Novejši družbeni ln politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavijenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v te| smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. Zebot
LETNIK XXVI — VOLUME XXVI December 1975 Publižhed monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada._Številka 12 — Number 12
Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, Id niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere naslajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Zebot

¿J
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želita
uredništvo in uprava i "Slovenska Država"
VAŽNO SPOROČILO	?
VSEM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM "S.D."!
Pred dnevi je končal 40 dnevni štrajk kanadske pošte, ki je rodil močne finančne posledice za mnoga podjetja. Močno je bil prizadet tudi etnični tisk, med drugimi tudi naš list! Zato prosimo vso slovensko javnost in posameznike, da darujejo v tiskovni sklad SD.! Že v naprej prisrčna zahvala! Oprostite tudi zamudi. Ni bila naša krivda!
Uredništvo in Uprava Slovenske Države
NOČ SREČE
Resnica je vrednota.O njej je človekov duh že marsikaj dognal, jezik marsikaj povedal in roka marsikaj napisala. V knjigah in revijah beremo stavke, ki so pravi aksiomi, "človekov vzpon k resnici je njegova največja odlika. Spoznanje resnice sicer terja svojo ceno, a brez. resnice je nemogoče živeti". Presunljivo, a zato nič ..znanj dostojanstveno je dognanje: "Ako človek resnice ne pozna, trpi; ako je ne razmišlja, mu splahni; ako je ne sprejme, ga zdrobi".
Trdijo tudi, da so resnice mrzle. Pa ni res! Morda bi vdljalo za matematiko. So resnice, ki so tople in osrečujoče, prave nosilke miru ha sreče. Resnice namreč niso namenjene le razumu, ampak tudi srcu. Prava resnica prihaja do človeka po poti ljubezni. Ne rečemo preveč, če trdimo, da je srce zadnja postaja resnice.
Ena najtoplejših in najdražjih resnic je resnica svete noči; ubrala je namreč pravo pot. "Razodela se je dobrotlji-vost in ljudomilost Boga, našega OdrešenikaT. (Titu 3, 4)
Sveta noč je tako svetla, da razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet; tako topla, da greje naš planet od severnega do južnega tečaja, čeprav radostno oznanilo svete noči neprestano in skozi vse leto kroži okoli človeških src, se jim v božičnih dneh najbolj približa; tedaj je razdalja najkrajša.
ln kdo se bo upiral topli Resnici — "dobrotljivost in lju-domilosti Boga?" Naj bo človek že kdorkoli in kakršenkoli, ljubezni in dobrote se ne bo branil. Če je njegovo srce živo, je žejno resnice, pravice in ljubezni. In vsega tega prinaša učlovečeni Bog v najvišji meri i nza vsakogar. On je ogreva-lec, uglaševalec in osvajalec src!
"Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli".
Radost deli. l^ikšno radost? Tisto, ki prihaja iz resnice, pravice in ljubezni.
In je še druga resnica; pravzaprav je le nadaljevanje prve. Prazno in s trpinčeno *bo ostalo človeško srce, ako v sebi ne upodablja dobrotljivost in lju-domilosti svete noči; ako iz človekovega srca ne sijeta trdno povezani resnica ia ljubezen do sočloveka« (
V PREMISLEK OB ZAKLJUČKU LETA
Praznik družine in praznik miru je pred nami! — Prišel je med nas, da pozivi družinsko srečo in zatišje. To čutimo, se tega zavedamo in si želimo še prav posebno v tujem svetu, ki je mnogokrat tako hladen, nerazumevajoč in sovražen.
Nam vsem, ki smo blage volje, pa sen božične noči prinaša tople spomine na leta, ki smo jih živeli pod Triglavom, z željami, ki prekipevajo v naših srcih, z željami, da naj On in ndegova Mati izprosita za naš rod miru in razumevanje in božične svetlobe.
Čudni in temni oblaki so se zadnje čase začeli poditi čes slovensko nebo tukaj v Kanadi. Vedno boij in bolj se ti zdi, da tema hoče zmagovati nad svetlobo. da se dogaja nekaj med nami, kar vsi čutimo, vsi vidimo in sodoživiljamo, — nihšče pa iz neke obzirnosti nekako ne želi ugrizniti v to jabolko. Kaj Vam želimo povedati?!
Zastopniki tujih idej vedno bolj in bol j pogosto hodijo med nami, tuji po svoji ideologiji, tuji našemu slovenskemu živ-lju tukaj. Vdinjajo se tukajšnjim oblastem kot nosilci slovenskega občestva ali Slovenke kulture, poizkušajo infiltrirati najrazličnejše naše obstoječe ustanove in organizacije, skušajo se dokopati v njih do vodilnih mest, zavestr hočejo naš voz na stran pot ali celo na klanec, ki zna roditi katastrofe, Hodijo med nami kot farizeji, kot ovce med ovcami, kot vodniki med ovcami, — a njihova koža je drugačna, — misel ni naša, ni slovenska, ni demokratična. Pred	temi
krivimi preroki želimo opozoriti slovensko javnost, naj bo čuječa ker sejejo seme Slovencem tuje miselnosti, ki je tudi tuja Kanadčanom. Med nami želimo vzbuditi čut čuječnosti in pazljivosti!
Kje ste bili takrat vi tuji preroki, bi, jih vprašal, ko je slovenski človek gradil svoje domove in dvorane, kraje shajanja in združevanja; kje ste bili takrat, ko je samo idealizem in ljubezen do materine besede in slovenske pesmi ustvarjala čuda in priklicala k življenju pri naših slovenskih odčestvih dvoranah naše slovenske šole?! Danes skušate vse to zanikati, zaničevati, omalovaževati — razdirati, — z ustanavljanjem novih šol in nepotrebnih organizacij, katerih spočelo se začne tam nekje doma, pri Slovenccm tuji, a u-radni miselnosti.
Starišem otrok velja klic: Pazite, bodite čuječi in zanimajte se, kam vaši otroci zahajajo, kaj se tam z njimi dogaja. Kamor gredo, kake laži in propagandne neumnosti bi dejali, jim ponujajo za par hrenovk in vrček piva. Ali je vse to res, kar iim govore, ali je vse to tudi res slovensko?!
Včasih bi dejal, da je kaka gasilska godba na vasi več slovenske muzike nudila, kot pa ka-
Kako bomo dokazali, da to, modrovanje ne bo le kopičenje praznih besed na prazen papir? Približajmo se Njemu, "ki v jaslih leži in vsemu svetu radost deli!" Dobrotljivost iti ljudomilost moramo razodevati. Razodevali ju bomo, ako bomo stalno in trajno pod vplivom Njega, ki je prišel iskat, kar je izgubljenega in ki je med nami, da dobrote deli.
ka muzikalna druščina s popevkami, ki pride po tako zva-nem dogovoru "Cultural Exchange". Naši tukajšnji godgbeni ansambli nam lahko za naše prireditve in plese, pa naj so na prostem ali pod streho, nudijo dovolji "kulturne razveselitve" za naše plese in razigrana srca.
Če bi nam taki obiski res nudili nekaj kulturno vrednega, bi še
razumeli..... Prihaja mi v spomin
prizor izpred nekaj let, ko je dekle v "takozvani slovenski narodni noži" z rdečim krilom — nad kolenom — in lepo avbo (ki je bila izdelek naših starih mamic!) zapela "slovensko narodno" "ob spremljavi ansambla", —pesem je bil slovenski prevod tukajšnje popevčice "Cruising Down The River".
če kanadska vlada podpiše pogodbo za "kulturno izmenjavo," bi morala vsaj to paziti, da nam "kultura", ki nam jo prinašajo od tam, prinaša nekaj novega, slovenskega, močnega. Če tega ni, boljše da take izmenjave ni! Našim plesalcem so doma po veČini na razpolago; itak navadno le kake gostilnice, kjer nihšče •d^Sti na to ne paži, kaj se okrog njih dogaja, saj so kot gosti tam zato, da se ga po stari slovenski navadi pokrepčajo.
Poživitev vsemogočega delovanja neljubih elementov pa se je začelo še posebno z močnim povdarkopi od dne, ko je naš Kanadski zunanji' irtiiaist<ir govoril na banketu 18. sept. 1975. v počastitev jugoslovanskemu zunanjemu ministru v Ottawi. Ogo-tovih izjavili, ' danih takrat, si pridržujemo svoje mnenje in bi dejali, da so vredne celo protesta (to vsled tega, ker je bilo izrečeno hvaljenje režima v Beogradu, ki je vlada tiranije ker se samo na lahki način pokaže nepotrebna vljudnost do režima, ki zasluži vse prej, kot pohvalo in pa kritiko opozicije režimu tukaj v Kanadi.
Letos je bivši jugoslovanski nekdanji minister istega režima v letih 1945—1947 prof. E. Kocbek, ki je v veliki nemilosti, iker je končno javno povedal in priznal, da je jugoslovanski režim dal pobiti brez procesa preko 11.000 vrnjenih mladih Slovencev	in Slovenk
ki so bili politična opozicija v času revolucije (in žal, to ob času okupacije!), en mesec po končani drugi svetovni vojni. To je ix;žim, ki ga je pomagal ustvarjati major Wiliam Jones iz Beamsville in mu morda ni bilo niti jasno kaj počne. Povelje za ta poboj je prišel od "Honorary Doctor" —ja iz Daihousie Univerzi v Novi škotski, kot je to sam javno izjavil v svojem govoru 10 dni predno se je ta pokolj začel, — ta čaiostni primer iz slovenske zgodovine.
Lahko bi še navedli druga dejstva za dokaz "resnične demokratičnosti režima v Beogradu",—in če bo to potrebno, lahko to storimo ob 'kaki drugi priliki....
Pribili bi le, da je večina nas, ki tu živimo že vsa ta leta da smo lojalni kanadski državljani, da imamo v Kanadi vsaj 50 različnih demokratičnih organizacij, na katere smo ponosni, za katere smo občutljivi, če be jih načel črv razjedanja mednarodne konspi-
racije. in da te delujejo s socialno	in	kulturno motivacijo in da so vse drugačne kot si jih gospodje v da našnjem Beogradu žele. Slo-vcnci smo po naravi tihi in mirni ljudje, in to vedo ljudje na občinah, pri Pokrajinskih ■vladah dn pri Zvezni vladi v Ottawi. Politično se držimo dokaj rezervirano, a bila bi laž, če bi kdo trdil, da nam ni inar, kako žive naši ljudje doma v Sloveniji, — Jugoslaviji. Ta način želimo ohraniti in nam je to tudi zajamčeno po kanadski. zakonodaji, toda STROGO PROTESTIRAMO proti ministrovi izjavi v govoru, kjer je pozdravljal jug: zunanjega ministra, ko je govoril o nas kot o "INIMICAL MINORITY" (Webster slovar pravi: a) inimical—Neprijateljski, sovražen, nezaželjen, in — b.) Minority— maloštevilen, majhnoštevilčna skupina) l
Za nas je same veliko .razočaranje potem, ko smo si izbrali osdbno svobodo in tako postali politični begunci, da kdo gleda na nas s prezirom. (V nasprotje onim, ki so se razglašali v Avstriji in Italiji za poltične begunce, da so lahko bili sprejeti v Kanado, tu so pa,iskali st-j^pv takoj po prihode z gotovih naslovom na Spadina Rd. in hiteli nit .prireditve 29. novembra),
Ce pa je naš kanadski zunanji minister mislil kogarkoli drugega iz Jugoslavije, ne pa Slovence, to radi zapišemo in se oprostimo.
Prav tako bi bili pa tudi vsi kanadčani slovenskega porekla zadovoljni, če bi nam minister zagotovil, da se kanadska vlada nima namena vmešavati v naše občestveno in društveno življenje, v katerem je gotova oblika nasprotovanja, — in to prav gotovo ne brez solidne podlage, — j ugoslovanskemu režimu. Vprašamo samo, ali ne živimo več v demokratični državi?
Prav tako pa imamo pravico in do sorojakov v domovini, —■ katerim je odvzeta ta možnost, —dolžnost protestiranja na konferencah, sestankih in manifestacijah, dokler je naš protest mirev in dostojen, v mejah dovoljenih načinov in -demokracije!
Vse naše organizacije in združenja pa imajo po vseli človečanskih pravicah pravico in dolžnost odločanja, komu dovolijo vstop in kogar ne žele pod sivojo slovensko streho.
Čas kliče, da se vse demokratične sile, ki so organizirane končno dogovore v enotni in energični nastop vseh res demokratičnih organizacij, da tako zavarujejo svoje slovenske in demokratske vrednote in interese!
Težko smo zapisali te besede. Želeli smo vedno, da nebi nastala potreba po javni izpovedi istih. Toda oblaki, ki se pode čez oder našega življenja so taki, da to naše pisanje, naše opozoritve in poročanje zahtevajo.
Če bodo te besede rodile odpor v gotovih krogih, vedite, da smo zadeli živeč.
Blagoslovljen in miren božič
v družini in naši širši družini— , miroljubni slovenski skupnosti v Kanadi. Mir razglašamo, mir želimo. Naj se vsak od nas potrudi, da ga klice zla ne bodo zružilubJ
• Trgovina na Toad Lane v
Rochdaleu, ki predstavlja začetek sodobnega zadružništva, je bila zadnje čase zaprta, ker je začela kazati stavka znake razpadanja. Britanska zadružna zveza se je sedaj lotila potreb-
nih popravil in upajo, da bo kmalu zopet dostopna obiskovalcem kot tudi trgovini priključen muzej.
• Javna knjižnica v Torontu ima preko 200 kolesc na mikrofilmu posnetih etničnih časo-pisov« ki izhajajo v Toroutu.
FOR A..F REE SLOVENIA
9. novembra so se prijatelji na posebnem banketu v Royal York hotelu v Torontu spomnili bivšega ministra ontarijske vlade
19. novembra je Etnična tiskovna zveza Ontaria priredila slavnostni banket v počastitev treh zaslužnih mož v Ontario, ki so pomagali dolga leta članom te organizacije. Vsi trije so dobili tudi primerna darila. Stoje od leve na desno: g. A. Grossman, bivši poslanec in minster v Ontarijski vladi.
g. J. Varemka in ga. Mary, njegove žene. Vseh gostov je bilo čeč 1400.	,
ZIMSKA IDILA V SLOVENIJI
g. J Yaremko, bivši poslanec in minister Ontarijske vlade in g. G. Allen, višji zvezni uradnik zveznega notranjega ministerstva —oddelek za državljanstva. Vsem trem tudi naše častitke. Udeležili so se vsi člani organizacije.	—Foto: J. Kreilis
i
'SLOVENSKA DRŽAVA — TORONTO — CANADA.
December T 975
^ sLovenska
.fiiSLS.
»OIAMH Slovim*,
«•obscription rates J4.00 per year: 3(k, per copy
Advertising 1 column x I" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation' of Canada
646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Kalijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva In
Izdajatelja.
tU^JiomfCA jft
Toronlo
NASA DOMOVINA SLOVENIJA
J A
JADR A N S MORJE
nizacije. • G. prof. Edi Gobec iz ZDA,
je raztavljal pod pokkovi-1
Kipar France Gorše so je
mudil v našem mestu od 4.1
i
novembra do 8. decembra. Pri- j šel je na povabilo odbora Slo- j venskega letovišča, da ustvari
kip Friderika Barage za, omenjeno letovišče. Kip bo ,iz brona in bo vlit v najkrajšem Času. Kipar Gorše je napravil vijp del tudi v Stoney Creeku in Hamiltonu; delal je po naro čilu družin Saje, šušteršič in Cerar.
•	Miklavževa prireditev je
bila prvo nedeljo v decembru v obeh cerkvenih dvoranah v Torontu, pri Mariji Pomagaj in v New Toronto.
•	Koncert božičnih pesmi bo 20. in 21. decembra v dvorani Marije Pomagaj na Manningu in 28. decembra v župnijski dvorani v New Torontu. Koncert so pripravili mladinski zbori pri Mariji Pomagaj — 60 pevcev in pevk — in orkester
g. Matije Lebarja. Koncert bo dirigiral g. Tone Zrnec. Pričakovati je izreden obisk, kajti koncerta mladine smo si želeli že mnogo let.
• KULRTUNA IZMENJAVA?
Kanadsko Slovensko društvo za kulturne izmenjave je znova pokazalo kasno je njihovo za-mišljanje "kulturne" izmenjave, ko je na CHIM FM 101 Cara-van of Friedship-Jugoslovanski program—dne 29. novembra čestitalo vsem svojih m članom, prijateljem in znancem 29. november, "praznik ustanovitve" SFRJ. Ta ista skupina sodeluje tudi pri razpečavanju "Rodne Grude," uradnega glasila režimske izseljenske Matice in Pro-svete kije po NOB prof. Miku-žu uradno glasilo Slovenske komunistične partije za USA. S propagiranjem dedka Mraza lani in sedaj proslavljanjem 29. novembra, noben Slovenec ne more več imeti dvoma o bistvenem delokrogu te orga-
teljstvom društva "Simon Gre-j gorčic del svoje zbirke o Uveljavljanju Slovencev v svetu j in predvsem v ZDA in tudi Ka-I nadi. Prav je bilo, da je seznanil širši krog Slovencev iti tudi predstavnikov kanadskih oblasti o svojem raziskovanju in delu. Mi smo o njegovem delu že obširno poročali v več številkah našega lista. Ogledniki razstave so se lahko na lastne oči prepričali o velikem delu in raziskovanju, ki ga vodi g. Edi na univerzi v Co-
lumbus — Ohio! Mi mu samo
l
čestitamo!
• OBČNI ZBOR — Slovenia
Župnijska hranilnica in posojilnica—(30. novembra 1975) je za nami. Upravni odbor je poročal o pretekli poslovni dobi, Med drugim so članom postregli z sledečimi podatki: Premoženje (assests) posojilnice ob zaključku poslovne dobe 30. sept. 1975. $3.632.455.74 od te vsote posojeno članom v obliki osebnih ali hipotečnih posojil $2.747.543.38. Vloženo na hranilnih in posebnih računih s strani članov $2.738.378.32. Člani so odobrili predlog za iz-plačanje dividend v neverjetno visoki meri 9.5%. Pri volitvah se je opazilo zanimanje
mladine za vodstvo, posojilnice vendar to zanimanje zaenkrat še hi ;dovedlo do tega, da bf mladina tudi' imenovala kake svoje kandidate v izvolitev.

• V poročilu o binkoštem
srečanju Slovencev na Švedskem poroča dopisnik B.P. naslednje o stališču švedske vlade do priseljencev (v družini): . .
"Pri tem je .treba poudariti, da gledajo švedske oblasti na kulturne manifestacije priseljencev z največjimi simpatijami, ker. so .v skladu z njihovo politiko do priseljencev; V nasprotju z drugimi industrijski mi narodi, kjer so zaposleni naši ljudje, rotijo Švedi priseljence, naj ostanejo to, kar so, naj gojijo svoj jezik, svojo kulturo, svoje običaje. V ta namen žrtvujejo ogromna denarna sredstva,, od priseljencev pa pričakujejo, da dajo svoj prispevek k obogatitvi .njihove kulture. "K dopisu je pripomniti, da je tudi kanadska vlada v sporazumu z ostalimi federalnimi strankami.: uradno -razglasila politiko . mpogokultur-nosti, ki jo tudi podpira finančno s podporami prizadevanj etničnih skupin,, da ohranijo svojo kulturo,ter posredujejo njeno poznanje tudi širši kanadski družbi. ,
Mesarija in klobasičarna
DERMASTIA
želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
— Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaje-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. pobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino
itd. — Dostavlja brezplačno. - Trgovina z živili! Prostor
za parkiranje! — Se priporogamo!' Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D.
192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-21,65
Ansambel VESELI ŠTAJERCI iz Fairfielda, Conn. želijo vsem prijateljem in poslušalcem veseli Božič in Srečno Novo leto 1976 Opozarjamo na našo pravkar izdano ploščo KLIC IZ TUJINE
ALBION GLASS CO. LTD.
1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ZELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto ■	Lastnik: Frank Vlahovič
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
ANTON'S HAT
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci", če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakvvooda TEL. 654-9123 in 654-9112
JU	¿
EttfmVfr If75
HOVIN$KA PtfÀVA _ TOtONTO ^ KANAPA
RESNICA 0 POLOŽAJU V ČILE
(PISMO IZ ČILA) (Zadnje mesece smo čltall v dnevnih listih obilico poročil iz čilea. Očitno je postajalo, da so različne organizacije pošiljale tja opazovalce z namenom političnega blatenja obstoječega režima. Za naše bralce pri-V zadnjih mesccih se veliko mednardone teroriste, ki so
našamo dobesedno poročilo načega poročevalca in somišljenika. Pismo je prišlo že pred meseci, a ga vsle* pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Uredništvo)
piše o položaju v čilski republiki- Se več vesti pošiljajo v svet razne svetovne agencije. Žal, da večina teh vesti ne odgovarja resnici. Rdeča propaganda, ki jo vodijo marksisti iz Moskve, je polna laži in bruha v vset dan za dnem vse mogoče in nemogoče vesti o položaju v Chi-lu. Človek se ne more naču-diti,, kako mednarodni komunizem v prefinjeni obliki uporablja laž za dosego svojih ciljev. Vse to pa za to, ker ne more pozabiti smrtnega udarca, ki ga je dne 11. septembra 1973 doživel v Chilu. To, kar se je zgodilo ta dan v Chilu, je največji poraz, ki ga je došivel mednarodni komunizem v zan-jih 40 letih, odkar je bil poražen v Španiji. Tega poraza rdeči mogotci ne morejo pozabiti.
Dne 4. septembra 1970 je bil pri predsedniških volitvah izvoljen z majhno večino za pred-rednika republike marksist Sal-vador Allende. V zadnjih mesecih se odkrivajo veliki volivni škandali rdečih, ki so volili s ponarejenimi izkaznicami in tako z lažjo in prevaro dosegli zmago. Pristaši levice so se več let pripravljali na te predsedniške volitve. Odkrili so po-narajevalnice za osebne izkaznice. Rdeči pritaši so bili vpisa-
ni p ovečkrat v volivne imenike
na različnih krajih z različnimi priimki. Tako je ena in ista oseba volila po trikrat ali še večkrat, vsakikrat s ponarejeno osebno izkaznico pod drugim imenom. Po tej poti, polni laži in prevare, je zmagal marksist Slavador Allende.
Ko je prišel ta mož v vladno palačo in prevzel predsedniške posle, ga je obkrožila rdeča sodrga, ki je skozi več let pripravljala rdečo revolucijo v deželi. V Chile so pričeli prihajati mednarodni teroristi iz sosednjih dežel, tako iz Argentine, Bolivije, Uruguaya in zlasti. iz Kube in tudi iz Rusije. Celo iz rdeče . Kitajske so jih semkaj vozili. Vsi ti ljudje so bili dobro plačani in njihova naloga je bila, da s propagando pripravijo pot rdeči revoluciji. Na skrivaj so pričele prihajati v Chile velike količine modernega orožja, predvsem iz Kube. Veliko tega orožja je bilo ruskega in čehoslovaškega izvora. Na carinarnici niso odpirali teh zabojev, ker so imeli napis: Darilo predsedniku republike ali pa: Pošiljka diplomatskega izvora. Tako so v treh letih navozili v deželo toliko modernega orožja, da bi zadostovalo za oborožitev 30.-001) vojakov. Po zanesljivih poročilih je bilo v Chilu 14.000 med-iiadorih teroristov, ki so bili i zrel bani v svojih deželah, fanatični ljudje, brez vere in morale, in bili vzgojeni v komunističnih šolah. Rdeči teroristi so si razdelili deželo v razne predele in okožja, po mestih in trgih pa so imeli organizirane svoje terenske odbore po istem vzorcu kot pred 30 leti pri nas v Sloveniji. Vsaka skupine je imela svoje voditelje in v svoj okraj so pričeli voziti orožje, s katerim so ( na posebnih streliščih vadili svoje pristaše in jih pripravljali na revolucijo. Tako so v 3 letih navozili po vsej deželi toliko orožja, da je bil izključen vsak dvom o njihovi zmagi. Pripravljali so državni udar in prevzem oblasti, tako da bi Chile postala druga Kuba in odskočna deska za komunizem v vsej Južni Ameriki. Veliko preprostih ljudi na deželi se je dalo premotiti po rdeči propagandi. Sprejemali so v svoje hiše

jim slikali rdeči raj v najlepši luči, kjer ne bo nobenega reveža več, kjer bo vsak imel svoj avto in da bodo kmetje lastniki zemlje. Istočasno se je pričelo po vsej deželi organizirano razlaščanje zemlje, kar je bilo protipostavno in orožniki so imeli nalog, <la ne smejo intervenirati. Lastnik hiše in zemlje se je znašel pred dejstvom, da je ponoči rdeča sodrga zase4" la njegovo zemljo in vse, kar je imel. Pri vhodu v zemljišče so postavili čilsko zastavo in stražo rdečih, ki je izgnala lastnika iz hiše Ta je moral zapustiti svojo hišo in večkrat ni smel vzeti ničesar iz hiše. Po drugi strani Allende ni spoštoval zakonitih določb državne ustave.... Po ustavi je predsednik republike odgovoren za red in mir v državi in za svoje delo je odgovoren pred parlamentom. Ko je parlament izglasoval zakon o agrarni reformi, kjer je bilo določeno, da ima astnik pravico do 40 hektarjev orne zemlje, ki ne more biti razlaščena, Allende tega zakona ni hotel podpisati. To se je ponovilo še večkrat. Tako je Allende pričel vladati deželo na ilegalen način. Demokratično ljudstvo je videlo, kam vse to vodi. Pričeli so se javni protesti in stavke, ki so bile nekakšen plebiset naroda proti predsedniku in so se končale s klicem: (Que se vaya) .... Naj gre.... Najprej so šli protestirat na ulice študentje. Pričele so šolske stavke, ki so trajale po več mesecev. Dijakom so se pridružile gospodinje, ki so šle na ulico protestirat, ker ni bilo živil, kajti vlada je trošila. devize za nakup orožja, namesto, da bi preskrbeli najprej živila za ljudstvo. Pričeli so stavkati rudarji in delavci in kočno vsa prevozna sredstva. Tako je zastalo vse življenje v deželi. Demokratična večina je dela vedeti predsedniku, da ga več ne prizna za svojega predsednika, ker ne spoštuje državne ustave in ne izpolnjuje zakonov.
liti predsednika republike, naj zapusti vladne palačo in imeli pripravljen avijon, ki bi ga bil zapeljal v tujino.
Prišel je 11. september. Najprej se je uprla mornarica v Valparaisu, kateri so se pridružile zračne sile 'in vojska. Štirje generali so pozvali predsednika, da odloži svoje mesto. Allende se ni hotel predati. Trmasto je vztrajal v vladni palači, ki je bila zabarikadirana in polna modernega orožja. Vojska je zasedla vse javne zgradbe in obkolila s tanki vladno palačo. Mednarodni teroristi pa so pričeli zasedati sosedna poslopja in streljati na zakonito vojsko. Vojska je kmalu naredila red. Veliko mednarodnih teroristov je padlo v boju z vojsko, drugi pa so se razbežali, nekateri so ušli preko meje v Argetino, drugi pa so se zatekli na razna poslaništva tujih držav. Vojaška vlada je spoštovala mednarodne dogovore glede pravice azila. Ko se je pomiril položaj v deželi, so se pričele preiskave po hišah, kjer so živeli rdeči propagan-disti in dan za dnem so;se pričeli odkrivati rdeči arhivi, kjer so bila imena glavnih voditeljev in imeniki ljudi, ki so jih nameravali likvidirati rdeči. Drug za drugim so prišli v roke vojske rdeči teroristi, ki so se skrivali. Vlada jih je zaprla in pozneje postavila pred vojaško sodišče za zaščito države. Nekaj voditeljev je bilo zaradi veleizdaje obsojenih na smrt, pa so bih pozneje pOmiloščeni in so zdaj zaprti po raznih taboriščih. Vojska je odkrila tudi veliko tajnih skrivališč za orož-j,e ki so ga imeli rdeči skritega na mnogih krajih.
In tu pridemo do zelo žalostnega poglavja, ki ga je, in ga še igra, številna duhovščina po mestih in po deželi. Veliko mlajših duhovnikov je žago--varjalo in še zagovarja rdeči režim, češ da je komunizem edina pot za rešitev socialnega vprašanja v dežcil. Celo' nekaj
Rdeča propaganda jé vse Škofov je na strani rdečih, ta-
nasprotnike režima proglasila za fašiste. Zanimivo pa je, da 'sami rdeči niso vedeli kaj ta beseda pomeni. Zanimivo je pri-merjeti vse to dogodke z onimi, ki so se odigrali na slovenski zemlji pred 3 leti. Povsod ista pesem, iste metode, ista propaganda, iste frazé o izdajalcih domovine, iste laži, ki so zmedle mnogo ljudi, ki so v dobri veri verjeli rdečim. Bila je ena sama razlike v teh dogodkih, da niso mogli proglasiti demokratičnih ljudi za kolaboracio-niste iu kvizlinge.
Oči vseh demokratičnih državljanov so bile uprte v vojsko. Tamkaj so bili generali in višji oficirji, vsi vzgojeni v demokratičnem duhu, ki so s 'skrbjo gledali na vse te dogodke.... čilska vojska je imela vedno zelo dobro organizirano tajno špionažo. Ta jo izvohala rdeči načrt, po katerem naj bi rdeči pobili vse vije oficije in generadle dne 17. sept. 1973 ob priliki, ko bi bila zbrana na vežbališču, kjer bi imeli zadn-
ko vsi 3 pomožni škofje v Santiagu: Ariztia, Alvear in Hourton. Vsi trije so navdušeni pristaši marksizma in propagirajo pot v socializem, tako kot ga je imel v načrtu Allende. Škof Ariztia je bil več mesecev v Kubi in je od tam prišel ves navdušen za marksizem. Tu se vprašuje človek: Ti nasledniki apostolov ne poznajo določb Cerkve, da je katoličan, ki pripada temu sistemu izobčen iz Cerkve? Vatikan je k vsemu temu molčal in še molči. Dosegli so celo prepoved, da za obletnico 11. septembra 1974 j ne sme noben duhovnik imeti kakšnega cerkvenega opravila za vojsko. Seveda, večina duhovnikov tega ukaza ni spoštovala in je bila prva obletnica vo-
je. Tako so v več cerkvah odkrili veliko skritega orožja, celo pod glavnim oltarjem. Vojaška vlada ima veliko spoštovanje de Cerkve, ker so vsi 4 generali, ki sestavljajo vojaško vlado, praktični katoličani. Ko so odkrivali arzenale orožja ni je bilo dokazano, da je imel prste vmes kak duhovnik, so ga pripeljali v škofijsko palačo, in ga izročili kardinalu rekoč: Tu ga imate, napravite z njim, kar hočete, samo na župnijo naj se več ne vrne! "Rdeča propaganda zu naj pa bruha laži in razširja vesti on preganjanju cerkve v Chilu. Ali ni tako postopanje vojaške vlade najlepši dokaz, kako ta spoštuje Cerkev in njene predstavnike? Pa mlajša duhovščina vztraja na svojem stališču. Nikogar ni mogoče prepričati z dejstvi, trmasto vztrajajo na tem, da je marksizem edina reliten v sedanjem času. So zagrizeni nasprotniki sedanje vlade in tako pomagajo rdeči propagandi zunaj v svetu, da še bolj uspešno širi laži in 'kleveta vlado in čilsko-demokra-tično ljudstvo.
Kako postopa vojaška vlada in vodi deželo v demokratičnem duhu, je najboljši dokaz da je in spoštuje pravico azila. Nadalje je dela popolno svobodo raznim mednarodnim komisijam, ki so pod krinko člo-večanstva, prihajale v Chile. Tako komisija za brezdomce, zastopniki rdečega križa in druge. Te komisje so imele vso začito vlade in popolno svobodo, da so obiskovale zapornike, mednarodne teroriste, pa so zunaj v vsetu, ko so odšli iz Čila, pričali klevetati ' vojaško vlado in sirili rd<£o propagando. Čudno' pfa je to; 'da KUba in Sovjetska Rusija ne dovoljujeta, da bi mednarodne komisije imele svoboden dostop v koncentracijska taborišča, kjer je umiralo, in še unina na tisoče demokratično nislečih ljudi? Zakaj te mednarodne komisije molčijo in ne zahtevajo pred Vsem svetom-in OIN, da se jim dovoli; iti v te delalo -in> obiskovati zapornike? Višek ironije in sarkazma pa je v tem, da rdeča Rusija predlaga v OZN, naj se spoštujejo človečaiske pravice za zapornike — mednarodne teroriste v Chilu — po njihovem, naj se jih toioj spusti na svobodo, med tem ko ista država teh pravic ne prizna in ne spoštuje v svoji iržavi.
V državi je obiedno stanje. Policijska ura je od 1 do .5,30 j zjutraj. To pa zate, da se zava-1 ruje red in varnjst v deželi. [ Delo političnih straik je prepovedano. Ni parlamenta in najboljši juristi pripravljajo novo demokratično ustavo. Prepovedana je rdeča popagande in marksizem je progašen za sovražnika čilske repiblike. Resnica je, da je še tekaj rdečih
CE m ZAPOSLENA IN ČE BOSTE RODILA, IMATE PRAVICO DO
: ■ ¡ r 4 n	' • , J	. >
PROSTIH DNI ZARADI NOSEČNOSTI.
V Ontario imamo zakon, Id dovoljuje katerikoli noseči ženi, poročeni ali neporočeni, da <si lahko vzame 17 tednov neplačanih prostih dni za rojstvo otroka. Ta zakon krije tako začasno kot tudi polno zaposlene, — seveda pa morajo delati za Istega delodadjalca najmanj 63 tednov pred pričakovanim dnevom rojstva otroka.
Ko se taka žena povrne na delo, je zagotovljeno novi materi Isto delovno mesto, .... ali slično prejšnjemu brez izgube na prednosti ("seniority") ali dobroiroetjifc ("benefits").
Naravno, nosečnost ne prepreči uslužbenih možnosti odpustitve za zadosten razlog, ki pa ni v zvezi z nosečnostjo, a nosečnost sama še ne mpre biti vzrok za odpust, če je uslužbenke pred tem, da ima pravico za neplačani dopust.
Od matere, ki pričakuje, se zahteva, da mora predložiti dvotedensko notico v pismeni obliki z označbo dneva, kdaj misli na brezplačni dopust. Ima pravico do takih brezplačnih počitnic katerikoli dan v dobi zadnjih 11 tednov pred rojstvom otroka, a vzeli si mora najmanj šest tednov prostih dni ob rojstvu otroka, če delojajalec želi, da uslužbenka gre na predporodnlški dopust p redno to ONA hoče, mora delodajalec dokazati, da bodoča mati ne more izvrševati njenega normalnega dela, kot se to od nje pričakuje normalno.
Uslužbenka ima pravico do brezposelnega zavarovanja za časa nosečnostnih počitnic
(tudi če se ona ne misli vrniti na dela, ko potečejo njene počitnice), če ima vsaj 2® tednov zavarovanega dela med letom pred otrokovim rojstvom. Vsaj 10 od teh 20 tednov mora pasti med 30 in 30 teden pred rojstvom.
Ce želite več obrazložitev o prostih dneh ob času nosečnosti, ali o kaki drugI delavski zakonodaji, ki je v interesu delovnih žena, pišite na:
Ontario 20, Queen's Park Toronto, Ontario.
I
in ml vam bomo poslali brošuro o isti.
Ministry of Labour
Bette Stephenson, M.D., Minister
Province of Ontario
Wiiliam Davis, Premier
i i
TUKAJ JE SPOROČILO
Z ODDELKA ZA
ZUNANJE ZADEVE
"Vsako leto preko dva mlljona kanadčanov potuje v tujino ln le majhno število teh ima težave ali nevšečnosti za časa njihovega potovanja. Toda so ljudje, ki ne podvzamejo ukrepov, ki bi bili potrebni za preprečenje nevšečnosti, ter si tako pokvarijo svoje počitnice ali tudi trgovsko potovanje.
Vstopna pravila v katerokoli državo so vpostavljena od oblasti dotičue države. Te vključujejo nekatere ali tudi vsa naslednja določda kot so: Vstopna in Izstopna dovolilnica ("viza"), carina, vnos in iinos denarja, zdravstvena spričevala, registracija in t odobritev *a avtomobile, mednarodne in lokalne šoferske dovolilnice, dovoljena' mesta za prekoračenje meje in tozadevni pre-gledniškl uradi, Izletniške legitimacije.
Najnovejše informacije lahko dobile na ambasadi, konzulatu do lične države, ali pa od usposobljene potovalne agencije.
Pomnite, kanadski potni list in — večkrat — zdravstveno spričo valo ln dovolilnica ("viza") so potrebni dokumenti. Brez teh st vam lahko zgodi, da boste na naslednem letalu na povratku domov, aH de slabše ._ lahko vas vržejo v zapor za ilegalni vstop v državo.
jaške vlade tudi cerkveno praz- voditeljev zaprtih, /eliko so jih
novana. Zanimivo je, da so se šli poklonit novi vladi protes-tanski pastorji — 2.400 po številu — in izrazili vdanost in tudi zahvalo vojaški vladi, da nas je rešila komunizma. Katoliški škofje pa molčijo. Le tu in
izpustili, drugim {a dali možnost, da gredo v kuga dežele. Dejstvo pa je, da večin* teh ljudi, ki so bili ta.o navdušeni za komunizem in g. propagirali, si ne izbirajo kominističnih de-
jo pripravo za vojaško parado, tam', kak škof na svojo roko, je
ki je tu vsako leto dne 19. sep- ^ tembra za praznik državne neodvisnosti. Ob tej priliki vojska gre tja spraznim orož- j jem brez streliva. To so rdeči, dobro vedeli. Ko je spionaža, i odkrila ta načrt rdečih, so se tajno sestali štirje poveljniki vojske, moranice, zračne sile in orožnikov in določili dan— 11. september, da izpolnijo ljudsko voljo in odstavijo predsednika republike. Hoteli so prisi-
šel v vladno palačo pozdravit vojsko vlado. To je veliko pohujšanje za verno Ijdstvo. Ko je prišel na obisk v Chile Fidel
teosina Bussi kupila -v Meiiiko krasen gard za 300.000 dlo. Allende je nalagal denar na svoj bančni račun zunaj dežele, med tem ko jo preprosto ljudstvo stradalo in ni imelo niti koščka v kruha. Lop -dokaz kako se bri- | gajo rdeči voditelji za revno ljudstvo v deželi. ■ Resnica je, da se je več tisoč ljudi zateklo na razne posla ništva tujih držav in prosilo za azil. Velika večina teh ljudi je to storila, ne izpolitičnih ra/lo-žel za svoje bodče Življenje.' g0v, oziroma ker bi bilo njihovo Večina si izbira drave, ki ima- življenje v nevarnosti, temveč jo demokratičen reim. Le malo iz gospodarskih razlogov. Po1 orožje 73 rdečo revolucijo. Po-jih je odšlo na Ktf>o, še manj "mednarodnih določbah, tista! W	*
pa v Rusijo. To je najboljši do- država, kamor se zatečejo ljud-kaz, da ti rdeči ;ropagangisti je in iz političnih razlogov pro-
KOMPAS EXPRESS POTNIŠKA AGENCIJA
želi svojim odjemalcem in prijateljem blagoslovljen Božič in srvčno Novo leto
P. Urbane Javni Notar Dr. Karel 2UŽEK .
635 A Bloor St. W. Toronto, Ont. M6G 1K8 tel. 534-8891
<lržav«i dolg, niso plačali nič,1 -le . denar so tnošili in uvažali
Castro ga je šel pozdravit kar- sami ne verjamejo v rdeči raj, ®ij0 za azil, mora zanje skrbeti,
leg tega nas vse tare petro-lejska kriza, ki ima za posledico, obrati zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo ljudi iz
peljati, kamor si želijo. Resnica' zdaj V ta mož molči in s tem j rdečih mogotcev j imela zu-' je, da imamo v Chilu veliko' daje veliko pohujšanje vsej naj naloženih po rznih bankahj gospodarsko krizo, posledica ' čilski Cerkvi. Več mlajših «Tu- veliko dolarjev. Le kako :so tja rdeče vlade, ki je spravila de
ge dežele. To je resnica, ne pa tisto, kar troši rdeča propaganda, da na tisoče ljudi beži
•hovnikov je pomagalo rdečim prišli? Tako je na pmer vdova želo" na rob gospodarskega pre-* ^Chila, ker da je v nevarnosti propagandistom spravljati orož- po perdsedniku Alcnde, Hor-J pada, Skozi 3 lota je ras tel bjihovo življenje.
Končno poudarjamo: Ni ros, da je v Chilu tekla kri v potokih. Ni res, da so razna taborišča. polna zapornikov. Ni res, da ljudje beže iz Chila, ker bi bilo v nevarnosti njihovo viljenje. Vse to so laži in nesramna obrekovanja, s katerimi skušajo rdeči umazali pred svetovno javnostjo Chile in vojaško vlado, ki je po zakoniti poti prevzela oblast v najtežji' uri čilske zgodovine in rešila narod iz žrela rdeče diktadure.
Uredništvu in čitateljem lep pozdrav, vdani—c t.
4
SLOVENSKA DRŽAVA — TORONTO — KANADA
December 1973
Rudolf Smersu, Zadružništvo, temelj gospodarske osamo-svojtve. Buenos Aires 1974.
Razmnoženina, 17 strani. S podporo slovenske Kreditne zadruge SLOGA,ki je praznovala lani 201etnico svojega obstoja. je napisal Rudolf Smersu kratek zadružni priročnik, v katerem opiše zgodovino zadružništva tako kot svetovnega gibanja kot tudi na Slovenskem in še posebej v Argentini. Posebno poglavje posveča bistvu zadružništva, v katerem razlaga v glavnem t.zv. ročdal-ska načela ter podaje tudi kratek oris različnih vrst zadrug, ki obstojajo. Pri velikem pomanjkanju zadružnega tiska je tudi taka skromna brošura velika pridobitev in je treba izreči priznanje ne samo piscu, marve tudi vodstvu Sloge,ki je očitno brošuro založilo. S tem dejanjem je pokazalo, da se zaveda važnosti vzgoje v zadružništvu.
V	delu je nekaj manjših netočnosti: Zadruga v Rochdaleu ni bila prva zadruga v Angliji, bilo jih je na stotine pred njo - bila pa je prva, ki ji je uspelo ostati pri življenju s srečno kombinacijo "načel", katerih najvažnejše je bilo vztrajanje na plačevanje v gotovini (prodaja na kredit je bila glani vzrok,da je toliko predhodnic propadlo; zaradi nizkih plač in pogostnih odpustov niso mogle izterjati kreditov od č'anov)-Tudi niso bili vsi "pionirji" tekstilni delavci,marveč so bili zastopani tudi drugi delavci. V zadružnim slovstvu se tudi izogibamo govoriti o razdeliti "čistega dobička" iz enostavnega razloga, ker je usmerjeno delovanje zadruge na služnosti članom, ne pa na dobiček. To pisec sam omenja, kljub temu pa večkrat govori o"čistem dobičku", čeprav pozna tudi izraz "previšek". Tudi ni točna trditev, da se širijo kreditne zadruge "v Evropi in drugod po svetu . . . zlasti med revnejšim slojem prebivalstva" (str. 15)., Tudi v Severni Ameriki prevladuje med c'anstvom kreditnih zadrug srednji sloj, v Zapadni Nemčiji pa naglašajo predstavniki obeh smeri kreditnih zadrug (Raiffeisenove in Schulze-Delitzscheve), da zastopajo koristi srednjega sloja. Tipkarski škrat je tudi spremenil Kropo v Kopro.
Dre|
EXPOSLOV 74 Catalogo. Po pokroviteljstvom kreditne zadruge Sloga so priredili slovenski gospodarstveniki v Argentini prvo razstavo slovenskih podjetij. Katalog navaja 48 podjetij,ki so razstavljala v San Justu od 26. oktobra do 3. novembra 1974.
Walter Stewart, Hard to swallow. Why food prices keep rising - and what can be done about it. Toronto, Macmillan of Canada, 1974.
V	današnji dobi, ko se vsakdo pritožuje nad cenami, jej knjiga Hard to swallow podroben prikaz gospodarskega procesa,ki kaže,kje so nepotrebni stroški, v večini primerov vsiljeni potrošnikom po reklami, kako jih razpoznati in se rešiti njih vpliva. Nek poizkus je pokazal, da izobražene gospodinje enako nasedajo kot manj izobražene. Trgovci se bore proti zmanjšanju in standardiziranju paketov in gkalelj, ker jim raznolikost lajša povzročati zmedo med kupci, kot tudi proti izražanju cene v enoti (posebno pri konzervah), ki bi omogočala hitro primerjavo,kar je boljši kup, itd. Knjiga navaja tudi vrsto primerov, kako poedina podjetja izvajajo svojo kontrolo ne samo nad podjetji, ki jih imajo pod kontrolo, marveč tudi nad dobavitelji. Kot pripomoček,
kako se rešiti tega modernega izkoriščevanja, priporoča avtor kupovanje v prodajalnah,ki prodajajo s popustom in si: moraji kupci sami spakirati svoj nakup ter ga odnesti v avto, rabo in ustanavljanje zadružnih trgovin ter specializirane trgovine, kjer te možnosti obstojajo. Kjer nobene teh možnosti ni,predlaga avtor 13 ukrepov: 1. Napiši,kaj potrebuješ,doma, in drži se liste. 2. Kupuj sam,ne v družbi. 3. Kupuj samo enkrat tedensko, če le mogoče. 4. Nikdar ne kupuj,kadar si lačen. 5. Kupuj večje količine, toda vedno se prepričaj da so res cenejše. 6. Postani član zadrug ali jo ustanovi. 7. Naroči revijo Canadian Consumer. 8. če moraš kupovati v veletrgovini, kupuj v tisti,ki je najbližje. Razlike v ceni so,na dolgo roko,malenkostne. 9. Kupuj stvari,ki so na razprodaji. £e greš v več trgo-j vin premisli, če ne porabiš več na bencinu kot prihraniš na i ceni. 10. Ne zaupaj reklami.' Vedno se prepričaj, da je nekaj res dober kup. 11. Ne kupuj napol pripravljenih jedi. 12. Kupuj, kar se imenuje "house brand" - blago pod znamko trgovine same, ker je iste kakovosti kot podobno blago,ki se prodaja pod dražjo znamko,ki je oglaševana na televiziji. 13. Pri nakupovanju si daj časa. Večkrat ima isto blago dve različni ceni na dveh različnih prostorih v isti trgovini. Knjiga ima tudi koristni dodatek: listo zdravstveno potrebne hrane za osebe rezlične starosti (vrsto in količino), ki more služiti družini kot temelj za zdravo prehrano ob znatno znižani ceni. Liste sestavlja ga Agnes G. Higgins, ki vodi Montrealski, dietični dispenzarij. Knjiga je verjetno na razpolago v vseh javnih knjižnicah v Kanadi. Življenjsko pomembna izobrazbami je šola ne nudi! dreš • The Journal of Ethnic Studies, 11/4 prinaša sestavek dr. Edi Gobca z naslovom "Slovenian Ethnic Studies" (str. 99 -103). V njem našteva prof. Gobec vire, ki so na razpolago za študij slovenskega fivlja v ZDA od prvih priseljencev (jezuit Mark Anton Kapus v 17. in 18. stoletju) do sedanjega ¿asa. članek je prava biblioggrafija del, ki morejo služiti osebam, ki bi se posvetile študiju Slovencev v ZDA.
dreš
•	Ob priliki 9. svetovnega
dne za pismenost (29. avgusta) je poslal papež Pavel VI. pohvalno pismo organizaciji UNESCO, v katerem je pozival k posebnim naporom učiti delavce-preseljence branja in pisanja, da bodo zmožni ohraniti svojo lastno kulturo in se obenem vključiti v življenje državne-gostiteljice: Mnogi devalci morajo zapustiti svojo rodno deželo za dolgo Časa iz gospodarske potrebe. Nujno potrebno je najti sredstva, ki jim bodo omogočila najprej, da bodo v polni meri deležni svoje rodne kulture, potem pa, da se vključijo v družbeno in poklicno življenje v deželah, kjer so zaposleni".
•	The National Museum of Man v Ottawi zbira kuharske knjige raznih narodnosti. Zanima se ne samo za tiskane knjige, marveč tudi za recepte, ki so samo razmnoženi — edini pogoj je, da so avtentični. Prispevke sprejema: Communication Division, National Museum of Man, National Museums of Canada, Ottawa, Ontario. K1A 0M8.
•	V Combermere, Ontarijo,
je umrl v 84 letu starosti Eddie Doherty. V svojem življenju je bil trikrat poročen —■ zadnjič z znano socialno delavko in
Lev Detela
The Campaign Against the Yugoslav Writer Edvard Kocbek
t . i
The government campaign against Edvard Kocbek has now reached major proportions. During the Second World War, Kocbek was a political associate of Marshal Tito and co-founder of Anti-Fascist Council of Yugoslavia, the forerunner of the present-day multinational Yugoslav state. After the war, Kocbek was Minister of Culture in Tito's first government. Later, he held high political offices in the Yugoslav Republic of Slovenia. Fear and Courage, a collection of short stories, was published in 19?1. In this work Kocbek objectively analised and criticized the history of the Jugoslav Partisan War. Kocbek's humanistic social-criticism, his patriotism, his skepticism and his lyrical irony met with disapproval and sharp criticism from dogmatic Communists. His book was subsequently banned and he was removed from all political offices. For the following ten years Kocbek was not allowed to publish in Yugoslavia.	*
It was in the thaw during the early sixties that Kocbek regained acceptance as a writer. TERROR, a collection of poetry, appeared in 1963. The second volume of his war diaries, DOCUMENT, was published in 1967. (The first volume, COMRADESHIP, appread in 1947) The phrase "Our revolution is also bound to distintigrate", appeared in his diaries. By this and other statement Kocbek reveals an astute and sensitive political nature. It is a free and democratic pluralistic spiritual society that Kocbek pleads for.
Kocbek's interview in Trieste, Edvard Kocbek, WITNESS OF OUR TIME, was published in the spring of 1975. The publication of this book resulted in Yugoslav government attacks against Kocbek and other writers. In this book Kocbek drew attention to the fate of 12,000 Slovene White Guard Soldiers who fought against Tito. These soldiers were handed over to the Jugoslav authorities by the British Occupation Forces in Austria as prisoners of war. In June and July of 1945 they were executed without trial in the forests of Kocevje.
Heinrich Boll Nobel Prize winner and former YN president has criticized the Yugoslav government campaign against Kocbek in the German news media. Boll has been shaprly attacked by Josip Vidmar, the chairman of the Slovene Academy of Sciences and Arts, who was one of Kocbek's adversaries in 1952. And now many attacks against Boll have appeared In the Yugoslav news media.
Kocbek's apartment in Ljubljana has been searched, and the seventy-year-old writer and his colleagues have been warned. PROSTOR IN CAS and PROBLEMI, literary magazines close to Kocbek have been forced to cease publication. An insecure and dogmatic cultural mood now prevails in Yugoslavia.

SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
CIIICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja sirom sveta blagoslovi!en Božič in uspehov polno novo leto 1976
Vesel Božič in srečno 1976 želi edina slovenska restavracija in taverna
T I R O L E R
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
w.vv.v-v.v.
VESEL BOŽIČ
rn
srečno 1976 želi
Vsem svojim
članom in prijateljem
ter podpornikom
SLOVENSKA PRISTAVA
Cleveland—Ohio
IWWAVWW
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi
ZDRAVNICA
DR. GLORIA S. BRATINA
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
Dr. Blaž Korošec
RADIOLOGIJA IN
NUKLEARNA MEDICINA Moline, Illinois, U.S.A.
Pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca želi vsem prija-teljem in dobrotnikom blagoslovljene b*iične praznike in srečno novo leto.
ustanoviteljico posebnega socialnega reda Madonna House, | bivšo rusko baronico Katerino de Hueck. V svojem življenju je bil priznan časopisni poročevalec, pisec skriptov za Hollywood in avtor 22 knjig. Proti koncu življenja je postal katoliški duhovnik melkitskega reda. ki dovoljuje posvečenje poročenih moških. V Combermeru je objavljal do zadnjega članke v mesečniku redovne družine Restauration.
•	Vancouver v Brit ski Kolumbiji bo gost mednarodne konference Habitat. Junija 1976 bodo razpravljali delegati članic OZN o človeških naselbinah in osredotočcvali razprave na vprašanja, ki jih povzroča koncentracija ljudi v velekih mestih, onesnaževanje zraka in vode ter nevarnost izrabe raznih surovin. Del konference bo obsegal razstavo raznih uspešnih projektov, ki so rešili ta ali oni prežeči problem človekovega bivališča.
•	V Saskatchewanu so porabili 4 študentje počitnice za to, da so potovali po provinci in so intervjuvali pionirje zad-družnega gibanja province. Intervjuji bodo na razpolago v knjižnici zadružnega kolegija v Saskatoonu.
•	Posebna ustanova kreditnih zadrug v Britski Kolumbiji {Credit Union Foundation of B.C.) je podelila 8 podpore študentom, in štiri podpore posebnim programom za vzgojo
otrok, za taborenje diabetičnih otrok, za skrbnike otrok s posebnimi težavami ter za starše autističnih otrok. Celotni znesek poipor za vse te programe je ziašal 75.000$.
•	Zasttpniki krščansko-de-
mokratsko usmerjenih delavskih orgarizacij so sklenili na zborovanju v začetku septembra v Linai v Avstriji, da bodo ustanovili krščansko-demok-ratsko dehvsko internacionalo. Na zborovmju so bili zastopani delavci i Zapadne Nemčije, Južne Tirdske, Švice, Belgije i in Avstrije.
•	Na a/strijskih cestah po-;
bijejo letro avtomobili 76.000 divjačine h 15.000 perutnine: 20.000 srn, 25.000 zajcev, 8.000 fazanov, 2000 prepelic, itd. I
•	Katolčani v ZDA so nabrali v pd leta (med 15. dec. 1974 in 10. junijem 1975) $2,059,- j 903 za prigram Catholic Relief j Services, :i podpira programe , za izboljšaije hrane v 21 de- ■ želah v ravoju. V Afriki južno od Sahare skušajo predvsem izboljšati prehrano otrok, ker je nevarnst, da bi slaba prehrana pustla nepopravljive posledice za vse njihovo življen-1
je-	]
•	Po finančnem poročilu!
uspešne adruge na kanadskem zapadu, Federated Cooperati- j ves, s seežem v Saskatoonu. i so prihraile potršone zadruge | v 1. 1974 članom 35.000.000$,

¡¡mm?
Mesto običajnih božičnih kart z voščili, želita vsem prijateljem irt znancem v Chicagu in drugod, prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1976.
DR. LEOPOLD in FANI HUMAR N. Riverside, III.
Družina Stanko Šega
Joliet, III.
želi vesel Božič in srečno leto 1976
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
žele Iz Chicaga, III., U.S.A.
in okolice Dručina Loj če Gregorlč
Družina Arkova, Chicago
Dr. Lojze In Krlsta Arko Lockport, 111.
Družina Metod žerdln
Družina dr. Jože C.oršič, Elmhurst, lil.
Otmar in Anica Tašner, Clcero
Družina Frank Karner, Cicero
Družina Ludvik in Mara Jelene, Berwin, III.
Družina Janko Tayčman, Elmhurst, 111.
Družina .Tanko Burjek, Družina Ivan Buh, jnr. 'C
Družini Frank Sedlašek sn. in jnr.	" j
Družina dr. Frank Klmovec Wilmette, III.
Družina Pavel Lenassl Družina Jože Vlrant Tone Gaber jnr.	A *<
\ J
Branko Magajna Cieero, III.
DR. FRANC POROVNE
želi zadovotine in
blagoslovljene Božične praznike ter
srečno novo leto 1976 vsem
svojim znancem in prijateljem TORONTO — CANADA
Praznična voščila in srečno novo leto 1976 želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter
AMERIŠKO SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM V CHICAGU
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1976 ŽELIJO Fishingerjevi iz Chicaga
.................................................................................. ■ m ««■
Vesele Božič is uspešno 1976 VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD
Metro licence No. 176
20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406
nimm.
■www*®!»»*®*«
lIHfflBIIH
nHMMWHilMI
Kli
Profesor političnih ved na Duquesne University & California State University
DR. ME PLANINI
IN DRUŽINA
žele vsem prijateljem širom sveta blogoslovijene božične praznike in mnogo uspehov v letu 1976
ski
Blagoslovljen Božič
in srečno novo leto
Vam želi slovensko smučišče
OLD SM0KEY, Kimberley, Oni. Ol« SmOKe/

Toronto office 923-1397 Kimberley (519) 599-5433
KIMBERLEY	O N	T	A	R 1 0
IN BEAVER	V	A	L	L E Y
December 1975
SLOVENSKA DRŽAVA — TORONTO — KANADA
IZ PAVLINE
* Poleg 75 obletnice ustanovitve prve kreditne zadruge v Kanadi (in v Severni Ameriki)
(lista za in proti)
če praznujemo, to še ne pomeni, da smo že zmagali. Uspešni ljudje žanjejo več, kot so sejali. Se bolj uspešni pa so le tam, kjer je žetev, ne pa ta nt, kjer je setev.
O življenju ne razmišljajtj2 preveč, skušajte rajši živeti. Roko roka umije, denar obraz.	' ; J •
Mlinar je tisti, ki melje otrobe. Se pravi, da je tudi med govorniki mnogo mlinarjev. Težko narediš korak naprej, če ! sediš v fotelju.
Slovenci smo znani po žalostnih veselicah in veselih pogrebih. ¡.„i | «. žival nima pameti, zato k sreči ne more postati človek, človek ima pamet, zato pa žal lahjko postane žival.
Slabo kolo spoznaš po tem, kako cvili.
Cene so kot ljudje: bolj ko o njih govoriš, bolj rastejo. Alkoholik je zato bolnik, ker ga prevečkrat srkne na zdravje.
V	nekaterih časopisih niti med i vrsticami nič ne piše.
če hočeš do slave priti, moraš po komolcih hoditi.
V	našem podjetju je tako kot v počitniškem domu: nobeden nič ne dela.
Delovnega uspeha se veseli ves kolektiv, finančnega pa največkrat samo nekateri. Ne obupujmo že danes, kaj bomo sicer delali jutri. Tudi kdor malo krade, je tat. Kdor ti ne more koristiti kot prijatelj, ti lahko še vedno škoduje kot sovražnik. Človeka največkrat cenijo po tem, koliko je sposoben zamol-čati.
Zajec dobro čuti, odkod piha veter, pa vendar ne naredi kariere.
Prilezel je na vrh, tedaj pa je njegovo sonce že pričelo zahajati.
Nova matematika: z levico seštevam, z desnico odštevam. Kdor je na oblasti, se dostikrat nima v oblasti.
Nekateri mislijo, da je tisto kolo, ki se suče v glavni, rezervno.
V	zaprta usta ne zaidejo muhe. Če samoupravljalec molči, nikomur ne odgovori.
Za dvojno moralo nekateri zahtevajo dvojno plačo. Eden prazno slamo mlati, drugi nima kaj v lonec dati. Ni mu treba več orati, odkar prazno slamo mlati. Preveč je mlatil prazno slamo, pa je sebi skopal jamo. Včasih smo rekli: odirati, danes pa pravimo: manipulirati. Kupujte naše blago: v vsakem metru ima po pol metra visokih proizvodnih stroškov, nizke produktivnosti in slabe organizacije dela.
Z govorjenjem lahko dobimo vse — razen žuljev. Nekateri so zelo dobri tovariši — za ozek krog svojih znancev.
Tudi taki so, ki živijo od upanja, da je vse skupaj črna gradnja.
Ko je zamenjal gospoda s tovarišem, je postal še večji gospod.
Speča lisica ne ujame budne kokoši, budna lisica pa ujame spečo kokoš.
Odkar so podražili olje, stvari ne gredo nič več kot po olju. Božji mlini meljejo počasi, ker že ne poznajo elektrike. Obsojam tiste, ki se z vsako besedo borijo, vojni plen si pa obdržijo.
Naši vodilni so kot kvas. Ko jim prične teči voda v grlo, začno vzhajati.
Imamo književnike, ki imajo svoje ideje najbrž nekje spravljene, saj zdaj uporabljajo še vedno samo tuje. Poglej, koga vlečeš iz blata, da ne boš umazan.	, i ,
Najtežje zamolčimo tisto, česar ne vemo.
Plače se bolj veselijo tisti, ki .si bodo z njo povečali.Kupček, kot oni, ki jo bodo porabili za lonec. ■
Marsikdo komaj čaka, da gre v pokoj, da bi začel zares delati.
obhajajo zadružnik i letos tudi 80 obletnico ustanovitve Mednarodne zadružne zveze (International Cooperative Alliance) se sedežem v Londonu. Zveza predstavlja največjo nevladno civilno organizacijo na svetu ter predstavlja 657.815 zadrug z nad 320 milijoni članov v 63 državah. Znak Mednarodne zadružna zveze je zastava v ravričnih barvah.
PROSIMO! PORAVNAJTE NAROČNINO, UPRAVA S.D.
Vsem Slovencem širom
sveta in v domovini Vesel Božič in zadovolino 1976
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
v
Vesel Božič, srečno leto 1976
Slovenska državna misel napreduje, raste — ostanite ji zvesti tudi v prihodnje. Podprite list "Slovenska Država"! Z združenimi močni na delo tudi v letu 1976.
Mirko Geratič
1937 W. Cermak Rd. Chicago, 111. 60608
Vesele Božič in izpolnjenih upov polno 1976
želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO
ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelj v Washintonu.'
Vesele Božič in uspešno 1976 želi vsem svojim cenjenim strankam
rr
SLOVENIJA" MEAT and DELICATESSEN
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Uvažamo naravnost iz Jugoslavije bučno olje, mesne izdelke, RADENSKO TER ROGAŠKO SLATINO IN VSE ČASOPISE.
** **>r» t

V ft
ft
ft
ft
ft
V
ft
t.*
ft ft.
ft. ^
ft ^
ft
ft
ft
%
ft
ft
•
"'"m
(i..
/f
iv

m i
t
%
-----■sfc.-JMBftiif
■M-

.....S
»¿t*
"Naj Vam betlehemska zvezda prinese sporočilo
obljube in upanja, naj vam razsvetli božično sezono in naj prinese Vam in Vaši družini naše ^ najprisrčnejše želje za blagoslovljen in vesel božič
ter polnost miru
letu".
v uspesnem novem
DENISON
TORO
STEPHEN B. ROMAN Chairman of th§ Board
MINES LIMITED '
NTO, CANADA	ZJ
• »,/v« »,/v* »,
9
BLAGOSLOVLJEN B02IČ IN SREČNO NOVO LETO
zeli
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza E. Kreka,

HRISTMAS
REETINGS
ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnješimi pogoji kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu.
Uradne ure: Nedelja od 10—12h; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan.
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
wmm •<» '.»v,*.™*».'
/ V« i I
Hi
646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO
Telefon : 532-4746
Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure)
747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT.
(v sesterki hiši poleg cerkve)
-a
3H
V &
*
-a
j*
J* &
3? »k -a
-a
s*
"ŽlO VINSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
Ptctmfeêr 1*73
STRAH IMA VELIKE 0(1
Ne seji obeh zborov zvezne skupščine v Beogradu je namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve (to je UDBE) Draško Jurišič nedavno med drugim povedal, da se "sovražnik ni odrekel svojih proti-revolucioanrnih ciljev in namenov nasproti Jugoslaviji, ki s "svojo socialstično in samoupravno družbeno ureditvijo.... ne ustreza interesom in načrtom nekaterih sil v svetu in sovražno usmerjenih skupin ter posameznikov v državi". Jurišič je razkril, da je bilo leta
1974	zaradi "obveščevalne dejavnosti in nedovoljenega ravnanja' izgnanih iz Jugoslavije 170 tujcev ter da "organi za notranje zadeve vedo za glavna žarišča in pobudnike aktivnosti med sovražno emigracijo. "Namestnik šefa jugoslovanske, tajne policije Jurišič je tudi povedal, da je bilo v zvezi "s sovražno dejavnostjo emigracije" od oktobra 1974 do junija
1975	obsojenih 34 oseb, ter da je dobilo "protirevolucionarno obeležje" tudi kršenje predpisov o gospodarskem poslovanju, ki je bilo "neposredno usmerjeno v spodkopavanje gospodarskih temeljev družbe", ko tn.pr. "ustanavljanje zasebnih podjetij jugoslovanskih državljanov v tujini "ter sklepanje škodljivih sporazumov s tujimi firmami, katerih lastniki so politični emigranti". Vse te in druge dejavnosti so sc "sprevrgle v čisto posebno ob-
liko sovražne dejavnosti proti ustavni ureditvi naše družbe". Funkcionar	jugoslovanske
UDBE Jurišič je zvezni skupšči- j ni poudaril, "da so naši de- j lavci, zaposleni v tujini, razen posameznikov, ki so zašli pod vpliv sovražne dejavnosti politične emigracije, zvesti svoji domovini". Navedal je tudi, da "v skladu z odprtostjo naše države, uvažamo v Jugoslavijo približno 700 vrst različnih časopisov, revij in drugih publikacij, od tega 90 odstotkov politične vsebine, čeprav večina korektno piše o naši državi", je rekel Jurišič, "pa posamezni listi in revije občasno objavljajo tudi članke skrajno nekorektne vsebine in sovražne narave; zato v skladu z našimi pozitivnimi predpisi v takšnih primerih ukrepamo in prepo vemo uvoz ter razpečavanje takih časopisov in revij v naši državi". Pri tem pa je Jurišič popolnoma zamolčal dejstvo, da je po 30 letih "socialistične družbe" še vedno prepovedano uvažati v Jugoslaviji vse, kar je natiskano v tujini v jugoslovanskih jezikih in kar ni "so>-cialistično ali komunistično pobarvano". V to absolutno prepoved niso vključeni samo emigrantski politični listi, ampak celo kulturne in verske publikacije. Je ta prepoved in preganjanje svobodnega tiska iz tujine tudi v skladu z "odprtostjo jugoslovanske države"? STRAH IMA ZARES VELIKE OČI!
....• Poljedelski strokovnjaki so vedno bolj zaskrbljeni, da bo v bodoče prehrana ¿love-! štva ogrožena še od druge stra-! ni.— od pomanjkanja čebeli! Čebele so nujno potrebne za oploditev kakih 100 različnih vrst^ra^tlin, pri nekaterih 'drugih pa opravijo čebele boljše delo kot druge "žuželke, ilaj-1 večja nevarnost čebelahi pteti od rabe kemičnih sredstev za unievanje mrčesa. V Kaliforniji sami računajo, da je na ta način poginilo v letu 1970 89.000 če-belnih kolonij (panjev). S pou- j kom o bolj previdni rabi ke-mičnih sredstev so izgube sicer zmanjšali, vendar je poginilo v 1. 1974 še vedno 30.000 kolonij. Pomanjkanje čebel sej kaže n. pr. v znižanju količine jabolk v Zapadni Nemčiji za 41 °'o .Sončnice v Burmi že dve' leti niso imele semen.
Stanje kanadskega zadružništva
Pred kratkim je izdala obveščevalna enota ekonomske veje kanadskega ministrstva za poljedelstvo brošuro št. 75)5 Zadružništvo v Kanadi 1973. Kot avtor poročila je naveden JjM. Sullivan.
Statistični podatki slone na podatkih poedinih zadrug in se nanašajo na poslovno, leto, ki se je končalo v kateremkoli me-sevu leta 1973. Poročilo ne vključuje zavarovalnih, nabavnih, ¡kreditnih zadiug in zadiug na severu in pri Indijancih,
Podatki so razdeljeni v pet skupin: prodajne in nakupovalne zadruge, proizvajalne zadruge, ribiške zadruge, služnostne in zadiuge za prodajo na veliko.
V celotni Kanadi je poslalo obvezno letno poročilo za 1. 1973 2.255 zadrug: V teh zadrugah se odražajo naslednje številke:
vrsta zadrug prodajne in
nakupovalne proizvajalne ribiške služnostne skupno
število članov letni promet
1,527.000 29.000 7.000 306.000 1,869.000
3,415,700.000$
55,300.000$
46,600.000$
47,100.000$
3,564,500.000$
dobroimetje
1,302,600.000$ 40,200.000* 26.700.000$ 133,700.000$ 1,503,200.000$
Čeloma prodaja zadiug za prodajo na veliko je znašala 1,043,-400.000$. Letni promet vseh zadug se je dvignil v 1. 1973 za 28% v primeru z 1972. toda velik del lega visokega porasta odraža podražitev blaga in ne v celoti povečanje prometa. Največji pO rast v dohodnik je bil v prodaji žita zaradi velikih količin, ki so bile prodane izven Kanade. Članstvo je najbolj naraslo v Britanski Kolumbiji in Quebecu. Prodajne in nakupovalne zadruge so prvič presegle milijardo prometa. V tem letu je bila Ustanovljena na zapadu nova mcdprovincialna zadruga Westland Cooperative. Tudi prodaja kmečkih potrebščin (poljedelskih strojev, krmil, umetnega gnojila, itd.) je v tem letu prvič presegla vrednost 1 milijarde dolarjev. Nova zadruzna tovarna poljedelskih strojev Canadian Cooperative Implements je začela proizvajati v Winnipegu. Enako je v tem letu prvič presegel vrednost 1 milijarde dolarjev promet zadrug za prodajo na veliko.
Kot je razvidno it tega bežnega pregleda, so zadruge v Kanadi dosegle v leiu 1973 velike uspehe na več področjih, toda če upostavamo inflacijo, ki se je v tem letu že kavala v naraščajočih ccuali, napredek ni bil tako velik, kot ga nakazujejo številke.
V POZNI JESENI JE PO MUČNI BOLEZNI V BUENOS AIRESU— ARGENTINI UMRL PERIODIST IN PISATELJ
RUDA JURČEC
Pokopali so ga v Buenos-Airesu.
Naj počiva v Miru!
■ t
•	Komunistični režim Južnega Vietnama je začel izganjati ^ tujerodne misijonarje in ovirati delovanje katoličanov: vero napadajo v prevzgojevalni tečajih, ki so za vse obvezni, nadzirajo osebe, ki hodijo k maši, prepovedali so več zborovanj in maš med tednom, duhovnikom je potovanje skoraj nemogoče in katoličani so izključeni od določenih služb v državi. s ....• V Belticnih v Prekmurju so imeli poleti posebno slo- J" vesnost. Okrog oltarja pri bogoslužju pod platanami se je zbrala večina od 34 duhovnikov, 26 redovnic on 3 redovnih bratov, ki os bili rojeni v tej žup niji.
•	Dan Mrklč Iz Ottawe prevaja v angleščino srbske epe kot je Majka JugoviČa in podobne. Objavlja jih v angl6-' škem delu Glasa Kanadskih Srba.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
Zadovoljen Božič in veselo
novo leto želi The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
Vsem, ki so v preteklosti radi prišli poslušat našo slovensko pesem želi vesel Božič
in srečno novo leto 1976
pevska skupina ZVON, iz
Fairfield, Conn.
Vesel Božič in srečno novo leto 1976
vsem urijateljem in znancem po Ameriki in Kanadi, zlasti pa slovenskim rojakom na Koroškem.
želi
Armin Kurbus z družino, Fairfield, Conn.
VESEL B02IČ IN. ZDRAVO 1976 VAM 2ELI zdravnica
DR. IYA PRAPROTNIK-MIHIČ
15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156
(blizu križišča Queen St.)
Tel.: 535-4659.
Zadovoljen Božič in uspehov polno 1976
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v __Clevelandu, USA._
i
Mnogokulturnost je stalna politika vlade
Odgovoren za Mnogokulturnost, minister John Munro daje vodila, ki naj z vrha dajo pečat mnogokulturnosti v vseh oddelkih kanadske vlade. Se posebej pa je odgovoren za mnogokulturni načrt tajnišva za notranje zadeve, kakor tudi za tiste načrte zveznih kulturnih agencij, ki so določene za oživotvor-jenje take politike.
Na oddelku državnega tajnika
Mnogokulturni program je zasnovan za pomoč in razmah kulturnega razvoja vseh kanadskih skupin, ki žele ohranite in doprinesti,svojo dediščino Kanadi. Vpostavitev naslednjih delavnosti pomaga doseči ta cilj.
Povezava narodopisnih skupin.
Ta načrt nudi obstoječe poklicne možnosti na narodni in krajevni stopnji za pomoč skupinam pri organiziranju in obveščanju.
Načrt kanadske razpoznavnosti
Stremljenje po učvrtltvi kulture razpoznavnosti manjšinskih skupin in povspe-sevanje in razumevanje ler pripoznanje kanadske kulturne raznolikosti s pomočjo ročnih izdelkov, gledališča, narodnih festivalov in literature.
Kanadska etnična proučevanja
Vodeni po "Canadian Ethnic Studies Advisory Committee", so bili napravljeni načrti, za raziskovanja etničnih proučevanj v Kanadi. Načrt obiskujo-čih profesorjev in predavateljev na kanadskih univerzah je tudi voden od tega posetovalnega odbora.
Pomoč pri učenju neuradnih jezikov
Nudi denarno pomoč za razvoj in proizvodnjo učil; ki so potrebne za učenje. jezika.
Nart monogokulturnih središč
Nuditi denarno pomoč prostovoljnim skupinam za organiziranje mnogokul-turnih središč ("centres") v krajevnih občestvih.
Načrt za integracijo priseljencev
Pomagamo različnim skupinam, ki pomagajo priseljencem popolno sodelovati v kanadski druži. Načrt denarnih pomoči
Nuditi finančno podporo prostovoljnim skupinam njihovi mnogokulturni dejavnosti.
V	narodni filmski družbi
(In the National Film Board) Kot pomoč mnogokulturnosti je narodna filmskega družba izdelala preko 400 njihovih filmov v 19 različnih jezikih. Te lahko dobite brezplačno od urada narodne filmske družbe v naslednjih mestih. Vancouver, Winnipeg, Toronto, Montreal, Ottawa in Halifax.
V	narodnem muzeju človeka
(In the National Museum of Man) Narodni muzej človeka v Ottawi hrani zgodovinske listine vseh kanadskih narodopisnih tradicij. Muzej je zbral številne kulturne dokaze, posnetke na traku, vizu-elne trakove in filme. Posebnd pozornost je dana na prvine kot šo ljudska "*a	fS';' fif s no ^oluSF^ pr?Pirfcrsr--
rijska tehnična izdelava jedilnih izdelkov in ročna dela, stara pripovedovanja, družinsko in občestveno življenje, sla-vnosti in obredi. Kulturne in potovalne razstave so tudi v pripravi.
V	javnih arhivih
(In the Public Archives) Narodni narodopisni arhivski načrt je izdelan, da najde in zaščiti narodopisno-kulturne zapiske pred uničenjem, poškodbo in razpadanjem. Nastavijenci strokovnjakov s področja so začeli zbirati zapiske tega bogatega in važnega momenta naše dediščine s soledovanjem, narodopisno-kulturnih organizacij, zvez in posameznikov.
V	narodni knjižnici
(In the National Library) Narodna knjižnica je podvzela organizacijske mnogojezične knjižne usluž-nosti. Hoče dobiti knjige v narodnih jezikih,ki jih govore v Kanadi in jih hoče nuditi na razpolago preko ljudskih knjižnic, ter tako povečati v večini knjižnic zbirke knig, ki niso tiskane v uradnih dezikih. Prva pošiljka knjig v desetih jezikih je zapustila Ottawo marca 1975. v načrtu je letno zvišati število jezikov za naslednjih pet do končne višine 70 jezikov.
Za predstavitev vašega mnenja, aH če želite nadainjlh Informacij pišite na: Multicuituralism, P.O. Box 366, Station A, Ottawa, Ontario KIN 8Z9
l + l
Hon. John Munro L'hon John Munro Minister Responsible Minstre chargé for Multiculturalism du multiculturalisme