijami komisariat za fizično kulturo. Ta ima zopet svoje dohodke iz vstopnin pri vseh različnih šahovskih prireditvah itd. Komisariat za fizično kulturo nam je na pr. plačeval tudi honorarje za simultanke, ki smo jih igrali v katerikoli sekciji, in preko njega se je sploh vršila organizacija vseh takih prireditev. V Rusiji je trenutno 500.000 do 1,000.000 organiziranih šahistov. Statistika je ravno v delu in točne številke niso znane. Vse-kako pa je v Rusiji več organiziranih šahistov kakor na vsem svetu skupaj. Kot primer naj samo navedem, da jih zaenkrat v Jugoslaviji ni niti tisoč. Pa tudi po moči so ruski šahisti na višii stopnji kakor drugI. Rusi imajo trenutno samo mojstrov okoli 50 in še nekaj sto igralcev tako zvane »prve kategorije«, ki tudi sami na pr. že VASJA PIRC igrajo simultanke in se od časa do časa udeležujejo mojstrskih turnirjev. Vsi organizirani šahisti v Rusiji so po moči razdeljeni v pet kategorij in tako tudi vpisani v šahovske sezname. Lahko napredujejo iz ene kategorije v drugo le, če dosežejo predpisani uspeh na sekcijskih, mestnih, okrožnih itd. turnirjih, ki se vršijo vsako leto točno po programu. Igralci 5. kategorije so začetniki, moč igralcev 2.—4. kategorije bo približno odgovarjala oni boljših zapad-no evropskih šahovskih amaterjev. Proti igralcu 2. kategorije mora tudi v resni partiji mojster že včasi gaziti, igralci prve kategorije pa imajo za naše pojme že skoro mojstrsko moč. Znani so porazi, ki sta Jih proti slednjim doživela v simultankah Ca-pablanca in Flohr. Vsi ti podatki pa še ne dado prave slike zanimanja za šah v Rusiji. Kajti dejansko igra šah v Rusiji skoro vsak človek, če pa tega ne, pa vsaj z največjim zanimanjem zasleduje šahovske dogodke. Ko sem na pr. po končanem turnirju potoval iz Rusije domov, mi na ruski obmejni postaji Nego-reloje carinik kot šahistu ni preveč strogo pregledal prtljage pač pa me je prijel, zakaj da sem v tej in tej partiji na turnirju dal prehitro remis. ko bi bil vendar lahko s to ln to potezo še igral na zmago. Propagiranie in podpiranje šaha ima v Rusiji tudi svojo posebno tendenco. S pomočjo šaha skušajo preprečevati pred vsem kvartanje. To je v Rusiji pri merodajnih krogih zelo nenriliublleno. r vseh klubih in javnih lokalih celo prepovedano, še če smo na pr. mi inozemci med seboj igrali karte, smo vedno slišali s strani Rusov očitke, ali celo proteste proti temu. Pa tudi šah se sme gojiti samo na resen način. Forsira se turnirska igra, predavanja, brzoturnirji in druge resne prireditve, šah igrati za denar je prepovedano. Prav tako so prepovedane slejje šahovske partije, češ, da škodujejo zdravju in da nimajo ničesar opraviti s pravo šahovsko umetnostjo. Kako je kljub temu forsiranju težkih in resnih šahovskih tekem šah v Rusiji priljubljen in organizacija izvedena, smo imeli priliko spoznati skoro pri vsakem koraku. V neki ogromni tovarni v predmestju Moskve, ki smo si jo ogledali, smo videli v vsakem oddelku tovarne veliko tabelo našega mednarodnega turnirja. Vsak tovarniški oddelek pa je igral v prostem času tudi svoj turnir, turnirske tabele so visele kar med stroji v tovarni . Tovarniška knjižnica ima tudi velik šahovski oddelek, za časa našega turnirja pa so bile vse šahovske knjige do zadnje izposojene. V veliki operi nas je prišel mojstre med odmorom pozdravit skoro ves orkester, skoro vsi godbeniki so bili organizirani šahisti, imajo tudi svoj šahovski klub oziroma sekcijo. Za naš turnir so se zelo zanimali, pa si ga je zaradi pomanjkanja vstopnic mogel vsak od njih povprečno samo po dvakrat ogledati . Ko je drugič skupina udeležencev našega turnirja obiskala znameniti Hudože-stveni teater, so jim igralci med odmorom improvizirali zakusko. Tudi oni imajo svoj šahovski klub in pravijo, da prosti čas večinoma prebijejo s šahiranjem. V »Domu učenih«, kjer imajo univerzitetni profesorji in drugi znanstveniki svoj klub, nas je pri akademiji, prirejeni nam na čast, pozdravil predsednik znanstvenega kluba, ki je poudaril, da je obenem tudi predsednik posebne šahovske sekcije tega kluba. In Capablanca je nekega dne igral simultanko proti samim članom vlade in najvišjemu državnemu uradništvi® ki mu je tudi postavilo tako močno moštvo nasproti, da je nekaj partij pošteno izgubil in več remi-ziral. Sploh je vladalo za simultanke inozemskih mojstrov v Rusiji izredno zanimanie. Velikemu povpraševanju po mojstrih-igral-cih za simultanke včasi kar ni bilo mogoče zadostiti. Ob prostih turnirskih dneh se je ponovno zgodilo, da so prišli zastopniki kakšne šahovske sekcije kar nenapovedano, celo med kosilom, po nas, ter nas po prijaznih prošnjah in prigovarjanju kljub vsem ugovorom odvedli k simultanki, kjer so nas igralci že pričakovali. Navdušenje, s katerim smo bili vedno sprejeti, nas je odško-dovalo za to, da smo se tako nenadoma znašli pri težkem delu. Lilienthal je igral tudi po dve simultanki na dan, da je mogel ustreči zahtevam navdušenih šahistov. Ko še ni bil. z eno produkcijo gotov, ga je že čakal pred hotelom avto, da ga odvede k drugi. Mojstri so imeli pri takih simul- tankah z ozirom na moč ruskih šahistov seveda vedno dela devolj, da so dosegli kolikor toliko dober rezultat. Celo otroci, stari do 16 let, ki so se spustili v borbo v posebnih simultankah s Spielmannom, Lilien-thalom in Laskerjem, so postavili tako močna moštva, da so prizadejali Lilienthalu devet porazov, Laskerju pa 6 izmed 25 partij, pri 5 remijih. Gledalcev pa je bilo pri vsaki taki naši simultanki najmanj po 500, čeravno so bile navadno dostopne samo članom ene sekcije. Spielmann je imel, ko je igral proti reprezentanci velike moskovske tovarne, celo nad 2000 gledalcev. In ko sem jaz v neki čisto tovarniški naselbini, 40 km od Moskve, igral simultanko, so šahisti tudi napolnili dvorano ambulance, kjer se je produkcija vršila. Vse take simultanke so bile zelo dobro organizirane. Ko sta pred turnirjem Capablanca in Flohr istočasno v Leningradu oziroma v Moskvi igrala s simultanki proti reprezentancama obeh glavnih mest, je bila med »Domoma tiska« v Moskvi in Ljeningradu, kjer sta se obe produkciji vršili, vzpostavljena celo neprestano telefonska zveza. Vsake pol ure so dajali na eno in drugo stran poročila o stanju igre, rezultate pa sproti izvešali na posebni tabli. Dalje ZA bistre glave 245 Šest novcev na mizi Položite šest novcev na mizo tako, da nastaneta dve vrsti po štiri novce! 246 Nemogoč dokaz? Kako je mogoče dokazati, da je dvajset manj dva in dvajset enako osem in osemdeset? 247 Kateri je hitrejši? Dva avtomobilska dirkača trenirata za tekmo na 12 km dolgi krožni progi, ki jo predirjata vsak 10 krat. A vozi z enakomerno hitrostjo 180 km na uro, B začne s 120 km in zvišuje od kroga do kroga, brzino enakomerno za 15 km. Kateri izmed obeh bo prej končal vajo? Rešitev k št. 243 (Nenavadni računi) Če izrazimo število algebraično z 100 a 4- lOb + c in izvedemo iste operacije, dobimo po odpadu številk a, b in c rezultat 1089. Rešitev k št. 244 (Valjari in hlod) Pri enem obratu se premakne hlod za obod valjarja naprej, torej za 10 X 3.14 = 31.4 cm, a ker se pri tem tudi valjani pomaknejo na tleh za isti iznos naprej, napravi hlod skupno pot 62.8 cm. H U M O R »Snoji sem bila v operi.« »Kako ti je bilo všeč?« »Imenitno! Ves čas je bila godba kakor v kinu!« (»Sondagsnisse«) »TISKARSKI ŠKRAT« »No, risbo bi pa vendarle bili lahko naravnost postavili in meni ne bi bilo treba zmerom navkreber voziti!« \> 'V ADAMSON PRAVOČASNO IZGINE li 3 4 5 6 7 8 9 | 10 11 12 13 — — Navpik: 1. mestece v severni Dalmaciji (v srednjeveški latinščini Nona), 2. hoditi, 3. kradljivec, 4. dva medmeta, 5. na pomoč (začetnice angleškega stavka, ki pomeni doslovno: Rešite naše duše), 6. gospod (turško), .. u^i^nu^uo va. inamat, mamina {vaua, vaaai, o. zaimeK, ». pozoj, zmaj, 10. kazalni zaimek (srbhrv.), 11. ime rimskega cesarja, 12. drugi 13. jug (kitajsko, v krajnih imenih). Vodoravno: prva in tretja vrsta sta enaki, naprej in nazaj, vsebujeta pa izrek o sremskem selu, ležečem 12 km od Vukovara k jugoiztoku. Srednja vrsta: 1.—3. tvrdka klobukov (v latinščini pomeni »tako«), 4.—7. filozofski sestav pri Indih, 8.— f orVi-liMr \ 13. nedolžna (srb-hrv.). ENOZLOŽNICE C r a s s u s Prva na vzhodu sin je poznan, druga pa Cehom služi za dan, tretja je v Alpah topel pihar, četrta Niponcem denar, peta pa igra družabna je tam. šesto le včasih imam, f°dma še malo let k 1 u b u j e, osma kaj lahko suši kljubuje, deveta je Lopezu Vegi življenje, deseta pa gre v obolenje. Enajsta je Britu desetkrat več kakor [Cehu. Dvanajsta: skoči greh, če ujet je bil v [mehu. Trinajsta: grški bog slavni v dobi [pradavni. Ako vse neznanke uganeš, brez preglavic ostaneš. REŠITEV UGANKE NA PLOCAH godala, Kalmar, cizara, Rezija, Dalmacija. REŠITEV SAMOGLASNUŠKE UGANKE V ŠT. 21 žaga, žega, žiga, žoga, žuga. anekdote Kraljevo darilo Komik Dominique je bil nekoč na pojedini pri francoskem kralju Ludviku XIV. Precej brezobzirno se je mož oziral po skledi z jerebicami, kar ni ušlo niti kralju, tako da je nazadnje naročil slugi: — Ta skleda ie za Dominiquea! — Kako, Veličanstvo, z jerebicami vred, Je vpraša! Dominique. — Da. ž njimi vred, je odgovoril kralj, ker mu je ugajala komikova prisebnost. Vsakomur svoje Italijanski sikladatelj Spontini (1774 do 1851) se je ob svečanih priložnostih oblagal z vsemi odlikovanji, ki jih je imel precej. Ko je nekoč — tako okražen — prišel na generalko za veliko glasbeno prireditev, je eden izmed starejših glasbenikov omenil precej glasno tovarišu; u — Le poglej, koliko odlikovanj ima Spontini, Mozart pa ni imel nobenega. Spontini, ki je slišal opazko, se je obrnil in pojasnil:, — Dragi prijatelj, saj Mozartu jih pa tudi ni bilo treba. Kraljičina skrb Švedska kraljica Kristina (1626—1689), ki se je morala odreči švedskemu prestolu, je običajno govorila, da ne ljubi moških zato, ker so moški, temveč zato, ker niso ženske. Ko so jo dvorni krogi nagovarjali, naj se omoži, je često odgovarjala: — Boljše je, če pozovem na prestol plemenitega človeka kot pa povijem kraljeviča kot Nerona ali Avgusta. Tega bi ne prenesla, da bi kdo vladal nad menoj. IGRA IN PIŠE! Hollywoodska zvezdnica Mae West, ki je napisala že več filmskih iger s pravim ameriškim uspehom ŽIVLJENJE IN SVET LUSTROVAN TEDENSKI OBZORNIK |0 S T N I N A ILAČ A iN A (GOTOVINI IUBLJANA, 26. MAJA 1935 ★ KNJIGA 17. * UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUB-Ml KNAFUEVA ULICA ŠTEVILKA 5'-, CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI DIN 2.— Izbaja oD nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi j so Din, za pol leta (ena Knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 Ur, polletno 16 Ur, celoletno 80 lir FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno iyt dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v LJubljani, Rnafljeva ulica 5 TELEFON ST. 8122, 8123, 8124, 8125. 8126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN PODR2AJ illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllii VSEBINA ŠT. 22: »SAMOMOR« VESOLJSTVA (Moderna veda o koncu sveta - Po razpravi dr H. Wolterecka - nj) — KVAS POSPESUJE RAST — OD KDAJ SE VOZIMO NA KOLESIH — TRŠE OD JEKLA IN STEKLA — TEŽKA VODA ZADR2UJE STAROST (kk) — Dr. Anton Debeljak:PO SINJI ADRIJI (22) — KRIVI VREMENSKI PREROKI — NOTRANJE LICE KOVIN (Po razpravi prof. P. Kirchbergerja - nj) — ON KONG, HIŠNI DUH (A) — Gustav Strniša: ZADNJI JESIHAR — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (22) — CESTA NA OGNJENIK (K) _ SRCE AZIJE (V. A.) _ SKRIVNOSTNE SPOSOBNOSTI TIBETANCEV — IZ LITERARNEGA SVETA (Mičun M. Pavičevič: Narodne pjesme - A. Debeljak) — NAŠE IME ONSTRAN MEJA (Louis Adamič) — S. R. ŠANDAN O NOVI BOLGARSKI (A. Debeljak) — ABECEDA IZ 12 CRK (J. M.) — ČLOVEK IN DOM .(Prevleka za zofe) — ŠAH (Vasja Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi -1) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE Slika na ovitku: POMLAD NA GORSKI PLANOTI (Foto) Naslovna slika: M. GASPARI: »DEKLE V CVETJU« V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Sin helenske zemlje, francoski pesnik — Zgodovina švicarskega lesoreza_Rous- seaujev kip — ženska Odiseja — Prekucuh Marat obsojen zaradi kraje _ Naporno življenje norveških tiskarjev — Slikar Amiguet — Galvanizacija aluminija i. dr. Med leposlovnim delom izide novela Antona Ingoliča: ZEBICA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK 2IVL1EN7E IN SVET ST. 28. V LJUBLJANI, 26. MAJA 1935 KNJIGA 17. M. GASPARI »DEKLE V CVETJU« samomor" vesoljstva MODERNA VEDA aša Zemlja je s svojimi dvemi ali tremi milijardami let še razmeroma mlado nebesno telo in tri sto milijonov let, ki so pretekla od spočetka prvega življe- _ nja na njej, šteje na uri kozmič- ne. zgodovine komaj bežen trenutek. Glede na izglede za bodočnost naše Zemlje bi bila ta dejstva kar pomirljiva, ako se ne bi slika takoj obrnila, čim se ozremo onkraj meja naše Zemlje in našega sončnega sistema v vesoljstvo. Novejša raziskavanja so nas preverila, da je vse-mirje v današnjem stadiju bliže svojemu koncu kakor pa začetku, da nam na konec sveta ne bo treba šele čakati, ker smo še sredi poloma, sredi agonije, ki poteka sicer nezaznavno toda dosledno že bilijone let in ki se bo slednjič končala na ta način, da nobena zvezda ne bo več sijala v mrzlo tmino vsemirskega prostora. Nedvomno bodo pretekle do konca ve-soljstva še tako neizmerno dolge dobe, da jih človeški občutek za čas ne more prav doumeti, toda priučene predstave o »večnosti« vsemirja se bomo morali enkrat za vselej otresti in se sprijazniti z mislijo, da bo propadlo tudi vesoljstvo, kakor vsaka druga gmotna stvar. Katastrofa pa se ne pripravlja kje zunaj vesoljstva ampak v njem samem. Vsaka vest, ki prihaja k nam po zve-zdarskih daljnogledih z daljnih zvezd, prihaja po njihovi svetlobi, to se pravi po žarkih, ki izhajajo iz pretežnega dela vse materije, kar je v vsemirju. Temnih teles je v prostoru tako malo, da jih ni vredno upoštevati. In prav ti žarki, to večno izžarjanje pomeni počasno umiranje zvezd, zakaj energija, ki odhaja z njih v obliki žarkov, je nenadomestljiva. Vsak dan, vsako uro se spremeni del materije v žarkovje in samo naše Sonce izgublja na ta način vsak dan po nekaj sto tisoč ton gmote. Nekoč mora neizogibno priti dan, ko Sonce ne bo moglo več razsipati žarkov in bo kot mrtvo, mrzlo teio plavalo v prostoru. (Angleški astrofizik Eddineton je preračunal življenjsko dobo Solnca na 500 bilijonov let). In slična usoda čaka tudi vse druge zvezde, vse materialno vsemirje kot celoto. To je hipoteza, ki jo je postavil angleški astronom in astrofizik James Jeans, ki ve'ia za svetovno avtoriteto v teh vprašanjih. Kakor vsaka druga hi- ti KONCU SVETA poteza se seveda z današnjimi sredstvi znanosti ne da potrditi, opira pa se na vrsto logičnih dokazov, ki jih tudi še ni bilo mogoče izpodbiti. Temelj, na katerega se v glavnem opira Jeansova hipoteza, je naziranje večine fizikov in astronomov, da izvira žarkovje Sonca in zvezd od razpadanja materije v notranjosti teh nebesnih teles. Le na ta način si je mogoče razlagati, kako morejo zvezde bilijone let žareti z nezmanjšano jakostjo. Samo pri atomskih spremembah se lahko sprošča tako velikanska energija. Moderna fizika nam je odkrila, da je energija v premogu, bencinu in drugih gorivih prav smešno majhna v primeri z atomsko energijo. Ako bi se posrečilo sprostiti atomsko energijo v premogu, bi ga nekaj kilogramov zadoščalo za potrebe vse Evrope skozi celo leto. Za grahovo zrno velik košček takega »atomskega premoga« bi lahko gnal največji parnik čez Atlantski ocean in nazaj. Žal je znanost danes v razbijanju atomov šele pri začetku. Kar se ji je doslej posrečilo, je bore malo, ali nihče ne ve, kakšna presenečenja nas čakajo morda že v bližnji bodočnosti. Že v šoli smo se seznanili z znamenitim zakonom o ohranitvi energije. Energija se lahko spreminja iz ene oblike v drugo, toda uničiti se ne more. Lahko se pa spremeni v oblike, ki nam trenutno ne morejo več koristiti. To velja tudi za energijo žarkovja, ki se sprošča v notranjosti zvezd zaradi razpadanja materije. Tu dobimo slednjič dolgovalovne toplotne žarke in ti so do neke mere najnižja stopnja energije, ki se da že izrabiti. Uničevanje materije v vsemirju se vrši po različnih stopnjah od drobno porazdeljene neurejene gmote, kozmičnih megla preko orjaških zvezd do »drobnih« zvezdic itd., ali slednjič mora nujno priti trenutek, ko se je tudi poslednji unič-ljivi atom spremenil v žarke, ko se je njegova energija pretvorila v toplotne valove, ki bodo potlej na veke toda skoraj brez koristi romali po svetovnem prostoru. Brez koristi — zakaj čeprav bi se na mah spremenilo tisoče nebesnih teles v take žarke, bi na zemlji tega morda niti ne opazili. Ako hočemo to na videz protislovno trditev razumeti, si moramo biti najprvo na jasnem, kako DEL OGROMNE PRAMFGLE V OZVEZDJU ORION. Iz takih megla, ki jih tvori v neizmernem prostoru silno na redko raztresena neorganizirana materija, se po vsej priliki rode naše zvezde in sonca silno na redko je posejena materija v neizmernih dimenzijah svetovnega prostora in kako neznatni so zaradi tega njeni vplivi na tako ogromne razdalje. Dve zrnci prahu v največji koncertni dvorani zavzemata — kakor so izračunali astrofiziki — približno toliko prostora kakor materija v tistih »predelih« svetovnega prostora, ki so najgosteje »zatrpani« z zvezdami. Ako bi se materija vseh nebesnih teles razen naše zemlje trenutno spremenila v toploto, potlej bi zaznali to katastrofo — kakor so učenjaki natančno izračunali — samo na ta način, da bi naši termometri pokazali za šesttisočinko stopinje višjo temperaturo. Vsa zgoraj navedena dejstva in preudarke si lahko tedaj združimo v tole sliko: energijski vir vseh aktivnih dogajanj v vsemirju je uničevanje materije v notranjosti nebesnih teles. Tega dejstva skoraj ne bo mogoče več omajati. V tem je po mnenju Jeansa in drugih astronomov tudi utemeljen pogin vsemirja in sicer na ta način, da se mora slednjič vsa »žlahtnejša« energija spremeniti v »manjvredne« toplotne žarke. Po izraču-nanju starosti zvezd .moramo sklepati, da se je do danes že večji del po vsemirju razsejane materije »izčrpal« v žar-kovju, kakor je je pa še ostalo, čeprav se vrši ta proces nedoumljivo počasi. Po tem takem je bil celotni univerzum že v trenutku svojega nastanka obsojen na smrt, kakor vsako navadno živo bitje, samo v drugem časovnem razmerju. To bi torej bila slika o koncu sveta, kakor nam jo je ustvarila moderna astronomija. Ali je verna ali popačena, ni mogoče presoditi že zaradi tega ne, ker prav ničesar ne vemo, kako je materija v vsemirju sploh nastala. Pred to skrivnostjo se za enkrat končujejo vsa pota naravoslovnega spoznanja. Smrt vsemirja smo lahko doumeli — njenega rojstva ne moremo. Po razpravi dr. H. Wolterecka —nj KVAS POSPEŠUJE RAST Virtanen in Hausen z biokemijskega instituta v Helsinkih sta dognala, da učinkuje ekstrakt iz kvasa izredno ugodno na rast nekaterih rastlin. Poskuse 6ta delala z navadnim grahom, ki sta ga preparirala z encimskim izvlečkom kvasa v vroči vodi. Preparirane rastline so pognale do 500 odstotkov več cvetov nego kontrolne in tudi vzcvetele so hitreje od teh. Ako je pa doza kvasa prevelika, rastlini bolj škoduje nego koristi. OD KDAJ SE VOZIMO NA KOLESIH Kolo se je pričelo uveljavljati kot vozilo malega človeka šele potem, ko je bila Izumljena gumijasta pnevmatika, torej po letu 1889., tako da nima za seboj še niti pol stoletja zgodovine. Prva kolesa na verižni pogon pa so se pojavila že 1873. in še prej so se vozili ljudje na tako zvanih »drezinah«, ki so se vozila na ta način, da se je vozač z noiganil odi-sanjal od tal. Prva kolesa te vrste so ee pojavila na cestah že 176S. in to bo po vsej priliki tudi rojstno leto kolesa. V nekem cerkvenem oknu iz leta 1642. v Stoke Pogis pri Londonu je upodobljeno vozilo s sedlom, ki je sumljivo podob /o biciklu, tako da ni izključeno, da so poznali kolesa že zdavnaj prej, pa so prišla kasneje zaradi zanemarjenosti cest spet iz rabe. TRŠE OD JEKLA IN STEKLA Z rezili iz najtrše kovine »widia< ee je že posrečilo vrtati, »blati in reška ti steklo, v najnovejšem času pa so poskusili v nekaterih delavnicah z widio obdelovati tudi stekleno trdo kaljeno jeklo. Navzlic temu, da postanejo rezila pri vrtanju in struženju žareča, režejo jeiklo lahko in eladko kakor druge mehke kovine. Važen bo novi način zlasti za obdelovanje kompliciranih izdelkov iiz kaljenega jekla, ki so se morali doslej obdelovati v mehkem stanju in šele potlej kaliti, pri čemer so se kaj radi zvili in skrivild, tako da je bilo treba delo po-navijati. TEŽKA VODA ZADRŽUJE STAROST m periodičnem sistemu prvin imamo za marsikatere med njimi tako zvane izotopne, t. j. ena-komestne različice. Te stoje, kakor pove že ime samo, na istem mestu sistema in imajo tudi iste kemične lastnosti. Razlikujejo se po atomski teži. Te razlike pri prvinah z visoko atomsko težo niso zelo izrazite. Drugače pa je za najlažjo prvino, vodik, pri katerem razlikujemo izotopo z atomsko težo 1 in izotopo z atomsko težo 2. Tu je sorazmerna razlika v teži občutna. Zato je odkritje tako zvanega »težkega vodika« ali »devterija« zbudilo v znanosti največjo pozornost in je dalo pobudo za nova raziskovanja v mnogih področjih. Glavno nahajališče težkega vodika je voda, ki jo imenujejo »težko vodo«. Tu je primešana v malenkostnih količinah navadni vodi in jo je treba ločiti iz nje z dolgotrajnim; in težavnimi postopki. Zato ni čudno, da je bila njena cena silno visoka. Danes pa je že hudo padla. Prof. Hermann Mark navaja še v letošnji januarski številki nekega znanstvenega obzornika ceno 10 nemških mark za kubičen centimeter. V poznejši številki je bila cena že 25 pfenigov za kubičen centimeter. Gram 98 odstotne težlke vode stane danes prilično 1 mar- ko. Nu, cena še zmerom ni majhna. Kajti okrog 20.000 Din za kilogram vode, pa čeprav »težke«, to še -vedno ni tako malo, da bi si jo lahko »privoščil« navaden smrtnik. Padec cene je v glavnem posledica tega, da je uspelo lažje pridobivanje te tvari iz ostankov kemičnih tovarn. Prof. Mark je preiskal ledniški led na Jungfraujochu. V tem ledu je našel dvojno količino težke vode nego v navadni vodi. To je v zvezi z višjim tališčem težke vode, ki leži pri 3.8 stop. Celzija. Navadna voda se odtali že pri 0 stop., težje pa ostane potem še nekaj v ledu. Druge preiskave so dognale, da je v vodi, ki je kemično ali mehanično vezana v oranžah in glavnih organih človeškega telesa, enak del težke vode kakor v navadni vodi. Prvotno so mislili, da je težka voda strašen strup. No, v tem času so raziskovalci pili tudi pol-odstotno težko vodo in niso čutili nobenih slabih posledic. Pri tem so tudi ugotovili, kako dolgo se zaužite množine tekočin drže v človeškem telesu. Glavna množina popite težke vode se je izločila šele po 9, 10 dneh. Zanimivo je, kar poroča prof. Mark v svoji najnovejši knjigi o bioloških vplivih težke vode. V 30 odstotni težki vodi MOST NA PACIFIKU Preko morskega zaliva v San Franciscu so zgradili ameriški inženjerji 1700 m dolgi most, ki je veljal 12 milijonov dolarjev. se življenjsko dogajanje zelo zavre. Ribe in paglavci umrejo v 92 odstotni težki vodi po nekoliko urah. Rast in staranje težka voda zadržu-j e. To je za lajika prav za prav najzanimivejša ugotovitev dosedanjih raz- iskav o tej tvarini. Morda bo mogoče kdaj s pitjem težke vode v resnici »odložiti« starost vsaj za nekaj časa in ostati na neki določeni razvojni stopnji. Kdo bi si tega ne želel? kk pazujem občinstvo, ki stopa na parnik. Ob takem prizoru se človek urno domisli Noetcve ladje. Tako je nedavno storil francoski slikar komik, po ime-_ nu C a m i, ki vsak teden oskrbuje svoj šaljivi kotiček: L a Semai-ne c a m i q u e. Očka Noe priganja živali: »Dajte no, stisnite se nekoliko. Bolha se mora še vkrcati« (Illustration, 6. aprila). Po mojem pa Noe ni prav storil, da je vzel na krov človekoljubno skokico, o kateri govori narodna uganka: Črno, malo gigalo debelo klado zdigalo ... SIDRO včasi želijo: »Lahko noč, pa eno bolho za pomoč, ali pa tudi stenico za pomočnico, pa železen obroč, da vam trebuh ne poč'!« Za učenjake bi bila pa seveda izguba, da ni Noe ohranil pri življenju takšnega mikrokozma. Kaj bi počel na primer profesor Herrick, ki je toliko časa proučeval listno uš in dognal, da se od sile naglo redi in raste. Sredi države New York, ako bi bilo dovolj živeža zanjo in če je ne bi gonobili nasprotniki, bi se potomci ene same take lazice v enem letu tolikanj razmnožili, da bi tehtali 822 milijard ton, medtem ko vsi ljudje, ki imajo usta pod nosom, potegnejo komaj 150 milijard kil, če vzamemo poprek 75 kg na poedinca, kar je rajši preveč ko premalo. Neprijetno je za debelo klado, kadar se mora v postelji dvigati nad takšnim vzvodom! To vedo hudomušneži, ki nam Pa pustimo male parasite — bolje rečeno: uboge pare lačne — in oglejmo si naš parnik. Velik je, bogme, prav zares. A še dolgo se ne bo mogel primerjati z mlado francosko »Normandijo«, pri kateri tehta vsak rešilni čoln tri tone, ali pa z angleškim prekomornikom »Queen Mary« (Kraljica Marija), ki nosi s seboj 24 rešilnih čolnov iz jekla, od katerih more vsak sprejeti 145 oseb vase. Nesreča ne praznuje, zato je treba posebno na ladjah previdnosti. Mar niso ondan dnevniki poročali, da sta se blizu španske obale trčili dve največji angleški bojni ladji: »Hood« (42.100 ton) in »Renown« (32.000 ton)? To je prvo trčenje tolikšnih velikanov po svetovnem spopadu. V tistem času pa so bile nezgode kajpada pogostejše: devet angleških enot se je takisto potopilo. Največji udarec v mirnem času pa je doživelo britansko brodovje 22. junija 1893, ko je na Sredozemskem morju »Cam-perdovvn« zavrtal »Viktorijo«: 321 žrtev (častnici in moštvo), med njimi viceadmiral sir G. Tryon, vrhovni za-povednik sredozemskega ladjevja. Sir Jellicoe, današnji admiral, je bil tudi na krovu kot častnik. Pa še od drugod prežijo zavratne pošasti na plavajoče hiše. Vesoljstvo, ki ga že navedeni »Slovar Akademije francoskega humorja« opredeljuje kot igro s kroglami (jeu de boules), ima za inter-planetarni, medzvezdni promet posebna vozila, bolide, meteore, meteorolite, vozeče po rimski cesti. Ta tir se imenuje v šegavi molierščini: Metrobolidain, voz pa meteorobus. Prvi naziv je skovan po pariški podzemski železnici: Metropoli-tain. V početku lanskega vinotoka je v Gaskonjskem zalivu treščil meteoro-bušček na britanski parnik »Temple«, kjer se je pri tej priči vnel požar, le s težavo zadušen ... Večina teh zračnih blodnežev počepa v morje, ker pač ta element zavzema največ prostora na naši obli. Na srečo so jako majhni, nekaj gramov težki, toda pade jih baje po več milijonov v enem dnevu na zemljo. Redki so meteorobusi večjega kalibra. Dostikrat ste že čuli ali čitali o sibirskem izpodnebniku: nad 4000 hektarov ali 40 štirjaških kilometrov gosda je požgal ta večtisočtonski — morda stotisočtonski :— klatež in izdolbel lijak, žrelo, ki me- io) Li = 360 pujev (korakov) ali 180 čangov (šib), t. j. 412 m. ri okoli sto metrov v premeru. Da je štrbunknil na Pariz ali London, koliko prismojene pečenke bi bil pripravil! Podrobnosti o meteorolitu v Tonguskoru je zbrala 1. 1933 ruska odprava, prišed-ši z velikim naporom v skoraj nedostopno pokrajino. Zato moramo priznati sovjetski trud za napredek znanosti, ne pa se postavljati na kratkovidno stališče ruske matuške, ki je na sejmu prvič videla velbloda in se prijela za glavo, rekoč: »Poglejte si, ljudje božji, kaj so boljševiki naredili iz konja!« Da se ne zamerimo nebesnim silam, moramo takim odpadnikom priznati tudi morebitno dobrotvornost. Petnajst ton težki meteorit, ki ga je Peary zasledil na otoku Savigonitu in ga 1. 1918 odpeljal v sužnost v New York, ni storil na Grenlandu nikomur nič hudega, ker ondi na mrzlem severu nikogar ni bilo. Knud RasmusSen — pri nas bi bil Ražem ali Oražem — ki je šel predlanskim po gobe (in die Pilze gehen = zgubiti se), je 1. 1925 privedel v Kodanj sedemtonsk^ga korenjaka, za katerega so mu bili Eskimi povedali, da čaka odrešitve v pokrajini Yorškega rtiča. Gospodična Severnica11 se ga je tako bala —• če ni bilo morda to poželenje —, da je kar drhtela vpričo nebeškega poslanca. Zato je bilo treba ladjo spremljati. Eskimci se veselijo izpodnebnega kamenja, saj prinaša s seboj kovin, iz katerih izdelujejo nože, osti za sulice in drugo orodje. Aerolit imajo za fetiš, ako smem uporabiti portugalski izraz name-stu germanskega m a 1 i k a. 11 Busola, kompas, magnetna igla. DA L J E KRIVI VREMENSKI PREROKI Vremenske prerokbe, ki jih je kmet nabral s stoletnim opazovanjem in ki se večinoma v vezani besedi podedujejo iz roda v rod, so se pod drobnogledom točne statistike izkazale sila nezanesljive. Neki učenjak, ki si je izbral 100 takih vremenskih prerokb in več let preizkušal njih točnost, je prišel do naslednjega zaključka. 9 je pravilnih, 11 še dovolj zanesljivih, 17 prav malo sigurnih. 12 popolnoma nezanesljivih. 51 pa za lase privlečenih. Po tem takem je veljavnih le 9 odstotkov vseh kmetskih vremenskih prerokov in so neprimerno boljše napovedi poklicnih meteorologov, ki uganejo vreme za en dan v naprej danes že z 80 odstotno sigurnostjo. NOTRANJE LICE KOVIN O i dikar je človek premagal ka-j meno dobo, so kovine zanj' eno j najvažnejših tvoriv. Kako bi __I mogli dandanašnji živeti brez železa, bakra, kositra, cinka? Gospodarstvo bi bilo vsaj v današnji obliki brez njih nemogoče. Pa čeprav smo na kovine tako zelo navezani, poznamo njih notranji ustroj komaj dobrih dvajset let, dasi so prav od notranjega ustroja odvisne njih dragocene lastnosti. Večina ljudi sodi, da je baker pač baker in kositer kositer, češ, da so njih svojstva po naravi od vsega početka ustaljena in ne morejo biti drugačne kakor so. Za železo pa že vsakdo ve, da ga je več vrst in celo z nasprotujočimi si svojstvi. Železo je lahko trdo ah mehko, krhko ali žilavo in prožno, pa tudi tali se nekatero lažje, drugo težje. Na teh različnih svojstvih železa temelje velikanske industrije. Ne samo železo, ampak tudi vse druge kovine, izvzemši živo srebro, menjavajo s predelavo v večji ah manjši meri svoje lastnosti. Živo srebro, ki je pri TU KUJEJO DOLARJE Kovnica v New Torku, kjer topijo zlato in ga spreminjajo v denar normalnih temperaturah tekočina, pa zaradi nestisljivosti, ki je lastna tekočinam, ne dopušča višjih sprememb. Trdna telesa, ki nimajo stalne prostornine, so notranjim spremembam dosti bolj podvržena. Praoblika večine trdnih teles je kristal. Poznamo sicer tudi trdna telesa, ki niso kristali, n. pr. steklo, toda to so izjeme. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se morale trdne snovi že po vna-njosti poznati kot kristali. Ako se tekoča kovina strjuje, se vrši ta proces v normalnih okoliščinah tako naglo, da nima časa izoblikovati se v en sam kristal, ampak se stvori hkrati neurejena gneča neštetih drobnih kristalov, ki vsi rasto, dokler ni proces strjevanja končan. Prav te mešanice milijard drobcenih kristalov so naše kovine v običajni obliki, šele pred kakimi petnajstimi leti so kemiki izoblikovali metode, po katerih je mogoče pridobivati kovine tudi v enojnih kristalih, tako da dobimo tudi večji kos kovine kot en sam kristal. Po vnanjosti se taka kovina prav nič ne razhkuje od navadne, ker za bistvo kristala ni značilna vna-nja oblika, marveč neka strogo zakonita notranja razporeditev posameznih atomov. Bistvo ustvarjanja enojnih kristalov je v tem, da se pusti tekoča kovina prav počasi strjevati, tako da se lahko en sam kristalni zarodek razraste v velik kristal. Poskusi z enojnimi kovinskimi kristali spadajo med najčudovitejša dogajanja, kar jih poznamo. Debelo bakreno palico n. pr. lahko upogneš z malenkostnim naporom, kakor da bi bila iz najmehkejšega svinca, žice iz bakra, kositra, vizmuta, ki drugače prav trdno drže, se dado razvleči v dolge trakove in niti, dostikrat na dvaj-setkratno dolžino. Ko se potlej le raztrgajo, je videti prelomnica gladka in bleščeča kakor zrcalo. Vsa ta nenavadna svojstva enojnih kovinskih kristalov so pa zelo kratkotrajna. Že pod roko preide kovina počasi v navadno krista-linično stanje z milijardami drobnih, neurejenih kristalov. Po vsem tem je razumljivo, da se lahko tudi navaden kos kovine, torej množestveni kristal bakra, cinka, aluminija itd. zelo razlikuje od drugega, navidezno popolnoma enakega kosa. Vse je odvisno od tega, v kakšni med- sebojni legi so posamezni kristalčki, kako so veliki in še od mnogih drugih činiteljev. In razumljivo je zaradi tega tudi, zakaj se dado z vnanjim obdelovanjem, s kovanjem, valjanjem, vlečenjem v tako veliki meri spreminjati svojstva kovin. Večina kovin se s takim obdelovanjem utrdi. Odpornosti proti nategu, raztrganju in tudi prožnost se zvečajo. Zlasti prožnost je mogoče v posameznih primerih spraviti na štirinajstkratno vrednost. Vprašanje, kako se te spremembe prav za prav izvrše z vnanjim obdelovanjem, še ni povsem razjasnjeno. Vse-kako igrajo pri tem kristali poglavitno vlogo. Znano pa je n. pr. že, da se kovina ne pretrga po mejnih ploskvah posameznih kristalov, ampak da se kristali po sredi pretrgajo. Dalje se vrši raztezanje na ta način, da se gladka ploskev enega kristala podrsne ob ploskvi drugega in da postane kovina trša, ako se gladkost kristalnih ploskev na kakršen koli način skali. Trdnost kovin se, kakor znano, zmanjša s segrevanjem, ki se lahko stopnjujejo do žarenja, ki pa ne sme doseči tališča. Ta pojav imenujemo »rekristalizacijo«, ker se pri tem kristali na novo tvorijo in rastejo, ako so se poprej zaradi »utrjevanja« zmanjšali ali drugače spremenili. Energija, ki povzroča tvorenje kristalov, je zmerom živa in močna ter se skuša pod vsakim količkaj ugodnim pogojem uveljaviti. Iz tega se tudi vidi, da trdna telesa v svoji notranjosti niso tako mrzla in mrtva, kakor se nam vidijo. Spremembe, ki jih dosežemo z vnanjim obdelovanjem kovin, so. sicer zelo velike, ali za vse tehnične potrebe vendarle ne zadostujejo. Ako hočemo njih svojstva še bolj požlahtniti, jim moramo dodajati še določne primesi. Primesi sci potrebne včasi v prav malenkostnih množinah, v čemer se nam tudi prav lepo razkriva osnovna poteza današnjega naturnega spoznanja: namreč velikanska vloga, ki jo igrajo majhni in najmanjši činitelji v naravnih dogajanjih. Kaj je mišljeno s tem, nam najbolje razjasnita besedi vitamini in hormoni, čeprav nista s kovinami v nobeni neposredni zvezi. Kovina se lahko z malenkostnim dodatkom primernih snovi tako spremeni, da ni prav nič več podobna svojemu prvotnemu liku. Kolikšna je n. pr. razlika med trdim in prožnim jeklom pa med mehkim kovaškim železom ali krhkim litim žele- zom, dasi vsebuje ena ali druga vrsta samo večjo ali pa manjšo množino ogljika. Pa tudi samo od množine ogljika niso odvisne svojstva posameznih vrst, ampak še bolj od tega, kako fino je ogljik v njih porazdeljen. Prav tako kakor so nekatere primesi kovinam koristne jim pa druge škodujejo in povzročajo n. pr. pri železu tako zvane starostne pojave, ki jih lahko preprečimo z malenkostnim dodatkom aluminija. Aluminij je vobče največji »parve-nij« med kovinami. Šele sto let je tega, ko ga je človek upeljal v prastaro druščino železa, bakra, kositra, cinka, svinca, srebra, zlata itd. Spočetka se je med njimi tudi prav klavrno uveljavljal, ker je odbijal s svojo visoko ceno. Kasneje, ko se je metalurgiji posrečilo zmanjšati proizvodne stroške, je pa aluminij naglo pokazal vsa svoja dragocena svojstva, zlasti pa svojo elastičnost, s katero se da prilagoditi vsakokratni potrebi in spajati z drugimi kovinami v vsakovrstne zlitine. Njegova lahkost in dobra prevodnost za električni tok ga usposabljata, da se čedalje bolj uriva tudi v elektrotehniko, kjer je doslej skoraj neomejeno gospodoval baker. Aluminiju lahko prerokujemo, da bo kot tipični »parvenij« izpodrinil marsikakega starejšega kovinskega tovariša. Po razpravi proi. P. Kirehbergerja. —nj ON KONG — HIŠNI DUH Sredi marca — v zadnjem tednu anam-skega leta — slavijo Anamci praznik hišnega škrata, ki bedi nad vsako družino. Preden odide škrat pred cesarja, da bi mu poročal o nravstvenem vedenju posameznih družinskih članov, si preskrbi sleherni dom živega krapa, ki ga denejo v velik umivalnik z vodo na daritveni mizi. Tega krapa bo »On kfing* jahal na svojem nebesnem potovanju. Kakor trd! legenda, potuje duh najprej pod morjem, ko pa je prišel sikozi deževna vrata (Vu Mon), se krap preobliči v krilatega zmaja in se Iz vodnega caretva povzpne pod nebo. Po končanem obredu neso umivalnik k reki ln ga izpraznijo vanjo. Vendar so posamezne rodlbine spremenile tisočletni običaj: karpa rajši doma obdržijo in ga pripravijo za obed, ki se vrši po slavnostl. Toda stari ljudje, zvesti častitljivi m sporočilom, so trdno preverjeni, da tžko početje vzbuja jezo domačemu du-hovinu, ki bo neugodno poročal božanstvu. GUSTAV esiha! Jesiha! Mati se sklone skozi okno in se otožno nasmehne. Dolgo že ni bilo nobenega teh M mrkih, zagorelih mož. Kaj naj pri nas počno? Ljudje sami izdelujejo kis, a ti čiči hodijo še po svetu in ne morejo verjeti, da je z njihovim jesihom konec. Toda ali naj bedni in sestradani poginejo od jedinščine? — Jesiha! Jesiha! Voz s sodom se ustavi zunaj mesta. Velik, mrk čič si natoči v nahrbtni sodček kisa, s katerim pohaja od hiše do hiše. Ko obhodi mesto, zavije na polje. Poljana je ravna, bogata žita. Zoreča in prijazna se bohoti kakor dozorela žena in vabi kmeta. Stari čič Marko sloni pri vozu, kaže sinu Miki polje in gladi sivo rebrasto kobilo Luco po koščenem hrbtu: — Vidiš, to je blagostanje, to je lepota prirode! Midva pa se vrneva na Kras, na najino zapuščeno kamnito grudo. Suha je in trda. vendar jo ljubimo, ker je naša! Počasi si spet natoči kisa v sodček in se okrene k sinu, štirinajstletnemu, zarjavelemu, suhljatemu dečku, velikih modrih soči: — Izprezi Luco in popasl jo po travi, kmet je dovolil! Toda, glej na njo! Mir- . na je in dobra, a če jo zgrabi trma, postane nevarna! Pazi, da ti ne zaide v žito, kajti nažrla se bo, da jo bo raznešlo! Jesihar odhaca v svojih širokih, zašpi-ljenih hlačah počasi čez polje, se ozira, požira krasoto prirode ter sanja o ženi in majhnih dvojčkih, ki jih je pustil doma. Poljana se širi, objema vasi in valovi kot povodenj. Na obzorju se spakujejo oblaki, čudno zverižene krinke strme z neba, se trzajo in kodrajo. Nazadnje obvise nad vrhovi gora ter zažare kakor nemirne frfotajoče zastavice v veseli poletni dan. Marko hodi in ne vidi poti. Zastrmel se je nekam, gleda, toda čuti, da se je zamaknil v dušo, ki mu je vsa bedna in tavajoča. Hudo je: kobilica ni zdrava, kisa sko-ro nihče več ne kuni, saj se mu ljudje že posmehu je jo, češ, da je jesihar jem odklenkalo. Poljana se mu smeje, razgrinja pred njim svoje čare in mu kaže jedrovita JESIHAR STRNISA GUSTAV STRNIŠA Mož trpi skrivne muke, kakor vselej, kadar pride na te njive in gleda rodovitno zemljo. Hipoma ga vzdrami pasji lajež. Dospel je v vas. Glavo dvigne in že se raz-legne njegov hripavi klic: — Jesiha! Jesiha! ★ Luca se pase. Ozka je krpa, na kateri naj potolaži svojo lakoto. Mike se ne briga za njo. Na daljave misli, saj je potoval z očetom od prvih otroških let in potem vsako leto naprej in naprej, za kruhom. Malo sta zaslužila, prenočevala sta po hlevih in skednjih, a živela sta. Oče je varčeval in zmerom sta kaj prinesla domov. Zdaj pa je oče tako čuden in mati tudi. Dvojčici sta v hiši. Vse selo ju hodi gledat, a oče je mrk in mati samo joka. Zdajci se spomni krepkega Toma, ki je prihajal zvečer, kadar ni bilo očeta doma. Spomni se, kako je oče šel na krajše potovanje brez njega in že prvi večer je vzniknil od nekod Tomo in potem prihajal vsako noč, se vtihotapil v hišo kakor tat in hodil po prstih, a on, Mike, se je vendarle vzdramil in klical mater. Večkrat ga je videl kakor v pol-snu, kako je v mesečini sedel z materjo pri oknu. In tedaj mu J» vzkipelo nekaj sovražnega do tega človeka, da, še matere ni več maral kakor prej. Potem je prinesla štorklja dvojčici. Oče je rohnel. Mike se spomni, kako sta punčki in okrogli kakor raztegnjeni te-kepici ter se nasmehne, žre med tem slastno pšenico. Tise je priplazila v žito in zdaj hlasta, bi dovolj požrla, preden jo opazi pa- dvigne glavo, zagleda kobilo že je pri nji, jo zgrabi za šop K-Mm redke grive in jame udrihati po nji s šibo: — Jaz ti že pokažem! Luca se nemirno obrača, le s težavo jo potegne iz žita, jo objame čez trebuh in se prestraši, saj je trda kakor kamen. — O, mrha, sama sebe boš snedla! Moj bog, oče me ubije! Divje jame goniti žival sem in tja. Nizka, šibka kobilica se zaganja, kar se more, kopitlja in teka, se smešno giblje z naphanim trebuhom in nazadnje ob- stane, žalostno pogleda dečka in se zvrne na tla. Marko se vrača iz vasi. Imel je srečo. Nekemu trgovcu je prodal kar tri sodčke jesiha in zdaj mu ga bo peljal. Megle so se razlezle nad gorami, počasi se večeri, drevje tone medlo v sivini. Čič se ozira in kima. O svojem življenju premišljuje. In o svoji ženi. Morda ga je mrzela, ker je bil prehladen in vedno preveč zamišljen? Saj je niti zdaj ne sovraži, le nekaj poniževalnega čuti v sebi vselej, kadar jo zagleda. Pretepel bi jo, pa se mu zdi kakor otrok in otrok ne more tepsti, le sinu, ki je že velik, priloži včasi dve, tri, toda še to ga boli* Marko hodi v meglenem večeru in premišljuje. — Oče, Luca! Jesihar zazre skozi meglo sinove obrise in na tleh svojo kobilico, zvesto živalco, ki ga je spremljala toliko let. 2e je pri nji, ji stiska trebuh, jo kliče in drgne s kisom, a vse zaman. Luca leži in bolšči vanj kakor bi ga prosila, naj jo pusti, ker je srečna, da se je vsaj enkrat nasitila, čeprav mora poginiti. Marko jo gleda in solze mu navro na oči. Pretepel bi sina, a kaj bi pomagalo. Luca bi ostala negibna. Žival nekaj časa podrhteva, močno kopitne in že je po nji. ★ Drugi da smo otroci zvedeli za jesi-harjevo nesrečo. Marko je hodil po hišah in prosil gospodinje, naj pokupijo kis, ker mu je kobilica poginila in ga nima kam dati. Ljudem se je smilil. Vse je prodal. Sod in sodček je kupil krčmar. Tisti popoldan se je vaška otročad zbrala na travniku. Prišli smo pogledat pogreb nesrečne Luce. čič je izkopal na travniku prostorno jamo in zavlekel vanjo Luco.'Ves solzen je bil, ko jo je pokopaval. Nad gomilo je postavil velik kamen, ki ga je našel na grobljah. Od tedaj ni bilo k nam nobenega je-siharja več. ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJEVANJE AVTORIZIRAN PREVOD SMISEL ČEKE G Krvave opojnosti Rusije v letih 1918—1922 ni mogoče pojasniti ne z državljansko vojno, ne z marksizmom in ne z enkratno trenutno podivjanostjo enega dela prebi- Pvalstva. Te pojasnitve je treba iskati v celotni zgodovini Rusije. Ruska revolucija je obstojala iz dveh elementov: iz azijat-ske ljudske vstaje in iz sistematičnega evropskega marksizma. U Ruska država je svet stepe in destruktivne sile stepe, ki jih je držala državna oblast v šahu, so ogražale obstoj države že v začetku. V časih prve rus-ke države, kijevske velike kneževine, je bila Rusija evropska dežela. Ruske princese so se omožile z evropskimi knezi in hči kijevskega velikega kneza je bila francoska kraljica. Odnosi med Evropo in Rusijo so bili intenzivnejši nego v časih pred nastopom vlade Petra Velikega. Evropa je segala takrat do vzhodne meje Rusije. Prebivalci step niso bili divjaki. Globoka kulturna plast se da ugotoviti pri vseh teh ljudstvih. Njih kultura spada med edino veliko kulturo človeštva, koje začetki niso vzklili iz kulturnih semen sredozemskega okolja. Mongolsko stepe, od- koder izvirajo ta ljudstva, so ležale ob mejah Kitajske. Kitajska in svojevrstna Kultura mongolsko sibirskih dežel so oblikovale njih predstavo o svetu. Med evropsko kulturo stare kijevske Rusije in stepno kulturo vzhodnih narodov ni bilo nikoli nobenega mostu. Moč stepe je imela za Ruse zmerom nekaj peklenskega. Pa tudi obratno ni bilo drugače: stepna plemena niso mogla videti v nor-mansko-ruski kneževini v Kijevu prave države. Za Pečenege, Mongole in Tatare niso bili Rusi ljudje. Z njimi so mogli živeti le v stanju prirodnega sovraštva in trajne vojne. Samo v tem smislu so bila stepna ljud3tva destruktivna! Njih kultura ni mogla prenesti nobenega stika z evropsko kulturo. Kijevsko veliko kneževino je premagala stepa in s tem prvo šanso Rusije, da bi mogla kdaj postati organičen sestavni del Evrope. Celica bodoče ruske države se je preselila proti finsko-mon-golskemu severovzhodu. Tam ob rekah v stepi se je kot člen velikega tatarsko-mongolskega svetovnega imperija rodila moskovska velika kneževina. Tatarski svetovni imperij, morda eden izmed najbolj neznanih zgodovinskih fenomenov, predstavlja edinstven poskus izti-ranja destruktivnih, anarhističnih sil s stepe. Obsežna azijatska stepna država je ustvarila iz mnosolienosti mongolsko-tatarsko-finsko-siovanskih plemen svetovni imperij, ki je globoko koreninil v mongolsko-kitajski kulturi. Ta kultura je bila astv&rjainča in velika, čeprav brez vsakega razumevanja za vse tuje. Nositelji te kulture so bili destruktivni v državnem smislu zapada, posebnost, ki se pojasni, če si predstavljamo majhno število ljudi na ogromnih stepah. Po padcu mongolsko-tatarske države je nastopila Moskva. Toda moskovska država ni bila več kijevska država. Ni bila več evropska. Hčere moskovskih velikih knezov se niso možile več s francoskimi kralji, ampak s tatarskimi kani. Moskva je podedovala deželo, kri in kulturo tatarskih kanov, z njimi pa tudi staro nalogo stepnih vladarjev: krotitev državi nasprotnih sil stepe. Borba med državo in državi nasprotno Azijo se sicer ni končala nikoli, vendar je ideja države vedno bolj zmagovala. Stepa je bila premagana. Skozi njo so vodile karavanske ceste, dvigala so se mesta, obdelovalo se je polje, država se je širila. Stepa se je zmerom bolj krčila. Pred državo se je umikala v gozdove, v puščave, v močvirja. Sijajna moskovska država je premagala stepo, vendar je bila država še stepna država. Ustanovili so jo in prebivali v njej ljudje z destruktivnim elementom stepe. Država je mogla posekati gozdove, obljuditi stepe in izsušiti močvirja. Mogla je uvesti kitajski ceremonial in utrditi absolutno oblast velikega kneza — vendar pa je bila brez moči nasproti nomadski duševni dedščini ljudi, ki so prebivali po gozdovih, stepah in močvirjih. Včasi se je zdelo, kakor da je premagana pod težko pestjo carja in velikega kneza, toda po stepah so se pojavljali zmerom novi upori in kozaške čete so divjale po deželi. Državotvorni element je vedno zmagal, država je uspevala, meje so se širile. Kmalu je obsegala Kijev, nekdanjo Evropo, »mater ruskih mest«. Počasi in neopazno se je razrastla azijat-ska država v Evropo. Spet sta se zadela dva sovražna kulturna svetova. Že prvi stik je pomenil vojno. Tako skromni poskusi carja Borisa Godunova, ki je hotel uvesti Evropo v Rusijo. Prav tako Demetrijev vojni pohod. Sledila je. dinastija Romanovih in z njo sveta stara azijatska stepna država. D E CESTA NA OGNJENIKU Medtem ko so v Siciliji gradili avtomobilsko cesto na Etno, so dmevniki naših protinožcev skoro dan na dan poročali, da se dela široka cesta na Halea-kalo, vulkan na Havajskem otočju. To pot so letos otvorili. Drži na ognjenik po nepozabni pokrajini: rdeč in črn svet, zemlja od lave in pepela, bujtao rastjš, polje kraljevskega jabolka ali ananasa in sladkornega trsta, kokosniki, vitke palme, težkolistno drevje vse v cvetu in sadu. Više ko greš, bolj so tla razhrebana, skale prepadoe in preperele, po katerih se oprijema lišajasta cvetana, vrh (3000 metrov) pa stojii v oblakih in mavricah. Haleakala epi od 18. stoletja v najširšem žrelu sveta. Nad 30 km oboda, v katerem moreš opazovati vse ognjeniške pojave, pepelne stožce, kipeče lonce, gibljivo blato, pogače in kolače od plene ali žlindire, obdajajoče omotično brezno, ki se po veri domačinov gubi v drob zemlje. To je dom 6onca (halea kala) in legenda pravi, da sonce tam stanuje Izza daljne dobe, ko ga je polbog MauS — po njem je nazvan en otok v Havajskem arhipela-gu — ujel v past, nastavljeno nekoč na vrhu gore. Zato pa se blesti toliko »bisernih lestev« ali božjih lokov tam gori med 6olzami oblakov. Ki Havajski domačini plezajo po palmi SRCE ri dni smo že v sedlu na dobrem konju. Dospeli smo že 200 km daleč proti zapadu od __Kiriluna, središča vzhodnega dela sovjetske narodne republike Mongolije, in sedaj še petdeset kilometrov proti severu dut-ulunske gore. Čudovite stvari so se začele že v jehurski dolini. Tu je obširno močvirje z gorko vodo lu iz blata se v hladnih nočeh dvigajo oblaki bele pare. V zgodnjem jutru nam je gost oblak bele megle zastiral vsak razgled. Mongolski konjeniki, vedno žejni, so drhte širili nosnice, piti pa niso mogli. Voda je namreč grenka. Zvečer smo se ustavili na podnožju visokega Uluna. V tesni dolini je vladal že mrak, kajti sonce tu zgodaj zahaja. Nebo je temnordeče, na zahodu pa je obrobljeno s pasovi rožnato zelene barve. Pppolna tišina je bila razlita po tej skalnati pustinji, tišina, kakršna je mogoča samo v teh krajih. Ozadje mogočnih gora je čuvalo dolino pred vetrovi, ki so silne divjali v višjih plasteh. Tu prestopa veter pogorje. Med udarce konjskih kopit pa se je mešal neki posebni šu.:, zdaj rastoč, zdaj pojemajoč. Dolina se je prelomila v pravem kotu, stezica se je prevalila strmo v nižino Ustavil sem konja na dnu ogromne kotline in začuden poslušal nenavadni šum. prihajajoč globoko iz zemlje in odmevajoč prav pod kopiti konj. Udarci so si sledili v pravilnih presledkih, včasi jnčje. včasi bolj pridušeno Vedno po dva udarca hitro zaporedoma. Tok, tok. tok tok Pri tem pa še n 'ti znani šum. le da se ne morem spomniti, čemu je podoben Potrudim se, da bi se spomnil, kje sem že slišal ta enolični šum V tem trenutku me je došel Azim. pokazal na tla in de^al- »Srce Azije«. Bes mi ie tako? postalo jasno, da sem ta čudni šum slišal prvič, ko sem z zdravniško pripravo poslušal, kako bije moje lastno 3roe. »Srce Azije«, je ponovil Azim Azim. s polnim imenom' Azim Sen. je eden izmed častnikov monffolske voiske. ki so se šolali v Moskvi Neknč je hil musliman, zdaj ie brezverec nekoč ie hil primitivec, danes ie omikan častnik »Azim Sen.« se obrnem nanj. »ali veš. kaj to v zemlii buta in tolče?« Nasmehnil se je in dejal: »To je struja AZIJE vode.« Vojaki in lovci so razjahali in razsedlali konje. Glave so jim privezali nizko k nogam, da bi ae mogli pobeg-hiti. Bilo je to tudi potrebno, kajti živali so se plašile šuma, odmevajočega jim pod nogami. »Struja vode,« je tedaj dejal Azim Šen Tu tedaj, neznano, kako globoko pod površjem udarja iz notranjosti zemlje izvirek, najbrž topel in zdravilen Morda bodo čez deset in deset let tu svetovno znane toplice, kamor bodo hodili bolniki iz vsega sveta. Medtem je zarja posivela in potem-nela, postala najprej vijoličasta, nato pa modra, zaplapolali so ognji, okoli njih so pohajale krepke postave jezdecev s poševnimi očmi in gostimi brki. Vsak je kadil značilno mongolsko pipo, ki ima lonček nasajen sredi cevi. Azim je razstavil straže na zgornjem in na spodnjem koncu doline in prisedel k mojemu ognju Nama nasproti eedi mongolski vojnik in igra na piščalko iz oglajene konjske kosti. Divje obrača oči in se giblje v pasu naprej in nazaj, kakor nihalo. Drugi vojaki tolčejo po kolenih takt. Morda hote, morda nehote v taktu podzemskega bobnenja. Naenkrat pa zarno vsi peti. Pojo ruski in njihova ruščina je oni čudni jezik, ki naglaša vsako besedo ua koncu. Pesem je od bregov Črnega morja zablodila sem v mongolske tesni Pesem o viharju. o razburkanih valovih in o razbiti ladji Žalostna je, še žalostnejša v tej kameniti pustinji, nego na bregu morja. kjer je privrela iz izmučene duše. Že nihaio v ritmu vsi pevci. Brkati obrazi gledajo nroti vzhajajočemu mesecu, pod visečimi brki se blešče ostri zobie in v taktu podzemskega bobnenja zavijajo stepni volkovi: »Jej žgi, jej živej, ne brosajte jakovej.« Ruska pesem iz ust mongolskih vojnikov. V takih krožkih ob ognju so nastale ob zvoku piščalke hrepeneče pesmi poševno-okih vojakov nekdanjih mogočnih ha-nov Danes poio ti voiaki ruske pesmi. V davnih časih ie med pevci ob ognju pojedel Marr-o Polo in mislil na evoj rodni otok Korčnlo ali pa na sijaj beneškega mesta Glasovi so potihnili, olameni so ur>a-li Vninki in lovci počivajo Azim še ne sni Sedi. obrvi ima v lnkti dvig-niene na čelo gotovo premišlja o nečem Potrepliam ga po kolenu: »Azim Sen, povej mi kaj o Mongoliji, o srcu Azije.« In Azim pripoveduje o deželi, ki je danes torišče svetovne politike, o Mongoliji in Turkestanu, ki je obe že nekolikokrat prepotoval in ju dobro pozna. Nočem ga vprašati, s kakim na-, memom je potoval, toda slutim njegovo poslanstvo. V Evropi se po večini še veruje, da t je smoter niponskega pritiska rusko Primorje z Vladivostokom. Toda to bi bil premajhen cilj za tako strahovito vojno. Niponci hočejo osvojiti kitajski Turkestan, ki bi v njihovih rokah pomenil klin, zabit med Rusijo in Indijo. Tudi bi se odtod občutil stalni pritisk na SSSR in na Anglijo. Niponci bi v tem primeru bili jeziček na tehtnici med Rusi in Anglosasi. Pot v kitajski Turkestan pa drži preko Mongolije. Kdor stegne roko po nji, hoče zgrabiti Turkestan. in ograža sredo Sibirije. Oeprav ima Turkestan le 4 milijone prebivalcev, so tamošnje prilike izredno zamotane. Kakor pestra orientalska preproga je izpremešano ljudstvo v Turkestanu. Tu žive Mongoli, Kitajci in Rusi, beli emigranti in sovjetski naseljenci. Gorati del so posedli Kirgizi, nižino pa Uzbeki. Oboji so muslimani in mrzijo Kit •'ce. Trpe samo Dungane, t. j. muslimanske Kitajce. Gospodarsko zavi3i Turkestan popolnoma od Sovjetske zveze. Rusija podpira politično Uzbeke, Anglija pa Kirgize. V zadnjem času pa se je ruski vpliv tako okrepil, da so se Uzbeki polastili Kašgarja, glavnega mesta kitajskega dela Tur-kestana. Padec Kašgarja je prišel sočasno z napadom srednjekitajskih komunistov na pokrajino Fukien. Zato Nanking ni mog;l poslati pomoči v Kašgar. Uzbeki eo se sporazumeli s krajevno kitajsko vlado in zagotovili Rusiji trajno premoč. Kašgar je prav za prav srce Azije, Mongolija je le njega glavna žila. Na obeh straneh Turkestana pa se razvija politika dveh velesil. Na severu je ruski Turkestan, važen za rusko industrijo in za zvezo s Sibirijo. Tam je križišče železnic, ki imajo v tem odseku že po štiri tire. Po njih noč in dan brze transporti blaga z zapada na • zhod in obratno. Tam imn Rusija tudi močno obrnmbno vojsko, en armadni zbor v Knrči. drnsrpga v Mer-vu, po eno divizijo r>a v Kaski. Termah in Stalinabarlu Tudi tri vplikn letališča so tam. mpd nlimi nnivpčip v Ta-škentu. Na drugi strani jc Indija, te- melj svetovne moči Velike Britanije. Tudi tu se boje možnih izprememb gospostva v Turkestanu. 2e pet let grade v Indiji med Ketoin in Pešavarjem 500 km dolg utrdbeni pas, podoben onemu na francosko nemški meji. Azimu se zopet dvigajo obrvi visoko proti obritemu temenu, znak, da premišljuje. Nesrečna njegova domovina! Leži v srcu Azije in napadalci vedno merijo na srce. V. A. ORJAŠKI BUDKtA v Kanakuri na Niponskem. V ospredju člani niponske cesarske rodbine M U M SKRIVNOSTNE SPOSOBNOSTI PRI TIBET ANCIH Dr. Diihrenfurth, vodja nemške odprave na Himalajo, je nedavno med svojim predavanjem omenil, da Tibetanci goje izredne prirodne darove. Nekateri med njimi znajo z avtosugestijo izžarjr^ tolikšno vročino, da ne samo lahko napol nagi spe v snegu, marveč osušijo na sebi mokro obleko. »Učenci« posušijo šest oblek, »mojstri« pa dobijo ta naslov šele tedaj, če se jim to obnese pri dvajsetih oblekah. Telepatija se pogosto rabi za prenašanje novic. Smrt nekega nosača se je na ta način oznanila v Parieelir>: rimar ali asonantni deseterec, edinole število stihov se menja Kratkoča vrstic je ponekod povzročila nesklonlj'-vost: Vidosava (št. 18) našteva svoje brate: R a d o č, Rada 1 Radoja, V u č i č, Vuka i Vukajla, M i 1 i č, Milan 1 Mihajla--- Popevka o prevejanem starcu (47), ki z zvijačo dobi mlado nevesto, se pričenja: Sedamdeset sedmog lleta. A od maja prvoe cv'jeta, B'je!a vila lice mila Više v a r o š Podgorice. Srčkana kitica o dekletu, ki v paradok sih želi ljubemu vse najboljše, se začenja (62): Ne čudim se vljor vjetru... Pretesna oblika verzov je privedla rabo takihle krajšav: moš (možeš), poh (po-djoh), oš (hočeš). Tako je menda nastala okrnitev »gu« namesto bogfi: Prvi čoban gu se moli (24). Slično je pojmi ti izraz: levor, livor, ki pa se v isti pesnitvi glasi še (70): Vidiš ovog revolver a. Biče tebi za djevera-- Filolog se bo pomudil pri naličnih dajal-nikih (4): Jednojzl je ime Mare Drugojzi je ime Andje, Trečejzi je ime Jane. Ali pa pri pogovoru bratov, ki ugibljejo, e kom naj poročijo svojo sestro (17); za kim čemo sestra dati? Da je damo za sunčetom, ' Sunce če ni nama valjat Na te ljetske duge dnevi, Sunce če ni nama valjat U ranje I kopanje. Tu vidimo, kako se stari dativ osebnega zaimka n i (nam), morda že neumljiv, spaja z mlajšo obliko: ni nama. Nastala Je podvojitev kakor pri goriškem predlogu s. z: sež njim, ali pri bolgarskem predlogu v a v. Psihološko zanimiva kontaminacija je nagovor sinko za hčerko, kakor ga pozna baje tudi huculščina. Majka poizveduje: Oš ld, sinko, za oračem? A pozneje tudi: No. za kim češ, kčerko moja?' Slovanski izraz crevlja, znan nekod po Dalmaciji, najdeš v št. 4. namestu izposojene cipele. Kdaj so se rodile te pesmi? Nekatere kažejo na precejšnjo starost, n pr. po čudežnih momentih, ki jih vsebujejo: Mrtva glava progonara (8. 25). ali po epski dol-goveznosti (7) Seveda je ta način lahko posnet po starih tradicionalnih vzorcih. Druge morajo biti vsekakor novejšega izvora Tako na priliko motivi o Ameriki. Na Žabjaku plešejo devojke same brez fantov (67): OtišH «u k AmerlcI. Američke žute lire Premamiše naše vile Za nekatere sitne pare Ostaše nam cure stare Oj varoš'' PrriE-orice, Izdaj brže dopisnice. Si 1 jem pismr Nevijorcl da se vraču Črnogorci. Da ae vraču vsi na mlesta Da postane sve nevjesta. Da bi se prikupil devojki, naj j.i momak pokloni med drugim: I kotulu od tamina, Poručenu iz Berlina. Vobče se ti vzorci narodne poezije prijetno čitajo, akoprav ne puščajo tako globokih dojmov kakor klasična srbska narodna epika in lirika. Nekaj pa je pravih biserov pristne pre.prošč,ne, n. pr. 33. A. Debeljak. NAŠE IME ONSTRAN MEJ K zadevni notici v našem obzorniku (zv. 16. str. 427) je poslal g. Louis Adamič našemu uredniku pismo (datirano 3. maja t. 1.) z naslednjo vsebino: »Mogoče Vas bo zanimalo, da Vaše poročilo, da sem si nadomestil svoj priimek .Adamič' s .Sanders' je čista laž.« Louis Adamič. S. K. $ A N D A N O NOVI BOLGARSKI* Znani pisatelj, strokovnjak za balkanska vprašanja, razgrinja z običajno spretnostjo podrobno študijo o Bolgarski, kakršna je S. K. g AND AN izšla iz državnega preobrata dne 19. maja 1934. Razprava ni le odmev prehodnega navdušenja, marveč plod trajnega razglabanja o bolgarskih zadevah. * K. S. Chandan: La Bulgarie N o u v e 11 e. Sodobne publikacije tednika »France-Les Balkans«, Pariz (17e), 3, Rue de l'Arc de Triomphe. 1935. Cena 15 frs. Str. 318. V čisto nepristranskem duhu prikazuje razne zadatke malo znane Bolgarije, zlasti slabo poznane obsorej, ko stremi proti širokemu miroljubnemu razvoju. G. Šandan izraža vso svojo vero v novo Bolgarijo, kjer so naredili konec žalostnemu sistemu zaključenih družeb in strank, ki spletkarijo in rovarijo. Na plan so prišli duhovi, prepričani, da morejo samo tri stvari rešiti bolgarsko bodočnost: vernost in zaupanje delavnega, potrpežljivega in zdravega ljudstva, krona, vojska. Na vsaki strani njegove knjige se razodeva njegovo občudovanje za kralja Borisa III, ki zna voditi svoj narod kot bister in odločen poveljnik. Precej podatkov je ponovil iz prejšnjih svojih spisov »La Paix Europčenne, la Hongrie et les Attentats« in »Le Terroris-me devant la Societž des Nations«. Prijetno se te dojmi tudi simpatija, s katero spremlja vsesplošni razvoj v Jugoslaviji. »Nesporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je bil za vse čase najnesrečnejši paradoks v celokupni .balkanski zgodovini« (142). Tako so dobili politiki, novinarji in vsi resno misleči miroljubi v lahkem slogu delo o tem slovanskem narodu, ki ga je nedavno prikazal v francoskem obzorniku »L' Illu-stration« ugledni publicist Ludovic Madeau. Korektura knjige je dobra, samo Tony-Rčveillon — se mi zdi — se piše Rčvillon (svak bolgarskega vnanjega ministra Ba-talova, ki je vzel Francozinjo za ženo, 255). A. Debeljak. ^ ^ ^ ABECEDA — 12 ČRK Havajska aabuka pač ni zamotana, saj šteje samo dvanajst pismenk, namreč pet samoglasnikov: a, e, i, o, u, pa sedeim so-glasmikov: h, k, 1, m, n, p, w. Navzlic tej preproščini se havajiščina gubi. Se nedavno je tolmač prevajal vse govore narodnih zastopnikov v po6tavodaj-ni skupščini otočja. Danes to ni več potrebno, kajti vsi govorniki znajo gladko angleški. Ediino molitve ob otvoritvi sej se opravljajo v domačem jeziku. Med tem ko nadtridesetletniki še havajčljo med seboj, ima mlajiše pokolenje samo angle-šičino na ustnicah. Sicer je res, da izrekajo precej po svoje in da v govorico mešajo precej havajisikih izrazov. Pri vsem tem pa moramo priznati, da se navkljub počasnemu umiranju te govorice ameriški dijaki in doseljenci še vedno zanimajo za njo. Pred kratkim je pričel zopet izhajati havajski časnik, ustanovljen 1. 1834, pozneje ustavljen. Imenuje se Havajiski prosvetar (Ke Ha-lakai O Hawaii). Ta tednik se tiska na štirih sitraneh, poprečno v 2500 izvodih. Urednik Jonah Kumalas je poslanec v postavodajnem zboru in izdelovalec tamkajšnjih glasbil, nazvanih ukulele. J. M. Zofa brez prevleke nova, kar priča, da ©luži lastniku še vedno samo za parado, sicer bi se bil moral pliš v tolikih letih že vendarle kolikor ♦oliko oguliti. Vidimo pa na selivnih vozeh tudi prav take zofe, še. izza predvojne dobe in ki prav ni ne skrivajo tega, da so bile ves čas pridno v aktivni službi. Toda. kriza je, tapetniško delo je drago, je pa tuili mnogo gospodinj, ki imajo posebno veselje nad tem. če same obnovijo in popravijo kak del pohištva. Staromodne zofe pa ni nobena posebna težava obnoviti s praktično in moderno prevlako, ki jo osveži in moderni- • žira. Ča so vzmeti trdne in je le prevlaka pokvarjena ali nemoderna, potem je delo prav lahko. Moderne tkan ine za prevlake so dan- Zofa z modelno prevleko kakršno vidimo na sliki, zadostuje približno 7 metrov blaga pri 80 om širine. Spodnja slika nam dovolj nazorno prikazuje, kako mora biti prevlaka ukrojena in sešita, če so noge pri zofi nemoderne, okroglo stružene, tedaj prišijemo na prevlako malo naguban nabirek. še lepše pa je brez na-birka, če damo mizarju narediti preproste, gladke noge, kakršne so sedaj moderne. Posamezne dele prevlake sešijemo na levi strani, šive zlikamo, nato pa nategnemo prevlako na zofo. Taka prevlaka je še zato priporočljiva, ker 6e jo brez truda in niuje sname in opere, kadar je umazana in zato posebno praktična, kjer so mali pri hiši. u— Oton Ubbelodhe; KAJ BO DANES?. ČLOVEK IN DOM PREVLEKA ZA ZOFE Ob času selitve vidimo skoro na vsakem selivnem vozu staromodne plišaste zofe z visokim naslonjalom, kakršne so bile v modi pred 30. leti, tedanja spalna zofa ki je bila ponos vsake meščanske gospodinje. Veliko teh zof je še prav dobro ohranjenih. Plišasta staromodna tapeterija je še kakor danes velikorožaste ali progaste. Kretoni vseh mogoči.h barv in vzorcev nudijo veliko izbero, so trpežni in poceni. Njih gosto, močno, platnu podobno tkivo je posebno pripravno za prevlako divana. Za aofo, V 1 A H A COPYRIGIIT BY VASJA PIRO MOJI VTISI S ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V MOSKVI VASJA PIRO 1. ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE V RUSIJI Mednarodni Šahovski turnir v Moskvi je bil za nas inozemske mojstre, ki se udeležujemo turnirjev v najrazličnejših državah, v mnogih ozirih čisto novo, svojevrstno doživetje. Nikjer na svetu ni šah tako priljubljen in razvit, šahovsko življenje na tako visoki stopnji kakor v Rusiji. V tem ozira ima Rusija gotovo že svojo večsto-letno tradicijo. Najbrž so Rusi tudi šahovsko igro samo spoznali po drugi poti kakor ostali evropski narodi, že po izrazih za figure sodeč je prišla k njim direktno iz Perzije in Indije (ferz = dama, slon (!) = lovec, ladja = trdnjava). In o izrednem zanimanju Rusov za šah govore že kronike iz 16. stoletja. Rusi so tudi imeli zadnjih 50 let vedno več svojih zastopnikov na mednarodnih šahovskih turnirjih kakor katerikoli drugi narod. Pod novim režimom pa je bila pred vsem bolje izvedena organizacija šahovskega življenja v Rusiji, šah spada sedaj v Rusiji kot posebna panoga duševnega športa oziroma umetnosti pod komisariat, t. j. ministrstvo za fizično kulturo. Vsa šahovska organizacija je v državnih rokah, šahovski organizatorji so specialni državni uradniki; in takih je precej veliko število: samo v Moskvi deluje nad 30 poklicnih šahovskih organizatorjev, šah je uveden v vse šole; vse tovarne, uradi, trgovine, stanovski klub itd. imajo svoje šahovske sekcije. Na teh sekcijah sloni ves organizacijski sistem, šahovskih klubov v našem smislu sicer v Rusiji, razen za kvalificirane šahiste (mojstre itd.), sploh ni. Vendar ni treba članom sekcij pri tem plačevati nobenih članarin ali drugih prispevkov, ker te sekcije finan-sira s subvencijami komisariat za fizično kulturo. Ta ima zopet svoje dohodke iz vstopnin pri vseh različnih šahovskih prireditvah itd. Komisariat za fizično kulturo nam je na pr. plačeval tudi honorarje za simultanke, ki smo jih igrali v katerikoli sekciji, in preko njega se je sploh vršila organizacija vseh takih prireditev. V Rusiji je trenutno 500.000 do 1,000.000 organiziranih šahistov. Statistika je ravno v delu in točne številke niso znane. Vse-kako pa je v Rusiji več organiziranih šahistov kakor na vsem svetu skupaj. Kot primer naj samo navedem, da jih zaenkrat v Jugoslaviji ni niti tisoč. Pa tudi po moči so ruski šahisti na višii stopnji kakor drugI. Rusi imajo trenutno samo mojstrov okoli 50 in še nekaj sto igralcev tako zvane »prve kategorije«, ki tudi sami na pr. že VASJA PIRC igrajo simultanke in se od časa do časa udeležujejo mojstrskih turnirjev. Vsi organizirani šahisti v Rusiji so po moči razdeljeni v pet kategorij in tako tudi vpisani v šahovske sezname. Lahko napredujejo iz ene kategorije v drugo le, če dosežejo predpisani uspeh na sekcijskih, mestnih, okrožnih itd. turnirjih, ki se vršijo vsako leto točno po programu. Igralci 5. kategorije so začetniki, moč igralcev 2.—4. kategorije bo približno odgovarjala oni boljših zapad-no evropskih šahovskih amaterjev. Proti igralcu 2. kategorije mora tudi v resni partiji mojster že včasi gaziti, igralci prve kategorije pa imajo za naše pojme že skoro mojstrsko moč. Znani so porazi, ki sta Jih proti slednjim doživela v simultankah Ca-pablanca in Flohr. Vsi ti podatki pa še ne dado prave slike zanimanja za šah v Rusiji. Kajti dejansko igra šah v Rusiji skoro vsak človek, če pa tega ne, pa vsaj z največjim zanimanjem zasleduje šahovske dogodke. Ko sem na pr. po končanem turnirju potoval iz Rusije domov, mi na ruski obmejni postaji Nego-reloje carinik kot šahistu ni preveč strogo pregledal prtljage pač pa me je prijel, zakaj da sem v tej in tej partiji na turnirju dal prehitro remis. ko bi bil vendar lahko s to ln to potezo še igral na zmago. Propagiranie in podpiranje šaha ima v Rusiji tudi svojo posebno tendenco. S pomočjo šaha skušajo preprečevati pred vsem kvartanje. To je v Rusiji pri merodajnih krogih zelo nenriliublleno. r vseh klubih in javnih lokalih celo prepovedano, še če smo na pr. mi inozemci med seboj igrali karte, smo vedno slišali s strani Rusov očitke, ali celo proteste proti temu. Pa tudi šah se sme gojiti samo na resen način. Forsira se turnirska igra, predavanja, brzoturnirji in druge resne prireditve, šah igrati za denar je prepovedano. Prav tako so prepovedane slejje šahovske partije, češ, da škodujejo zdravju in da nimajo ničesar opraviti s pravo šahovsko umetnostjo. Kako je kljub temu forsiranju težkih in resnih šahovskih tekem šah v Rusiji priljubljen in organizacija izvedena, smo imeli priliko spoznati skoro pri vsakem koraku. V neki ogromni tovarni v predmestju Moskve, ki smo si jo ogledali, smo videli v vsakem oddelku tovarne veliko tabelo našega mednarodnega turnirja. Vsak tovarniški oddelek pa je igral v prostem času tudi svoj turnir, turnirske tabele so visele kar med stroji v tovarni . Tovarniška knjižnica ima tudi velik šahovski oddelek, za časa našega turnirja pa so bile vse šahovske knjige do zadnje izposojene. V veliki operi nas je prišel mojstre med odmorom pozdravit skoro ves orkester, skoro vsi godbeniki so bili organizirani šahisti, imajo tudi svoj šahovski klub oziroma sekcijo. Za naš turnir so se zelo zanimali, pa si ga je zaradi pomanjkanja vstopnic mogel vsak od njih povprečno samo po dvakrat ogledati . Ko je drugič skupina udeležencev našega turnirja obiskala znameniti Hudože-stveni teater, so jim igralci med odmorom improvizirali zakusko. Tudi oni imajo svoj šahovski klub in pravijo, da prosti čas večinoma prebijejo s šahiranjem. V »Domu učenih«, kjer imajo univerzitetni profesorji in drugi znanstveniki svoj klub, nas je pri akademiji, prirejeni nam na čast, pozdravil predsednik znanstvenega kluba, ki je poudaril, da je obenem tudi predsednik posebne šahovske sekcije tega kluba. In Capablanca je nekega dne igral simultanko proti samim članom vlade in najvišjemu državnemu uradništvi® ki mu je tudi postavilo tako močno moštvo nasproti, da je nekaj partij pošteno izgubil in več remi-ziral. Sploh je vladalo za simultanke inozemskih mojstrov v Rusiji izredno zanimanie. Velikemu povpraševanju po mojstrih-igral-cih za simultanke včasi kar ni bilo mogoče zadostiti. Ob prostih turnirskih dneh se je ponovno zgodilo, da so prišli zastopniki kakšne šahovske sekcije kar nenapovedano, celo med kosilom, po nas, ter nas po prijaznih prošnjah in prigovarjanju kljub vsem ugovorom odvedli k simultanki, kjer so nas igralci že pričakovali. Navdušenje, s katerim smo bili vedno sprejeti, nas je odško-dovalo za to, da smo se tako nenadoma znašli pri težkem delu. Lilienthal je igral tudi po dve simultanki na dan, da je mogel ustreči zahtevam navdušenih šahistov. Ko še ni bil. z eno produkcijo gotov, ga je že čakal pred hotelom avto, da ga odvede k drugi. Mojstri so imeli pri takih simul- tankah z ozirom na moč ruskih šahistov seveda vedno dela devolj, da so dosegli kolikor toliko dober rezultat. Celo otroci, stari do 16 let, ki so se spustili v borbo v posebnih simultankah s Spielmannom, Lilien-thalom in Laskerjem, so postavili tako močna moštva, da so prizadejali Lilienthalu devet porazov, Laskerju pa 6 izmed 25 partij, pri 5 remijih. Gledalcev pa je bilo pri vsaki taki naši simultanki najmanj po 500, čeravno so bile navadno dostopne samo članom ene sekcije. Spielmann je imel, ko je igral proti reprezentanci velike moskovske tovarne, celo nad 2000 gledalcev. In ko sem jaz v neki čisto tovarniški naselbini, 40 km od Moskve, igral simultanko, so šahisti tudi napolnili dvorano ambulance, kjer se je produkcija vršila. Vse take simultanke so bile zelo dobro organizirane. Ko sta pred turnirjem Capablanca in Flohr istočasno v Leningradu oziroma v Moskvi igrala s simultanki proti reprezentancama obeh glavnih mest, je bila med »Domoma tiska« v Moskvi in Ljeningradu, kjer sta se obe produkciji vršili, vzpostavljena celo neprestano telefonska zveza. Vsake pol ure so dajali na eno in drugo stran poročila o stanju igre, rezultate pa sproti izvešali na posebni tabli. Dalje ZA bistre glave 245 Šest novcev na mizi Položite šest novcev na mizo tako, da nastaneta dve vrsti po štiri novce! 246 Nemogoč dokaz? Kako je mogoče dokazati, da je dvajset manj dva in dvajset enako osem in osemdeset? 247 Kateri je hitrejši? Dva avtomobilska dirkača trenirata za tekmo na 12 km dolgi krožni progi, ki jo predirjata vsak 10 krat. A vozi z enakomerno hitrostjo 180 km na uro, B začne s 120 km in zvišuje od kroga do kroga, brzino enakomerno za 15 km. Kateri izmed obeh bo prej končal vajo? Rešitev k št. 243 (Nenavadni računi) Če izrazimo število algebraično z 100 a 4- lOb + c in izvedemo iste operacije, dobimo po odpadu številk a, b in c rezultat 1089. Rešitev k št. 244 (Valjari in hlod) Pri enem obratu se premakne hlod za obod valjarja naprej, torej za 10 X 3.14 = 31.4 cm, a ker se pri tem tudi valjani pomaknejo na tleh za isti iznos naprej, napravi hlod skupno pot 62.8 cm. H U M O R »Snoji sem bila v operi.« »Kako ti je bilo všeč?« »Imenitno! Ves čas je bila godba kakor v kinu!« (»Sondagsnisse«) »TISKARSKI ŠKRAT« »No, risbo bi pa vendarle bili lahko naravnost postavili in meni ne bi bilo treba zmerom navkreber voziti!« \> 'V ADAMSON PRAVOČASNO IZGINE li 3 4 5 6 7 8 9 | 10 11 12 13 — — Navpik: 1. mestece v severni Dalmaciji (v srednjeveški latinščini Nona), 2. hoditi, 3. kradljivec, 4. dva medmeta, 5. na pomoč (začetnice angleškega stavka, ki pomeni doslovno: Rešite naše duše), 6. gospod (turško), .. u^i^nu^uo va. inamat, mamina {vaua, vaaai, o. zaimeK, ». pozoj, zmaj, 10. kazalni zaimek (srbhrv.), 11. ime rimskega cesarja, 12. drugi 13. jug (kitajsko, v krajnih imenih). Vodoravno: prva in tretja vrsta sta enaki, naprej in nazaj, vsebujeta pa izrek o sremskem selu, ležečem 12 km od Vukovara k jugoiztoku. Srednja vrsta: 1.—3. tvrdka klobukov (v latinščini pomeni »tako«), 4.—7. filozofski sestav pri Indih, 8.— f orVi-liMr \ 13. nedolžna (srb-hrv.). ENOZLOŽNICE C r a s s u s Prva na vzhodu sin je poznan, druga pa Cehom služi za dan, tretja je v Alpah topel pihar, četrta Niponcem denar, peta pa igra družabna je tam. šesto le včasih imam, f°dma še malo let k 1 u b u j e, osma kaj lahko suši kljubuje, deveta je Lopezu Vegi življenje, deseta pa gre v obolenje. Enajsta je Britu desetkrat več kakor [Cehu. Dvanajsta: skoči greh, če ujet je bil v [mehu. Trinajsta: grški bog slavni v dobi [pradavni. Ako vse neznanke uganeš, brez preglavic ostaneš. REŠITEV UGANKE NA PLOCAH godala, Kalmar, cizara, Rezija, Dalmacija. REŠITEV SAMOGLASNUŠKE UGANKE V ŠT. 21 žaga, žega, žiga, žoga, žuga. anekdote Kraljevo darilo Komik Dominique je bil nekoč na pojedini pri francoskem kralju Ludviku XIV. Precej brezobzirno se je mož oziral po skledi z jerebicami, kar ni ušlo niti kralju, tako da je nazadnje naročil slugi: — Ta skleda ie za Dominiquea! — Kako, Veličanstvo, z jerebicami vred, Je vpraša! Dominique. — Da. ž njimi vred, je odgovoril kralj, ker mu je ugajala komikova prisebnost. Vsakomur svoje Italijanski sikladatelj Spontini (1774 do 1851) se je ob svečanih priložnostih oblagal z vsemi odlikovanji, ki jih je imel precej. Ko je nekoč — tako okražen — prišel na generalko za veliko glasbeno prireditev, je eden izmed starejših glasbenikov omenil precej glasno tovarišu; u — Le poglej, koliko odlikovanj ima Spontini, Mozart pa ni imel nobenega. Spontini, ki je slišal opazko, se je obrnil in pojasnil:, — Dragi prijatelj, saj Mozartu jih pa tudi ni bilo treba. Kraljičina skrb Švedska kraljica Kristina (1626—1689), ki se je morala odreči švedskemu prestolu, je običajno govorila, da ne ljubi moških zato, ker so moški, temveč zato, ker niso ženske. Ko so jo dvorni krogi nagovarjali, naj se omoži, je često odgovarjala: — Boljše je, če pozovem na prestol plemenitega človeka kot pa povijem kraljeviča kot Nerona ali Avgusta. Tega bi ne prenesla, da bi kdo vladal nad menoj. IGRA IN PIŠE! Hollywoodska zvezdnica Mae West, ki je napisala že več filmskih iger s pravim ameriškim uspehom