Izvestje
c. kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1896/97.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wiestlialer.
Vse l>i n a:
1.) N. Odlomek latinsko-slovenskega slovarja na pokaz.
Sestavil Fr. Wiesthaler.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1897.
Založila o, Ur. državna nižja i m n a z ij a.
Natisnila lg. pl. Kleinmayr & Kod. Hamborg.
H lil', i ■
Izvestje
kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1896/97.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wiesthaier.
Vsebina:
1. N. Odlomek latinsko-slovenskega slovarja na pokaz.
Sestavil Fr. Wiesthaier.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1897.
Za loži 1 a o. le r. državna nižja gimnazija.
Natisnila lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
IV.
Odlomek latinsko-slovenskega slovarja
(na pokaz).
Sestavil
Fran Wiesthaler,
■
Predslovje.
Z razpisom z dnč 14. marcija 1895. L, štev. 2816, so je obrnil preslavni deželni odbor kranjski do ravnateljstev tukajšnjih gimnazij z nastopnim obvestilom, oziroma prosilom:
««Visoki deželni zbor kranjski je sklenil v seji dne 14. februvarja 1895. 1. sledeče:
«Deželnemu odboru se naroča:
1. naj pri c. kr. deželnem šolskem svetu neutegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se po mogočnosti že z bodočim šolskim letom 1896/97. na c. kr. gimnazijah v Ljubljani in v Novemmestu vpelje v petem razredu slovenski učni jezik za verouk, latinščino, matematiko in naravoslovje;
2. naj takoj stopi v dogovor z gospodi profesorji, ki so usposobljeni za spisavanje učnih knjig za gorenje štiri predmete, potrebnih za pouk v petem in šestem gimnazijskem razredu, ter jih naprosi, naj se spisavanja teh knjig lotijo neutegoma ...»
Slavno ravnateljstvo se službeno vljudno prosi, da izvoli deželnemu odboru naznaniti, če in kateri gospodje profesorji bi bili pripravljeni, lotiti se spisavanja učnih knjig za predmete, ki so navedeni pod štev. 1.»»
Na to sta sklicala ravnatelja shod slovenskih, na tukajšnjih gimnazijah službujočih profesorjev, izmed katerih je četverica prevzela sestavo malo da ne vseh zahtevanih učnih knjig. Za sestavo še potrebnega lat.-slov. slovarja je izvolil zbor izmed svoje srede poseben odbor, ki naj bi se posvetoval o načinu sestave in obliki slovarjevi pa o sposobnih sotrudnikih. V ta odbor so bili izvoljeni: ravn. Fr. Wiesthaler (načelnik) in prof.: M. Pleteršnik, R. Perušek, L. Lederhas in dr. L. Požar. Dn6 6. aprila 1895. 1. se je sešel ta odbor ter sklenil po daljšem posvetovanju to-le:
1. Ker ni gotovo, da se bodo brali vedno tisti klasiki v 5. in 6. gimn. razredu, ampak je prav lahko mogoče, da se prej ali slej izpremeni red, v katerem se bero ti pisatelji sedaj na gimnazijah, ne kaže sestaviti slovarčka le za 5. in 6. razred, temveč slovar, obsegajoč besedni zaklad vseh lat. pisateljev, ki se sploh bero na gimnazijah;
2. slovar bodi sestavljen in urejen po vzgledu (najnovejšega) Stowasser-jevega lat.-nemškega slovnika in Zepičevega «lat.-brvatskega rječnika»; poleg teh je v poštev jemati seveda tudi večje lat.-nomške slovarje (W. Freunda, K. E. Georgesa, Fr. Ad. Heinichena, R. Klotza) in vse specijalne slovnike k lat. šolskim klasikom; toda lat.-slov. slovar ne bodi zgolj prevod, ampak iz znanstvenih in pedagoških ozirov kolikor toliko samostojno delo;
3. oblika knjigi (obsegajoči kakih 60 do 70 tiskanih pol) bodi «slovarska» (Lexiconformat);
4. vse delo se razdeli po črkah med profesorje, ki hočejo sodelovati;
5. urednik slovarju bodi ravn. Fr. Wiesthaler.
Te duö 8. aprila 1895. 1. predložene sklepe je presl. deželni odbor odobril in potrdil z razpisom z dnč 27. novembra 1895. 1., štov. 3988.
Podpisančevemu pozivu na sodelovanje so se izmed mnogih povabljencev odzvali ter prevzeli izdelavanje posameznih črk nastopni gg. profesorji, in sicer: J. Fon, črko I; D. Karlin, č. GH; L. Leder hau, č. E; M. Markič, č. F; M. Petelin, č. C; L. Pintar, č. T; dr. J. Pipenbacher, č. R; M. Pletersnilc, č. D ; dr. L. Požar, č. AB; M. Suhač, č. S; A. Tavčar, č. UV; ravn. Fr. Wiesthaler, č. KLMNOPQXYZ.
V več sejah so imenovani učitelji sestavili slovarju podrobni načrt ter si določili imenoslovna, pravopisna, krajšavna in črkostavna načela, ki so razvidna iz naslednjega * O d 1 o m k a na p o k a z».
Koj, ko	se je bilo delo pričelo, se je izrekla slovarjevemu	uredniku
od	več strani,	imenoma	od gg. duhovnikov in pravnikov, želja, da	se oziraj
slovar ne le na šolske klasike, ampak na vesoljno lat. slovstvo, zlasti tudi na vulgato, cerkvene in pravoznanske pisce, češ, da se v bližnji prihodnosti pač ni z lahka nadejati tako ugodne prilike, pribaviti slov. narodu splošen latinski slovar, kakršnega imajo že vsi drugi omikani narodi. Ker so se strinjali s to željo tudi vsi sotrudniki, je urednik poprosil presl. deželni odbor dotičnega dovoljenja. Ta prošnja doslej še ni rešena; a nastopni «Odlomek» je	sestavljen	v nadi, da ji dotična oblast ugodi.
Uvažajoč	resnico	pregovorov, da «več oči več vidi» in da le «vsi
ljudje vse vedo», prosi končno podpisanec gg. sti’okovnjake in prijatelje slovenskega slovstva sploh, naj blagovolijo pazljivo prebrati naslednji »Odlomek» ter pismeno naznaniti uredniku svoje želje, oziroma nasvete o potrebnih izpremembah in izboljšavah. Vsak nasvet se hvaložno vzprejmo in vzame na tenek pretres.
Fr. Wiesthaler.
rv.
Odlomek latinsko-slovenskega slovarja
(na p o k a z).
N, n, kratica za razno besedo: 1. Ar. = Numerius (predimek rim.); 2. n. — natus ali numerus; 3. N. L. (na glasovnih tablicah)
- N(on) L(iquet); gl. liquBre; 4. n. m. v. = nobilis memoriae vir.
NababSs, um, m. Nababi, narod v Mavretaniji: Plin.
NabSr, Bris, m. Na bar, reka mavro-tanska: Plin.
Nalmtaeus (N a b at h a e u s) 3 na-bat(oj)ski: Siti, Nab. sattus, Juv, — meton. = arabski, vzhoden, jntrov(ski): Nab. regna, O. jutrovska, Nah. flatus Kuri, Lučan.
— Odt. subst. 1. Nalmtaea (Nabathae a), ae, f. (NaßaS-aia) N a b a t e j a, pokrajina v Petrejski Arabiji, nje glavno mesto Petra, 80 km južno od Mrtvega morja: Plin. —
2.	Nabataei (N ab athae J), örum, m. ('iVa-afl-aioi) Nabačani (Nabatejci), iz-prva divji kočujoč, pozneje imovit trgovski narod v pokraj. Nabateji: A itd. b. Alx., Plin., T., Am.
Nabathes, ae, m. Nabačan, prebivalec pokraj. Nabateje: Sen. tr.
Nabdalsa, ae, m. Nabdalza, plemenit Numidoc in vojskovod Jugurtov: S. nabis, is, f. gl. nübun.
Nabis. idis, tn.(acc.im; Nißt;) Nab id, od 1. 207. pr. Kr. samosilnik spartski, 1. 192. ubit od etolskega vojskovoda Aleksamona: L.
nabliö, imis, m. igrc(svirač)nanablij: Glos.; gl. nabliu m.
nal>lit<S, Ure, igrati (svir ati) na nabli j; Glos.; gl. n ablium.
nablinm, ii, ali nabliini, J, (Vulg.) n. tudi v plur. nablia, örum, n. (gršk. demin. iz vafftoi; semitska ptuj.) nabli j, jutrovsko trebušnato glasbilo z 10 — 12 strunami, podobno mandolini: duplici gcnialia nablia palin/l verrcrc, O.
Nabrissa, ae, f. (tudi Nebrissa, Ne-brussa; NEßpiaoa) N o b r i s a, mesto v pokraj. «Hispania Baetica»: Plin., Sil.
nSbnn, etiopsko ime za žirafo: Plin., Sol. (nekateri bero na obeli mestih: nBbin).
iiacca. naeta ali natta, ae, m. (izpos. •ikv-rfi od va/.o;, živalska koža) valjavec (v
N. g.
čisti lati n. fullö): Fest., Ap. — Odt. adi.: naccinus (nactlnus) 3 val javski: trucu-lentia, Ap.
Nacolea (Nacolla in Naeolla), ae,f. (Naz^Eia in NaxoXi’a) Na koli j a, mesto v Veliki Frigiji: Am.
naeta, ae, m. gl. nacca. nae, gl. I. n e.
Naebis, is, m. Nebi j, reka luzitanska: Mel.
naenia, ae, f. gl. ninia. naevius 3 (iiaevus) vrojeno znamenje imajoč, z vrojenim znamenjem: dii capitones, frontones, labeones, naevii, na-sicae, Ani. — Odt. a) nom. propr. Naevius, Naevia. ime rimske rodovino (gens N.), izmed katere so znani: 1. Cn. Naevius, Gn. Nevij, rim. dramatik in epik (okrog 1. 250. pr. Kr.), ki je spisal osem iger in opeval v saturniuski meri prvo punsko vojno, kojo se je bil sam udeležil; ker je preprostodušno napadal P. Scipijoua in Meteloviže, je moral iti v prognanstvo v Utiko, kjer je okrog
1.	200. umrl. 2. Sextus N., Sekst N., pravdni nasprotnik P. Kvinkcija v Ciceron. govoru pro Quinctio. 3. P. N. Turpio, Publij N. Turpijon, Vcrov drug. 4. N. Setiörius MacrO, N. Sertorij Makron, Sejanov naslednik 1. 31. po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil. Kaligula ga je naposlod prisilil, da se jo sam usmrtil. — ß) adi. Naevius 3 Ne vij e v: N. porta, Var., L., vrata ob vzhodni aventinski rebri, ki so vodila v Nev. gozd (Naevia silva), olea, Col. nemora, silva, Var., L. in Fest. — Odt. adi. Naeviiinus 3 Nevi jev: pira, Col. modi, scripta, Ci., mera, spisi (pesnika Nevija), llector, Ci., oseba v jednem Nev. igrokazov.
naevulus, i, m. (demin. iz naevus) malo (vrojeno) znamenje, madežok; p rili č.: mammarum ubera quasi quidam naevuli venustiores, Gel. minores aliae (in-sulae) aut naevuli quidam per ponti sparsae regiones, Ap.; — m o t a f.: m a d o ž = h i b a, napaka: ut quisque amore quempiam de-perit, eius etiam naevolos (= naevulus) sa-viatur, Fr.
naevus. i, m. (prim. gnaeus; menda = Yewato; otl fifveaS-at) vrojeno znamenje, madež: est corporis macula naevus, Ci. qui in corporibus naevus gigni solet, gnaevus appellatur, Val. Max. nulltis in egregio corpore naevus erit, 0.; — meta f.: madež = hiba, napaka: naevi instar est, Si/m.
Nagia. ae, f. Nagi ja, mesto v srečni Arabiji; Plin.
Nagidos, l, f. Nagid, mesto v Ciliciji: Mel.
Nahanarvall (po drugih Naharvall),
5rum, m. Nahanarvalci (Naharvalci), hieratsko poznanienjevanje german. rodn, pripadajočega svebskemu plemenu [jigijev; bivajoč najbrže ob sleško-češki meji so so držali N. vandilijskega rodovnega bogoslužja: T.
Niua*, ailis, f. in čošče Nilis, idis in idos, f. (ncc. ida, acc. plur. idas, voc. Nai: Prop.; ptuj. N«W?, Naf; od vauo, torej = pla-vavka) Najada, Nai da, *) vodna nimfa (vila):	Aegle Naiadum pulcherrima, V.
puellae ali sorores Naides, O. in V. Naiades: nymphae met ris, Isid.; — p e S n- = v o da l Naida Bacchus amat, Tih. — ß) si nek d. vsaka nimfa (Nerejevica, hamadriada): inter Hama-dryadus Naias una /uit, O. — Odt. udi. Naicns 3 Naidin, nai ds k i: iV. dona, Prop.
—	Naicus, J, m. Naidski (Naik) rimski priimek, n. pr. T. Manlija, na napisih, tudi Naicl, is, f. Naidinska (Naika).
nam (osam. acc. sing. f. istega pronomi-naln. debla ko n um, s katerim sta si v takem razmerju, v kakršnem tam in tnin, quam in quoin, ciim) stoji v prozi navadno začetkom stavka ter služi v povednih rekih kot priredila vzročna konjunkcija A) v pojasnjevanje = zakaj, namreč: is pa-gus uppellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est, C. aliter flt in Graecia; nam mulier in con-vivium non adhibetur, N — Zato posebno a) vstavljajoč parentezo: in insula, quae est in Tiberino (nam opinor illud alter i flumini nomen esse), sermoni dem us operam, Ci. ini-tium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugd reliquos esse peiierritos, C. — ß) nadaljujoč po parentezi prekinjeno misel: duplex inde JJaimibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, c um fallebat): n a m et liber am Mimici i teme-ritatem se suo modo capturum et sollertiae Fal)ii dimidium virium decessisse, L. — y) pojasnjujoč kak splošen izrolc s posameznimi vzgledi = na primer: quin eliam easdem cuusas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Mi-lone orationem Brutus seripsit, Quint, qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuri's deorurn multa
dicuntur, Ci.; — često pri več zaporednih vzgledih: vivo Catone minores natu umiti uno tempore oratores floruerunt. N a m et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Serv. Fulvius. Nam Q. Metellus in primis est habitus elo-quens, Ci. — Pesniki nam sem ter tja zapostavljajo: oliv i nam quaerere amabam, 11. poscunt pugiles: kis nam plebecula gaudet, H.
—	B) v utemeljevanje = zakaj, kajti: celebratote illos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam tnulti saepe honores diis immor-talibus iusti habiti sunt, sed profeeto instiores nunquam, Ci. rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corpo-ribus aut extra esse posaunt, Ci.; — pogosto, da se pristavi misel, s kojo hoče govornik opravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njega pravost: Phoenices llippunem, Hudru-metum Leptim aliasque urbes in ora maritima coiulidere, haeque brevi auctae, pars originibus suis praesidio, aliae decori fuere. Nam de Carthagine tacere melius puto, quam parum dicere. S.; — zlasti ako jo opravičevanje pridejano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quiilem re offendi . . . una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. — Pri manj trdni zvezi stavkov bolj zagotavljajoč i in potrjujoč = d a, vsaj, saj, seveda, bašti, kajpada «) ako se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet tnalu» bomo et argumenta, sic ut nillil sit in his requiren-dum. Nam et latro pugnabit aeriter, virtus tarnen erit fortitudo, Quint, seveda sc bo trdovratno boril tudi razbojnik. — Z nam vpeljanemu stavku pridejani ne-quidem na-značuje, da preseza vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da se dajo v toj omenjene činjenice izvajati iz činjeuic, navedenih v utemeljujočem stavku: in cor-pora. ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacro-rum quidem spoliatione abstinuit, L. saj se njih lakomnost ni vzdržala niti . . . — ji) često v odgovorih, ako so nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, vpeljan z nam, potrjuje odgovor, naznačen v vprašanju: nos kune Heracleensem de nostra civitate eiciemus ? Nam si quis maiorem gloriae fructum putat ex Graesis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat, Ci. vsaj močno so moti tisti, ki meni . . ; — često še v zvezi s kako zatrjujočo členico: hercle, meherc(u)le, edepol in dr. — da-gotovo, zares, vsekako: nam mehercule ita agemus, Ci. — y) upotujoč nasprotje : eas lit teras diligentissime curuvit perferendaa. Na m qua s Lemni pueris seribis datas, non acceperam, Ci.; v takom slučaju zadobi nam skoro adverzativen ali koncosiven pomen (zlasti lcedar je postranska misel za-
molčana ali posrednja izpuščena) == p a k, nasproti (pa) vendar: neque ego nune de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et deleetat et prod es t, sed de vera et perfecta loquor (ainicitia). Na m et secundas res splen-didiores facit ainicitia et aelversas leviores, Ci.; ta (eliptična) raba konj. nam se kaže zlasti v tako zvani podobi p r e t e r i c i j o ali okupacijo (ako govornik kako stvar tako rekoč lo mimogrede omeni in jo, veleč, da noče o njej govoriti, vendar le v misel vzame): nam quid egu de actione ipsa plura dicam? Ci. nam de statua quis queritur, una prae-sertim . . . Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
—	3) pri zazivu, ki naj se podkrepi: Mer-curi, nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo, IT. saj jo vendar (pesnik se lioče zagotoviti, da so je obrnil s svojo prošnjo do pravega božanstva). — C) v zaznam sklopa, ki so izvaja iz kake zaznano okol-nosti ali zaslišanega izustila = gršk. yif> in slov. brezglasnemu pa; v tem slučaju so rabi nam večidel enklitičuo in sc priveša kaki vprašalni besedi, n. pr.: quisnatn, eequisnam kdo p a V quandonam k e daj pa? ubinam kje pa? quisnam hoc dixit ? Ci. percon-tatus, utrumnam . . . stare posset, L.; — pri pesnikih tudi razstavljeno: quis est nam ludus in undis? V. quid cerussa opus nam? Plaut.; — včasi (pesn.) colo pred vprašalno besedo, zlasti ako naj vprašanje izraža začud ali nevoljo:	nam	quem
(— quem nam) ego adspicio? Plant, oj, koga vendar vidim? nam quid (= quidnam) ayo? V. kaj pa vendar delam? nam quis (= quisnam) te iussit ? V. n am qu i d (— quidnam) ita? Ter. oj, kako to? — rod-kejo so pridružuje nam drugim vprašalnicam, n. pr. nam cur (pri komik.), nam num (Ci. in komik.), prav redko pa se rabi brez vpra-šalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Plaut.
niima, atis, n. (izpos. va;j.a) tekočina, m o kr in a: na napisih.
Namarim, orum, m. N a m a r i n c i, narod v današnji Galiciji: Plin.
Nanmetes ali NannetSs, um, m. Nam-notjo (-tci), Nanotjc (— t c i), narod v keltovski Galiji ob Ligerovem (Loire) izlivu z glavnim mestom Kondivinkom (Condivin-cum) v krajini današnj. Nantes-a, koje ime še spominja onega naroda: C., Plin.; — sing. Namnis Namnet(oc): Or. inser. — (napačno Namnit es po grški pisavi Najivjjie;, naslanjajoči se na narodno etimolog.; prim. YU<j.vi)-:E;).
liamqne, po nekod tudi nanque, coni. (s que ojačen nam — gršk. zai ydp) stoji, da se zapre zev, pri C. vsolej, pri Ci. in N. večidel le pred vokali in h, pri drugih pisateljih (zgodopiscih) pa tudi pred kon-zonanti: namque omniiim rerutn, C. vamque
illud guare, Scaevola, negasti? Ci. namque hoc praestat ainicitia, Ci. namque imperator fuit sum in us, N., vendar tudi: namque coepere nobilitas, S. namque tum Thraeces, N. namque nostri, Hirt, namque Fabium, namque. Flavins, T.— Redno začenja stavke, pesniki in zgodopisci pa namque tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (često stoji koncem šostomera): fuga namque ad Alliatn, L. jilium namque intra paucos dies amisit, L. non hoc mihi namque negares, V. cum duce namque mco, O. inf ans namque pudor prohibebat, H. is namque clamitaverat, T — Rabi so namque skoro popolnem tako in v istih pomenih kakor nam, le da je v obče bolj utomeljevalne moči in da izreka misel z večo odločnostjo in večim prepričanjem tor jo sklepa tesneje s predhodnimi, torej = namreč, zakaj, (za)res, zakaj za isti no, a tudi = da (zatrjevalu.), vsaj, s a j, seveda, kaj pada in dr.; prim. nam.
näua, ae,f (nUnus) pritlikovka : Lamp.
Nami, ae, f. Nana, nimfa, hči Sangari-jeva in mati Atijeva (Atys): Am.
nanciö, Tre (osnovno slovo glagolu nauči sei ; prim. 7)vEyxo v, s’vrjvo-/a (za) dobi m-, dosežem (po naključju, slučajno, = gršk. XÄ'/to, ).ay/av(ü): si nanciam populi desiderium, Gracchus ap. Prise. — Starinski f ut. II. pass, n anxitor: XII. tub. ap. Fest.
lianetscor, sel, nanctus (po najboljših rokopisih, manj dobro:) naetus sum (incoli. glag. nancire, gl. to slovo) «'I dobiti (zlasti slučajno, ob priliki, brez truda in namena): unde anuluin istum naetus ? Ter. praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem, C. ugodno (hudo) vreme, ventum idoneum, spatium časa dobiti C febrim, N., Suet. mor-bum, N. oboleti (zboleti), mortem, N. umreti, spem tnorae naeti, C. obudila se jim jc uada, da se bo (C.) okašal, maiorem spem impe-trundiCi. obudi se mi trdniša nada, da dosežem. — ß) doseči, steči si, dospeti kam, priti do: vitis claviculis suis quid-quid est naeta, complectitur, Ci. nomen poetae,
H.	steči -, pridobiti si, fidem, O. stoči si vero, dogoditi izpolniti se, silentia ruris (sc■ cur-rendo), O do tihega polja dospeti, priti. — Y) slučajno najti, zateči kaj, naleteti kaj ali na kaj, nameriti so na kaj: naviculam nanctus eH profugit, C. naetus sum, qui Xenophontis si milem esse se cuperet, Ci. locum na neti egregie munitum, C.; — partep. nanctus 3 slučajno pri sebi imajoč: obsides, C.; — z dvojnim ak.: alqum. otiosum, Ci. castra Gallorum intuta, L. naturam male-ficam (malignam) n. in corpore fingendo, N. narava se mu jo izkazala zlovoljno, mu ni bila prijazna. — P ri p o m. 1. inf. praes. nan-c i sc ie r, Plaut. — 2. partep. perf. nact u s s pasivnim pomenom: Aur., Ili/g., Ap.
nanque = namque.
Nantuätes, tum, in. Nantuvatje, kel-tovski planinci (v Narbonski Galiji) ob zgornjem Kenn do Genovskega jezera (Vališki kanton): C., Plin.
nänus, 1, m. (izpos. vivvo;, vavo;, v čisti lat. pumilio') a) pritlikovec: vox in con-»uetur/ine v ul (ji frequens Graeca origine: viv&m Graeci vocant brevi atque hutnili corpore homines, paulum supra terram exstan-tes, Gel. nani et nanae. Lump. — (i) mctaf. l.pritlikova žival, n. pr. konjiček (kakor vivvos, prim. mannus): nanus de muliš aut equulis humilioribus vulg o dicitur, Gel.
—	2. nizka, plitva posoda za vodo: Var., Fest.
näopliylax, gl. nauphylax.
Napael, Brum, m. Napejci, scitsko pleme: Plin.
Napata, ae,f. Nap a ta, mesto etiopsko: Plin.
Nape, es, f. (ptuj. vi irr,, gozdna dolina) Napa, ime: 1. neke sužnice, 2. lovskega psa pri O. — Odt. adi. napaeus 3 (varauo?) g o z d n e dolino (genet.): Napaeae nytnphae, Col. nimfe gozdnili dolin, gorskih dolov, v katerih so so paslo črede; — subst. Napaeae, Hrum,/, nimfe (vile) podolki n je: V., Stat.
naphtlia, ae, f. (drugotna oblika: naph-tlins. ae, m.; ptuj. 5) vacpO'a) nafta, čisto zemeljsko olje: Plin., Am., Vulg.
niiplna. ae, f. (sc. terra-, napus) mrk-višče: Cul.
Na])itae, Hrum, m. Napi tj e, narod ob Meotskem jezeru v Aziji: Plin.
näpo-caulis, is, f. koleraba: Isid. Napocensis, e napoški (- iz Napoke, mesta v Daciji): colonia, Dig.
napurae, Hrum, f. pore sla: Fest. napils, i, m. mrke v: Plin., Col., Cels. näpy, yos, n. (ptuj. vami, stara atiška oblika za otvrjTci) gorčica: Plin.
I. Nar, Naris, m. Nar, zd. N er a, žveplen, deroč pritok Tiberin iz Fiscelsko (Fiscellus) gore v Umbriji pri Spoletu; (nar po Seru. v sabinščini = žveplo): sulfurea Nar albus aqua, V. praeceps, O. — Odt. NSrtes, ium, m. Nart j c, Po nar ovci: lnteramnates, cognomine Nart.es, Plin.
II. Nar, Nar tis, m. Nart, reka ilirska: Mel.
Närbö, öntSf m. (po analog, osebn. imen na 0, önis; toda tudi /. pri Mart.; poznejša drugotna oblika: NSrbSna. ae, f., gršk. J) Naofjoiv, zd. N ar bon ne, iz gršk. alc. Nar-bona) N ar b o n, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, po njem Narbonski imenovani, rimska naselbina, na kar kaže tudi priimek M a rt i us: C., Ci., S., Mel. — Odt. adi.
1. NSrbonSnais, e narbonski (Narb.): colonia, Ci. dvitas, Cap. provincia, Plin.
2. Närbönicns 3 narbonski: vit is, Plin.
narce, es, f. (ptuj. vipxrj, v čisti lat. tor por) otrpnolost, premrlost, omotica: Plin.
narcissltis, idis,f. (ptuj. vapztaara;) nar-cisit (narcisovec), nam neznan, uarcisu podoben drag kamen: Plin.
narcissut«, l, m. (po Diom. tudi /. ? ptuj. vap/toro«?, od «narkotskoga« = omamljivoga duha) narcis (klaččnica), cvetlično ime, ki obseza več vrst, n. pr. purpureus n. V. boli, rdeče obrobljeni n. (narcissus poeti cus, Lin.), sera comans. V., Plin. pozni n. (n. serotinus, Lin). — Kot nom. propr. Narcissus, i, m. Narcis, 1. bajen krasen mladenič, rečnega boga Cofiza in morske nimfe Liriope sin, ki so jo zaljubil v samega sebo, zagledavši svojo podobo v studencu Narcisu (pri Tespijah v Beotiji) tor mlahavel koprneč po sobi; njegovo truplo jo bilo iz-premenjono v cvetko narcis: O. — 2. cesarja Klavdija bogati in mogočni osvobojenec in miljonoc, ki jo upropastil Mesalino, sam pa storil silno smrt, kojo mu jo nasnovala Agripina: T. — Odt. adi. liarcissinii.s 3 (ptuj. vafixioaivo;) iz narcisa narejen, narcis o v: unguentum, oleum, Plin.
nar<li-fer, fera, ferum, (nardus) nardo-nosen: Grat.
nardostaehyon (nardostatium), l, n. (ptuj. vap8oa-ay u;) n ar d ni klas, klasu podobni n ar dni cvet: Apic., Th. Prisc.
nardus, I, /. in liardum, J, n. (oriental, ptuj., vapSo;) narda, ime, s kojim so so za-znamenovale razne blagodišeče rastline, n. pr.: galska ali keltovska n. (valeriana celtica, Lin.), kretska (valer iana italica, Lam.), arabska (najbrž ati dro-pogon schoenanthus, Liti.), italska (lavcndula špica, Lin. — sivka,lavendel), zlasti pa indijska n. (nardus indica ali špica nardi: Plin., zd. valer iana Jatamansi), iz katere cvetja se jo dolalo dragoceno nardno olje (prim. unguentum nardi spicati. Vulg. Marc. 14, .'i): folium nardi, Plin. (najbolša primes nardnemu mazilu); -meton.: nardna voda, nardno oljo, nar dna dišava: Assyriaque nardo potamus uncti, 1J., senem nardo perunctum, quäle . . .,
H., Syrio madefaetus tempora nardo, Tib. nar dum sibi inf und ere, Auct. b. Hisp., cal-darias (gorko kopeli) de nardo exhibere, Lamp. — Odt. adi. nardinns 3 (vioSivo;) ») iz nard narejen, narden: oleum, unguentum, Plin.; — subst. nardinum, 1, n. 1. (sc. vinum) z nardno dišavo naduto vino, nardno vino: nardini amphora, Plaut. — 2. (sc. oleum) nardno oljo: Plin. Val. — fs) n a r d a s t: pirum, Plin. (po nardi dišeča).
Narea«, Hrum, ni. Narojci, narod v Indiji ob Gangi: Plin.
Naresi J, or um, m. N a r o z i j a n c i, narod v Dalmaciji: Plin.
Naresii, Bruni, m. Nareži j a ni, narod v Dalmaciji: Plin.
Naviandos, i, f. (NaptavSo?) Nariand, mesto karijsko: Plin.
näi’Ica, ae, f. gl. »Urita. närinösus 3 (naris; dvomno slovo, mesto kojega bero nekateri: cariosis ali varicosis ali curiosis): š i r o Iv o nos: Lact.
nSri-puteti9, entis (naris in pulBre) iz nosa smrdeč: Anth. Lat.
naris, is, f. phtr. nares, i um (prim. nasus in strslov. nos'li, nozdr'l») a) n oz drva, nosnica: suco ab altera nare infuso, Plin. patulis captavit naribus auras, V. lucern nari-bus efflant equi, V.;— si n ek d. = nos 1. v si ng. (pesn.): in cava nullus stet tibi nare pilus, O acta retro naris medioque infixa palato, O. de nare. loqui, Pers. liolinjati, nosljati ; — 2. v p 1 u r. (ako se posebno nosnici mislita dejavni, kakor n. pr. pri vohanju, vihanju nosu): inflatae narium caoernae, Cael. = nosnici, fasciculum ad nares admuvere, Ci. spiritum naribus ducere, Var. auram bona/n floris naribus ducere, Min. nares corrugare, Quint, nos vihati, - pomrdniti, ne mappa nares corruget, H. da obrisača no učini, da pomrdnei nos = da se ti obris, ne ognusi, omnis copia narium, H. obilica vsega, kar prija nosu, blagodišeče cvetlico, naribus utilis Aegle, O. s čutnim nosom, ostrim vohom; ß) m e to n. (prim.: «tenek nos imeti»): nos kot telesni ud, s katerim so izraža bistro-miselna sodba, poroga, gnov (naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet, Quint): acutae nares, H. tenek nos, emunctae naris, H. emunctae naris senex, Ph. (useknjenega, čednega, torej tenkočutnega nosu =) natančen in bister opazovavec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, nasprot.: iuveniš obesae naris, II. (debelega, torej no kaj tenkega nosu, brez ostrega voha =) brez bistroumja, naribus uti, II. rogati so komu, podajati ga, diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli, Afr. (o jezi). — y) meta f.: odprtina, ustje kakega prekopa, jarka: ca-nalts Habens nares, Vitr. nares fossae, Vop.
N ari 8 ti, Brum, m. (Napiatai, Diu Cas.) Naristje, pri 'I. napačna inačica za Var isti ali Varistae (Oüapta-oi, ftol.), malo, toda hrabro svebsko pleme zapadno od Smrečin: T. (Germ.).
niirlta (nUrlca) ae, f. (ptuj. vsp i-crj?) narita, neka vrsta morskih polžev s pokrovko: Plaut, ap. Fest.
liäritäs, HUis, f. (narus, prim. gnaritas, gnarus) izprevidnost, razumnost: nam ideo n a r es a naritate dictae sunt.., Don.
Narmalcliam, (oriental, ptuj.) Narmal-ham, panoga, ki toče iz Evfrata v Tigrid: Plin.
Nurnia, ae,f. Na r u i j a (zd. Nami), mesto umbrijsko ob Naru: L., T. — Odt. adi. Nar-
niensis, e, narnijski : equites, L. ager, Plin.
subst. 1. Narniense, is, n. solsko posestvo pri Narniji: in Narniensi: Plin.
—	2. Narniensös, ium, m. Narnijani: Plin.
Nar« ali NarSn, Onis, m. Nar o n (zd. N ar en ta ali N Ar ona) reka v Dalmaciji: Plin.
Naröna, ae f. N ar o na, reka v Dalmaciji : Ci., Plin., Mel.
närräbilis, e (narrare) pripoveden (= kar se da pripovedovati): O.
Narraga, ae, m. Naraga, roka babilonska: Plin.
närrätiö, Onis, f. (narrare) pripovedovanje), (pri)povest, in sicer pripovedovanje samo, pa tudi prigodba, ki se pripoveduje, a) (v občo): narratione posteris tradam hrv. vi, Ph. narrationis alte repetitu series, T. narrationis mi incipit initium, Ter. zdaj mi bo govoril velik govor, ran narrare ita, ut verisimiUs nar. sit, Ci. — ß) govorn. term. techn. za oni del govora, v katerem se razklada stvarni položaj: lenius est in principih (v pristopih, exordia), longus (obširen) in narrdtionibus, T. v razkladkih (stvarn. položaja).
närrätiuncula, ae, f. (demin. iz nar-ratio) pripovedka, anekdotica, smešni c a : Quint, Plin.
närrätivns 3 (narrare) zapripovodo-vanje pripraven, pripoveden: prin-cipium (Aeneidos), Serv. — Odt. adv. narrative pripovedujoč, pripovedno: Don.
närrätor, oris, m. (narrare) pripovo-dovavec, pripovestnik: faceti n., Ci., disertus rerum suärum n., Quint, narratores oratoresque, T.
närrfitürins 3 (narrare) za pripovedovanje pripraven, pripovodujoč (-veden): manifestatio, Aug. prikazovanje.
iliirrätus, Tis, m. (subst. verb. glag. narrare) pripovedovanje, (pri)povest: reprehendens narratum meum, Ap. veniet nar-ratibus hora tempestiva meis, O.
närrö, are, avl, atum (prav za prav g nar o iz gnarus, narus: narr o, cum alte-rum facio n ar um, Var.) včdočdati, ve-dečo (vestno) storiti kaj, zato (z objekt, v. ak. in v raznih skladih) a) na znanje (vest) dati, naznaniti (-njati), (iz)-poročiti (-ročati), obvestiti (-ve-ščati), (ustmeno ali pismeno) opis(ov)ati, dopovod(ov)ati, pripovedovati; ovaditi, razodeti, raz povedati, raz-ustiti : quid istaec tabellae narr ant ? Plaut. ego tibi ea narro, quae tu melius scis quam ipse, qui narro, Ci. in narrandis Siciliae rebus, N. pripovedujoč zgodovino sicilsko, narrabimus homini cibos suos, Plin. n. alicui Romanos et Caesarem, Plin. komu o Eimlj. in Cezarju pripovedovati, duos Gurdianos,
Lampr. opis(ov)ati (po življenju in značaju), ne res per quemquam narraretur, lust. raz-povedati; — pri slovi č.: surdo asello fabellam Harr are, H. prim. gršk.: ovco ti; zXe(jiufl-ov b 8e Ta toTa ž/ivei = bob v steno metati; — probe narras, Ter. sane bene narras, Ci. male nar., Ci. dobro ali vesele (slabo) vesti (novice) prinašaš, rad (nerad) slišim, kar pripovodujoš.
—	Skladi: 1. z de in abl.: ut moreš eius, de quo narres, exprimantur, Ci. — 2. z acc. c. inf.: tiarrat omnibus emisse sc, Ci. — 3. v pas. z n o m. c. inf.: narratur Graecia collisa duello, II. ea, quae procul ab oculis facta (esse) narrabantur, L. narror, narraris i. t. d. pripoveduje se o meni, tebi, opisujojo mo, te: rideor ubique, narror, ostendor, Quint, sed operiš modus paucis eurn narrari iubet opisati ga s kratkimi besedami, Vel. Agri cola posteri-tati narratus et traditus, T.; — poki as ič. acc. c inf.: Angrivarios inmigrasse narratur, T. eoque terrore aves tune siluisse narratur, Plin. — 4. z nastopn. relativnim stavkom: ut it a narrentur, ut gestac res erunt, Ci. Othonem guod speras posse pinci, sanc bene narras, Ci. prav prijetno (ljubo) mi je slišati, da . . . — 5. z zavisnim vprašanjem : nar rat Naevi o, quo in loco viderit Quinctium, Ci.; — subst. narrata, Hrum, n. pripovedano : praeter narrata, II. — fl) 1. omeniti, imenovati, reči, praviti, povedati, govoriti:	navita de
ventis, de tauris narrat arator, Prop. quid narrasP Ter. kaj veliš? Catulum et illa tem-pora n., Ci. filium narras mihiP Ter. ali mi govoriš o mojem sinu? quam mihi religionem narras P kaj govoriš o verstvu? libertate Decembri utere, narra! H. govori I narra mihi, Ci. povej mi vendar! — kot zatr j ovalna oblika: narro tibi, liaec loca venusta sunt, Ci. to ti moram reči, narro tibi, Quintus cras, Ci. zagotavljam (uverjavam) te, ali: misli sil —
2.	posvetiti (-s voče vati): librum alicui, Plin.
Nars, Nartis, m. gl. II. Nar.
liarthčcia. (tudi: narthicya) ae,f. acc. an (ptuj. vapthrjzia, vap{b]xua) koromač (nizka vrsta ferule, ferula nodiflora, Lin.)’.Plin.
narthecium, ii, n. (ptuj. vapibjxtov, demin. iz vapdiiS) koromačnica, kije visokostebelna kobulnica, katere kolenčasto, svržasto steblo se je rabilo kot palica ali Bakliov (bakhantski) trs (thyrsus). V izvotljenih njenili kosih so hranili zdravniki svoja mazila; zato jo nar-thecium tudi = mazilnica, lopotičnica: Mart.; (v priliki): iam doloris medic,amenta illa tamquam de narthecio proment, Ci.
Jvartheciissa, ae, f. (Napib]xoüa<ja), N arte ku s a, otok pri Rodu: Plin.
narthex, thecis, m. acc. -theca (ptuj. 'moihfc, gl. nart hecium) koromačnica (ferula comtn u ni s, Lin.): Plin.
nam«, gl. gnarus.
Närycum, J (po drugih: Narycion, it, >rim. Napi/.iov) n.: Plin. in Näryx, ycis, f. Napuij) Narik, mesto ozolskih Lokranov ob Evbojskom prelivu, ki so ustanovili v italskom Brutiju naselbino, mesto *Locri». — Odt. Närycius 3 (Napüxios) n a r i š k i = 1 o k r a n -s ki: Locri, N.,V. nariški Lokrani (na Grškem), heros, N., O. Ajak Oilojcvič (rojen v Nariku), Narycia (sc. urbs), O. — Lokri v Brutiju; zato pix Narycia, V., Plin., Col. brutijska smola iz Lokrov.
Nasamon, önis, m. (Nai«|j.ä)v) N a z a -monoc, plur. Nasamiinls, um, m. acc. as, (Naraa;AÜ)VE?) Nazamonci, narod na južno-zapadnem obrežju cirenskem do srede Velike Sirte (v današ. Barki): Plin., Lučan.; sing, (coll.): Lučan.; acc. ona: Sil. — Odt. adi.
1. Nawainönitis 3 nazamonski, pesn. = afriški: Sil., Stat., Sid.. — 2. Nasanioni-acus 3 (Naaaij.oviaxo;) nazamonski: O. pesn. = afriški: Stat., — subst. 1. Nasamonian, adis, f. (Naaajjiwvia?) Nazamonka: Sil. —
2. Nasamonltis, idis, f. (sc. gemma; Naox-(j.iuvtTi?) n a z am o nit, nam neznan drag kamen: Plin.
nascontia, ae, f. (nUscl) rojstvo, rojstna ura: non e nascentia rationes expli-catas reliquit, Vitr.
naseibilis, e (nOscl) kar more nastati ali so roditi: Tert.
Nascio, On is, f. Na sei j ona, porodna boginja, gl. n ati o.
nfiscö, ere (drugotna aktiv, oblika za nOscor): Cato.
nSscor, sel, nStus sum (strlat. gMlscor, gndtus; partep. fut., toda le v pozni lat.: nasciturus), dej).pas., incoh. glag. gnilre (prim. prac-gnans; deblo gen v gigno, y‘TV!j!j;-0i A) v prav. pomenu 1. roditi so, nar oditi (poroditi) so: nascenti puero fave, Lu-cinal V. fuit post aliquanto natus, N. živel jo nekoliko pozneje, ante Epaminondam na-tmn, N. prodEpaminondovim rojstvom, alqum. nahnn agnoscerc, N. koga pri rojstvu (za sina) pripoznati; sklada so v pomenu rojen biti od, imoti za mater (očeta): z ex (najprej o izvoru od matere): ex qua natus est Themistocles, N. cx Thetide natus, Quint. (potom od obeli roditeljev): ex me et hoc natus est, Ter. soror ex eisdem parentibus n., N. od istih roditoljov = prava, rodna sestra, bestiae ex se natos diligunt, Ci. svoje mladiče, (naposled od očota): ex improbo patre, Ci. ex me hic non natus est, sed ex fratre, Ter. on ni moj sin, prim. ex fratre et sorore nati, N. striniči; ex me natam relinquo pugnam, N. kot svojo hčor zapuščam bitov; — z de: de pdice natus, O.; — s samim abl.: natus den,
0.	natus servil, L. matre ScythissH, N. liber-tino patre natus, H. rusticis parentibus natus, Macr. sin kmetiških roditoljev, nasci
certo patre, Ci. imeti očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus, L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, frater utroque pa-rente natus (nasprot.: matre eadem natus), L. eodem patre natae, N. sestro od istega očeta; — redko in poklasič.: z a (ab): qui nascenUir ab illis, V. nasci a principibus, T.; — z dativ. komu? vitulum matri eius natum mirae magnitudinis, Aur. ei filium nasciturum, qui . . ., Iul. — z dativ. za koga? za kaj? non nobis solum nati sumus, Ci. nasci aerum-nis, Sen. ph.; — z in (c. acc. in abl.): in miseriam nascimur sempiternam, Ci. rodimo se v vedno bedo, aves in pedes nascuntur, Plin. se javijo (pri izložbi) najprej z nogami, Graeci nati in litteris, Ci. vzrasli v znanostih, natus in bello, N. rojen in vzrasel v vojni;
—	prislovič.: post homines natos, Ci. odkar se rode (žive) ljudje, post hominum genus natum, Ci. odkar je svet ustvarjen, od ustvarjenja sveta; — prilič.: cuius domi haec nascuntur, Ci. komur ras to to na svojem vrtu (zelniku); — s predikatnim določilom kot kdo (kak)? unde illa scivit, niger an albus nascerer Ü Ph. civis in civitate nasci, Ci. mortalis natus, Ci. kot smrtnik rojen, impares nascimur, paresmorimur, Sen.ph. Macedo natus, Cu. rojenja (rodom) Mace-donec, komo natus, Ci., Sen.ph., Lact. kot človek rojen, sin človeški (človekov). — 2. izhajati (iz kakega rodu, od koga), biti (iz) rodu, odrodek biti: natus amplis-sima familifl, C. izhajajoč iz-, iz zelo plemenito rodovino, antiquo genere, iV. nascetur pulchra Troianus origine Caesar, V. loco nobili ali summo, Ci. non admodum clare natus, Eutr. ne baš slavnega rodu, obscure natus, Eutr. neznanega rodu (plemena); (s pristavkom rojstvenega kraja): rojon-, doma biti v: Syracusis natum esse, Plaut. Athenis, N. in urhe, N. — B) metaf. o neživih bitjih
a)	(vz)rasti, nahajati se, dobivati se, bivati: hunti nascentia fraga, V. gramen, quod eo loco natum esset, Gel. nascitur ibi plumbum, C. luna nascente, II. (prim. tri-cesima) o mlaju, novi luni, novolunju. — ß) izvirati, postati, nastati, začeti (-čonjati) se, izhajati, prihajati, vzbuditi (-bujati) se, roditi se (v prenos, pomen.), izleči so, (pri)kazati se (z ex, ab, in c. abl.): ex palude nascitur amnis, Plin. Ganges in montibus nascitur, Plin. ab eo flumine collis nascebatur, C. se je vzdigal, unde auster nascitur. V. se vzdiguje, querelae verae nascuntur peetore ab imo, Cat. profectio nata a Umore defectionis, C. nulla pestis est, quae non homini ab homine nascatur, Ci. invenietis id facinus natum a cupiditate, Ci. iudicia ex improborum tnigui-tate nata sinit, Ci.; — ab sol.: nascere, Lucifer! V. vzidi I natae nebulae, O. vstavše, vzdignivše se, inde quasi nata subito classis
en/pit, Flor. kakor nakrat iz zemlje vzraslo, nascitur initium belli, C. nascentia templa, Mart. na novo se vzdigajoča, nascentis ltaliae fauces, Flor. začenjajoče se It., in sermone nato super cenam, Suet. ki se je razpredel, razsnoval, ut mihi nascatur argumentum epi-stolae, Ci. da dobom snovi za pismo; ex hoc nascitur, ut . . . Ci. iz tega (odtod) izvira, prihaja, sledi, se podaja. — Odt. part i-cipia: 1. nascentia, ium, n. organska (= ustroj n a) telesa, zlasti rastlino: Vitr.
— 2. natus ("natus) 3 a) subst. (g)natus, 1, m. sin, človek; (izprva kaže natus na izvor od očeta, filius na izv. od matere): mihi aiisculta, nate! En. nati serca amorem, V. natum obiectat illis, O. smrt sinovo , nemo natus in aedibus habitat, noben človek, živa duša, živ krst no biva; — (g)nata, ae, f. hči: maxima natttrum Priami, V. si quis gnatam pro mula devovet agna, H.; dat in abl.plur.: (g)natis, pa tudi: (g)natnbus: Plaut.; — nati, Hrum, m. otroci (v klasič. lat. lo v protistavni zvozi s parentes in so-rodn. pojmi): nati ct parentes, Ci. patres na-tique, V. — rodovina, obitclj, viri natique, L. et nati natorum et qui nascentur ab illis, V.;
— o živalih: mladiči: vaccltrum nati, V. telčki, sus solo recubans, circum ubera nati, V. prašički, pomladanjci; — nata, Hrum, n.: term nata, Ci. pri rod ni ne, sponte natis ali, Arn. živi ti se s samoraslimi prirodki. —
b)	adi. za kaj rojen, ustvarjen, torej tudi = pripraven, prikladen, primeren, odmonjen, namenjen (z ad, in c. acc. ali samim dativ.): ad cursum equus, ad arandum l/os, ad agendum homo natus est, Ci. vir ad omnia summa natus, Ci. vir nihil minus quam ad bella natus, L. Sci-pio natus ad interitum Carthaginis, Ci. ad dicendum natus et aptus, Ci. baš (kakor nalašč) ustvarjen, locus natus ad equestrem pu-gnam, L. viri in arina nati, L. nata in vanos tumultus gens, L. natis in usum iaetitiae scyphis, II. nationes natae servituti, Ci. qui se natum huic imperio putavit, Ci. se imperio natos meminerit, N. natus abdomini suo, Ci. živoč le svojemu trebuhu, natus abdomini et voluptatibus, Ireb. natus agendis rebus, H. otium natum sermonibus serendis, Cu. ager re ipsa natus tegendis insidiis, L. (carmen) iucundis animis natum et inrentum, 11. v zabavo (razvedrilo), Crispinus iucundus et de-lectationi natus, Ci. prijoten in kratkočasen (zabaven); — z a d ve. r s us c. acc.: Han-nibal natus adversus Romanos hostis, L.; — posn. z inf.: boves nati tolerttre labores, O. fruges consumere nati, II.; — z raznimi a d v.: (kako) p r i s t v a r j e n: ita natus locus, L. ager tnale natus, Vai\ bodikakšen, inculti versus et male nati, II. in spalčeni, homo improbius natus, Suet. = cui magna est natura (v stidožalnem zmislu), e re nata, Ter.
ali pro re nato, Ci. kakor stvar nanose (reči naneso), po okolščinah; — s časovnim določilom v ak. ali gon. (da so naznani starost): imajoč, star: annos prope nona-ginta natus, Ci. plus triginta natus annis ego sum, Plaut. tlečem an no runi natus, Var.; včasi je v natančnejše določilo pristavljen maior, tninor, starejši, mlajši ko (nogo) z a bi. c o m p. ali a k. navadno brez quam: annos natus maior quadraginta, Ci. liberi maiores iam XV annos nati, L. cum liberis maioribus quam XV annos natis, L.
Nascus, i, f. (Noraxo;) Naslt, mesto v srečni Arabiji: Plin.
n&Sica, ae, m. (iz nasus, prim. lorlca iz lorum) kljun ono s (= človek s kljunastim, šilastim nosom): polest Jieri, ut cl i sp los as g entitet nares, quem vos jiguratis nasicam, Aru. — Kot nom.propr. priimek postranslcomu rodu Scipijonskemu, izmed katerega so se najbolj poslavili: 1. P. Cornelius Scipio Na si ca, P. Kornelij Scipijon Nazika, ki je slul za najpravednojšoga moža tor zbog toga dobil 1. 204. pr. Kr. od senata nalog, da pripelji podobo «voliko matere» (niagna mater deorum) v Rim; 1. 193. se jo bojeval na Španskom in bil 1. 191. konzul: L., Ci., Vid. Max. — 2. P. C. S. N. Corculum, 1’. K. S. N. Korkul(= Razumnik), zet Scipijona Afriškega starejšega, se je bojeval pod Emil. Pavlom v Macedoniji, podvrgel kot konzul 1. 155. 1 pr. Kr. Dalmatince in vpeljal v Rimu prve [ vodne ure: Ci., Aur. — 3. P. C. Sc. N. Se-rapio(n), P. K. S. N. Serapijon, 1. 149. pr. Kr. poslanec v Kartagini, konzul 1. 138., nasprotnik G. Grakha, umrl 1. 133. v Aziji: Ci., Val. Mojc. — 4. nekega neznanega Naziko omenja II.
NSsIdienus, J, m. Nazi di j e n, 1. ime bogatega in neizobraženega človeka, ki so je popel v Horacijevi dobi na ugledno mesto v Rimu: II. (kjer se bere ime četverozložno = Nasidjeuus). — 2.) nekoga drugega N. omenja: Mart.
Näsidins 3, ime rim. rodbine, izmed katero je najbolj znan: L. N asi d i us, L. Na-zidij, rim. vitez, privrženec Pompejev v državljanski vojni in poveljnik njegovemu brodovju: Ci., C. — Odt. adi. Ngsidiänus 3 Nazidi-jev, Nazidijslci: naves, C.
nasiterna, nasiternätus, gl. n a s -sitem a.
Näsimn. il, n. (Netaiov) Nazi j, mesto v belgijski Galiji, zd. Nas ali Nais ob Ornez-u: Iti». Ant.
Näsö, Onis, m. (näsus) Naz o n (= nosati, Nosan), priimek rim., n. pr. Ovidijovičev, gl. Ovidiu s.
Näsos, i, f. (vam? = vijao;, otok) Naz, mostni dol sirakuški: L.
Naspercenites, ae, m. (Naorapjcijvi-r)?, o, sc. oiv&;) nasperconit, vinska vrsta iz Ponta: Plin.
nasaa (naxa), ae, f. vrša (= pletenica z ozkim vratom, da ribo no morojo uiti iz nje): Plin., Sil.; — prilič.: mroža, zanka: nunquam hercle ex ista nassa ego hodie escam (vade) pet,am, Plaut. ex hac nas$a exire con-stitui, Ci. izmotati so iz to zanko, izzankati so.
nassiterna (nasiterna, izobraženo kakor lantema), ae, f. p o 1 i j a 1 o, p o 1 i j a 1 n i c a (s tremi cevmi ali trojnim grlom):	Cato,
Plaut., Var., Pest. — Odt. adi. nassiternatus (nasiternatus) 3 polijalo imajoč, s polijalo m; Calp. ap. Fulg.
Nassieiis 3 Na.ziški, priimek mosta kalagurslcega (Calagurris) na Španskem: Ca-lagurritani, qui Nassici cognominantur: Plin.
nSs-turcium (nttsturtium, po Var. iz näsus in torquere: quod nasum torqueat, torej po učinku gronkoto) il, n. neka vrsta krešo (xcJpSa(jLüv), po Spongelu:	širokolistna
kreša (Lep id in m lati folium, Lin.): Var., Ci., Am., Petr., Plin., Cels.; p es n. v plur.: trahunt aeri voltus nasturcia morsu, V. Nasua, ae, m. Nazua, svobski glavar: C. näsum. i, n. (starejša oblika za: nasus, 1, m.): Luc., Vitr., nasum aduneum, sagax, Plaut.
nasuti, i, m. (sorodn. z nares, strslov. nosrl>) ot) n o s (kot telesni ud): nasus ita locatus est, ut quasi murus oculis interiectus esse videatur, Ci. n. aduncus, Ter., Snet. naso auribusque decisis, L. naso clatnare, Plaut. smrčati. — (3) nos (kot vohalo) in meto n.
1.	(kot sedež razsodnosti): tenek nos, fin razsod(ek): nasus illis nuli us erat, 11.
— 2. kot sedož porogljivosti: tacito ri-dere naso, Mart. s tiho porogo, alqum. (alqud.) suspendere naso (adunco), II. nos vihati o čem, rogati se komu (čemu); zato = porogljiv vtip, zabavljica, satira: Lu-cilius priiuus condidit stili nasum, Plin. non cuique datum est habere nasum, Mart. — y) metaf.: nos, grlo, dulec (pri posodah): Mart., calix nasorum quatuor, luv.
näsVitus 3 (nasus) a) nosat: depugis, nasuta, pecle longo est, II. manus, Cas. rilec (slonov). — p) p r i 1 i č.: tenek nos imajoč, dovtipou, porogljiv, sničav: tu qui, nasute, scripta destringis mea, Ph. nil nasutim hac maligniusque est, Mart. n. nimium cupis vider i, Sen. ph. homo nasutissimus, Sen. ph.
— Odt. adv.: nasule, porogljivo, pod-s m e h 1 j i v o, s n i č a v o : maluit illi nasute negare quam contumaciter, Sen. ph. philan-thropon herbam Graeci appellant nasute, Plin.
natabili«, e (nature) kar moro (zna) plavat i: Poet in Ci. top., Cor.
Natabudes, um, m. Na ta budi, narod v Numidiji: Plin.
nalabuluin, l, n. (nutare) p 1 a v a 1 i š č e: Ap., natabula Jluminis, Iul. Val.
natahunduH 3 (natare) plavajoč: Iul. Val.
Natal, Natal, imo jedni izmed Labori-jevili komedij: Gel.
nStttliciusS(natalis) ro j st(v0)11 o uro-, rojst(ve)negadnesetičoč,rojst(v)en, roden, rojst(ve)nega dne: n. sidera, Ci. stanje zvezd o rojstvu, zvezde rojenice, prae-dicta, Ci. prerokovanje sreče iz stanja zvezd
o	koga rojstvu, horoskop, dies, Mart. dapes, Inv. godovanje na rojstveni dan, tnunus, Val. Max. vozilo na rojstveni dan; —subst. 1. im-tälicia, ae, f. (sc. cena) godovanje na roj st. dan: dat nataliciam in hortis, Ci.
—	2. nätäliciuni, ii, n. vezilo na rojst-voni dan: Cetis.
liiltalis, e (nCltus, n s) l. a d i. a) roj-st(v)en, roden: dies, Ci. ali (pesn.) lux,
O.	rojstveni dan, diem nat. suurn at/ere, Ci. ali alicuius diem nat. celebrare, T. praznovati, teinpus, O. hora, H. humus, loeus, solutn,
O.	rojstveni kraj, domovina, natalis Delos Apollinis, II. rodni (otok) Del, nat. or igo, O astrum, II. zvezda rojenica, nat. luno, II. po-rodna zaščitni ca; — m o taf.: nat. dies reditus j mei, Ci. obletnica, nat. dies huius urbis, Ci. j obletnica (rešitve od Katilinove zarote), nat. j dies coloniae, Ci. ustanovna obletnica na- | selbine.— ß) prirojen, vrojen: morbus, Man. decus, Val. Fl. sterilitas, Col. — II. subst. A) natalis. is, m. 1. v sing, o) (sc. dies) rojstveni (rodni) dan: natalem alicuius celebrare, Ci, Plin., Suet.; pesn.: sex mihi natales (== 6 let) ierant, O. bis šeni s natalibus actis, O. po življenja 12 letili, natalis Iiomae, O. (praznik Palilia. ki se je vsako leto obhajal v spomin ustanovitve rim. mesta), nat. Minervae, O. (dan, katerega se ji jo posvetilo prvo svetišče), natali urbis DCXXX1I1. Plin. na 633. ustanovni dan = 1. 633. po ustanovitvi (rim. mesta). — ß) r o j s t (v e) n i bog, rojst. duh zaščitnik: O., Tib.— y) rojstvo, porod(ba): dies natalis siti, leti., Eccl. rojstveni dan, nat. praeposterns, Plin. napačna porodba; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, utegniti mu vir življenja: erepto natale, Lučan.; nat. tantarum arborum, Plin. kal. — 2. v pl ur. nStfiles, iutn, m. a) rojstvo: natalium periti, Sen.ph. prorokovavci sreče iz stanja zvezd o koga rojstvu; m e taf.: začetek, postanek: adainantis, Plin.— ß) rojenje, rod, rodba, pleme, stan: mulier natalibus clara, O. natalium splendor, Plin. Caec. natalium de-decus. T. hotno Claris natalibus, T. natalibus splendidis orta, T. natalibus stiis restitui (reddi), leti. komu se povrnejo rodno pravice, 011 so postavi zopot v rod. prav. — D) na-tille, is, n. rodni (rojstvoni) kraj: Plin.
Nätälis, is, m. Natalij, priimek rim., n. pr. Antonius. Nat., T.
natäticins 3 (nattlre) kar more (zna) plavati: Glos.
natiltilis, e (nature) kar more (zna) plavati: natatiles et volatiles anitnae, Tert.;
—subst. v plur. natatiles, Ap., Prad. živali plavarico, natatiles et volatiles, Aug. plavajoča in letajoča bitja.
natätiö, önis, f. (nattlre) plavanje, v plur.: plav(al)ne vajo: Ci. — meton.: plavališče: Cels., Treh.
natätor, Oris, m. (nature) plavar, pla-(va)vec: Ci., O., Var.
natätörius 3 (natüre) plavarski, pla-ven, za plavanje pripraven: cortex, Isid. — subst. natutöria, ae, f. (sc. piscina) plavni vodnjak, plavališče: S id., Vvlg ;
— drugotna oblika: natutOria, iutn, n. (sc. loca): Vulg.
n at St lira, ae, f. (nature), plavališče, kopališče: Glos.
nat at tis, J7 s, m. (nature) plavanje: Stat., CI., Aus., Fulff., Iul. Val., nat. pisci um, Aug., nat. marinits, Ap. v morju.
Nathabur, Na tab u r, reka afriška: Plin. näti-cltlium (gnaticld.), H, n (natus, caedere) detomor, si no mor: Glos.
natinfitiö, önis,f. (natinUrl) poslenost, radodolnost: Fest.
liatinätor, Oris, m. (natinUrl) pri uporu p o sl e n, upornik: Fest.
natinör, Url posle n biti, rad delati: Cato ap. Fest.
lmtiö, Onis, f. (nUscl) a) abstr.: rojenje, rojstvo, rod: natione Medus, N. natione Nutnida, T. rojenja (rodom) Medeč, Numidoc; — pooseb.: Nutiö, f. Nacijona, porodna boginja: Ci. — ß) meton. concr.: (po rojstvu, torej skupnem izvoru, jeziku in šegah v celoto združen) narod, pleme: externae nationes et gentes, Ci. plemena in narodi (natio — pars gentis), multae gentes nationesque, N. Suevorum gens propriis nationibus disereta, T. — y) 111 o taf.: skupok po raznih značilnih svojstvih nerazdružnih živili in neživih bitij (o ljudeh pogosto ironič.): rod, pleme, svojat, pasm(in)a, vrst(a), razred, skupina, kopa: natio optitna-tium, Ci. Epicureorum, Ci. sale caret vestra natio, Ci. (o stoikih), famelica hominum natio, Plaut. rudis natio ad voluptates, Cu. nat. ardalionitm, Ph. nationes, Tert. = pogani;
— o živalih: ven ter lahorc nationem (pasmo) reddit deteriorem, Var.; — o neživih bitjih: niellis nationes, Plin. vrste, cera pura natione Pontica, Plin.
natis, is f. g o z e 1 j (g u z.), navad, v plur.: natis, iutn, gozlja = goza, gozica (guz.), zadnjica: Plaut., Hör., Mart., Fest.
Natisö, Onis, m. (Nat(oii)v) Natizon (zd. Natisone), rečica pri Ogleju na Laškom:
| Plin., Mel.
nätinncula, ae, f. (de m in. iz natio)
1	n a r o d i č: Not. Tir.
nätlvitas, atis, f. (natlvus) a) rojstvo: Dig., Icti., nmnicipem aut natio aut adoptio facit, Tert. — ß)(za)rod: usque ad quartam nativitatem, Tert.
nätlvns 3 (natus, Us) a) rojstvom nastal, rojen: Anaximandri est upinio nativos esse deos, Ci.; — motaf.: verba, Ci. koreninsko besede; — ß) samorasel, samoroden, priroden,prirojen, naraven, izviren, nenarejen, neu m eten, neprisiljen: domesticus nativusque sensus, Ci. nativus lepos, non adscitus N. coma, O. ma-lum, Ci. lakota, nativus specus, T. pannus nativi coloris, Plin. ne barvano tkanine, oves nat., Plin. s prirojeno temno (zamazano rjavo) volno. — Odt. a d v. nätivitus od rojstva, po rojstvu: Eccl.
nato, are, avl, ITtum (fregu. gl. nilre) a) p 1 a v a t i: natant aequore pisces, O. in portu fracta carina natat, Prop. natat in Oceano, Ci. ali natat in niari, CeJ«. (šaljivo =)ladja(plove);
— trans, (pesn.): preplavati, plavati kje, -črozkaj, -nad čim: iuvenis natat freta, V., tudi pas.: quut piscibus unda na-tatur, O.; — partcp. subst.: natantes, ium, f. (sc. bestiae) živali plavarice, pesu. = ribe: genus omne natantum (= natantium),
V. — (i) m e t a f. (o stvareh zbog podobnosti gibanja, oziroma tvarine): 1. gibati se: (o rekah, jezerih in morjih): toči, plahitati, plivkati, valove gnati: Tiberis natat 1 campo, O.; (o žitnem polju): valiti so, zi- | bati se: campi natantes, V. rura natant, V.;
(o ognju): (pla)poleti: Lucr., nivco natat ignis in ore, Stat.; (o obleki): mahodrati, plahet&ti (-etam in -očem): O.; (o listju, ki seje osulo): zibati (gibati) so: Prop.; (o tehtnici): omahovati: 'Vib.; (o nogi): g u -ga ti so: pes in pelle (črevlju) laxa natet, O.
— 2.plavati v čem, poplavi j en b iti, poln biti (česa): natat pavimentum vino, Ci. arva amnibus, O. rura pleniš fossis, V. natabant domus sanguine parvulorutn, Aug.
— absol.: cuncta natant. Sil. cuncta natabant (od dežja), Lučan, natantia lumina, ü., V. medleče, steklenečo oči, oculi natantes et qua-dam voluptate suffusi, Quint, (o miloglodnih očeh govornikovih). — 3. širiti se, razširjati se: summa parte terrae natant ibus radicibus, Col. — f) motaf. (v duševnem oziru): vohljati, omahovati, omahol-, nestalen-, n estan o v i t (en)noiz-vesten-, negotov biti: vin is oculique animique natabant, O. tu mila natare visus es, Ci. pars hominum urguet propositum, pars natat, II. mutatio voluntatis indicat animum natare, Sen. ph. Democritus natat in natura deorum, Ci. natant quaedam (cognomina), Var.
natrix, Ids, f. (nare; «plavarica») a) povodna kača, belouška l.v pravem pomenu: natrices viperaeque, Ci. viperae et natrices, Sen. ph.; — kot m.: natrix violator
aqtiae, Lučan. — 2. prilič. o nevarnem človeku: kača, gad: se natricem educare, Suet. — 3. m o to n.: iz kačjo kože narejen bič, lcor(o)bač: natibu’natricem impressit crassam, Luc.; prones. = penis: Luc.; — ß) ru mo ni gladež, čegar korenika jo kozlovske duhe (on oni s natrix, Lin.): Plin. natta, ae, m. gl. nacea. n ii tu la, ae, f. (de m i n. iz natu) hčerka: Grut. inser.
natura, ae, f. (nascl) a) porod, rojstvo: natura tu illi pater cs, consiliis ego, Ter. si est tuus natura filius, Ci. natura frater, adoptione filius, L.; — m o ton. concr.: rodilo (moško in žensko, tudi živalsko): obscenim excitata, Ci. obsignatam liabere naturam, Ci. Mercurii, matronae natura, Ci.
—	ß) uarava (natura) = naravna (fizična) kakovost, ustrojstvo, p r i -stvarjo n ost, (naravno) svojstvo, bistvo, postava, podoba, oblika, loža: natura animi, Lucr. aeris, Lucr, sua natura laudabile, Ci. po svojem bistvu, vis et natura divina, Ci. bistvo in naravna pristvarjenost, naturae rerum, II. svojstva (bistvo), tanta firmitudo et ea rerum natura, C. bistvo vsega, naturam studio vincere, C. (prestopiti meje človeško naravo =) presiliti so, črez nemoč delati, delectus sua natura gravis, T. že sam ob sobi, exiguae naturae homo, Macr. natura serpentium, S. natura insula triquetra, C. natura deest margaritis, T. nodostajo naravno lepoto, arbor cxcussis cuneis in suam naturam revocata, Val. Max. v naravno (prvotno) podobo, natura fluminis, C. mer (tek) reke, nat. montis, C. leža, natura rerum et locorum, Ci, locus natura et opere (manu) munitissimus, C., Ci. — f) narava (natura) = dušovna kakovost, narav, čud, prirojeno (dušev.) svojstvo, kri = temporamont, nravi, značaj, mišljava, škvart, osebnost (individuvalnost), prirojeno (ali naravno) čuvstvo, naravna potreba, naravni nagou(nagi b): homodifficillima natura, N. tristi et recondita natura, Ci. homines natura (značaj), consuetudine (občevanje), disciplina (omika) lenisttimi, Ci. natura moresque, C. vehemens feroxque natura, Ci. crudelitas naturae, Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versarc suam naturam, Ci. čud, narav, tam naturae aptum, Ci. quae naturae sentit apta, Val. Max. natura optimus, Sen. ph. prav dobrosrčen, praeter naturam, Ter. proti svoji čudi (naravi), loqui, ut natura fert, Ter. odkritosrčno, naravno, nec tuae naturae est, Plin. Caec. in so protivi tvojemu značaju, natura victus, Ci. od naravnega čuvstva, sola mentis natura dueti, Quint, od naravnega razuma, omties homines natura libertati študent, C. po naravnem nagonu, notinullos rebus Galicis favere natura
cogebat, C. prirojena ljubezen do domovine, C.;
—	prislovič.: naturam furcU expellere, H. izkušati svojo čud šiloma izpremeniti, bene-facere ntihi ex consuetudine in naturam v er t it, S. se mi je izpremenilo v drugo naravo, facere šibi naturam rei, Quint, iz-promeniti si kaj v drugo naravo. — S) naravna (prirodna) redovitost (često v zvezi z rentni) 1. naravni ustroj sveta, naravni razvoj (stvari), tek p o -zemoljskili roči, svetovni red, zakon prirode (-dni): natura rerum non patitur, Ci. quotidie delabi ad naturam rerum, Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere, Ci. prirodnemu zakonu primerno, natura est insitum, ut, quem timueris, semper oderis, Ci. lioc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana, Ci. naturam ipsam explere sat letate vivendi, Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti prirodnemu zakonu, naturae satisfecit, Ci. prim.: pater naturae con-cessit, S. (obojo evfem. =) jo umrl, natura rerum publicarum, Ci. ali nat. civitatum, N■ naravni razvoj; naturae est (z nastopu, inf.) svojsko je naravi: naturae est potioribus deteriora submittere, Sen. ph. — 2. umna uredba sveta, umnost, redovnost: mundus natura administratur, Ci. — 3. narava, prirodnost, možnost: in rerum natura est, Ci. ali in rerum naturam cadit, Quint, možno (mogoče) je, utegne. — 4. prirojena sila (moč), tvornost: nat. rei, nat. deorum, Ci. — e) priroda = 1. v s e -mir, vesoljni svet, stvarstvo (navadno dopolnj. z rerum): Cleanthes mundum dcum dicit esse, tum totius naturae menti hoc nomen tribuit, Ci. de natura rerum disputant, C. o bistvu stvarstva, rerum naturam peragrare, Sen. ph. izsledujoč prehajati, (Venus) rerum naturam sola gubemas, Lucr. — 2. = prirodna sila (kot poosebljeno bitjo, tvar-jajoče božanstvo): naturam fautricem habere, N. malcflcam naturam nactus, N. quid enim ali ud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta, Sen. ph. — 3. (kakor ipuai?) vrsta, pleme, rod: natura animantum, Lucr. — 0 bitje, stvar, prvina, pra-tvar (element), podstat: liaec terrena mortalisque natura, Ci. de naturis (= štirih elemontih) sic sentiebat, Ci. quintam quandam {sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles, Ci. ex duabus naturis conflata, Ci. prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non ßguras, Ci. — rj) ustroj, organ: natura subiecta stomaclio, Ci. /tis naturis amplificatur sonitus, Ci.
niunrähilis, e (natura) = naturalis; naraven, prirojen: Ap.
natiiiiilis, e (natura) a.) k rojstvu (porodu) spadajoč: 1. rojst(v)on, roden: loca, Col. rodila; tudi subst. naturale, is, n. rodilo: Cels., navad, v plur. naturalia, ium, n. rodila
(človeška in živalska): Cels., Iust. in dr. —
2.	rojstvom (porodom) nastal, roden, pravi (nasprot. adoptivus): P. Scipio natur al is Paullifilius, adoptione A fričani nepos, L. — 3. nezakonski (nasprot. legitimus): pater, frater, soror, leti. — (3) k naravi (prirodi) spadajoč: 1. po naravi (prirodnim potem) nastal, naraven, p r i r o d e n (nasprot. fortuitus), samorasel: mensis, dies, nox sunt naturalia, for-tuita autem sacrificia, nuptiae, Ci. saxum, Col. živa, samorasla skala, sit us (Veiorum), L. aquae naturales, Cael. naturalia lavacra calidiora, Tli. Prisc. — 2. naraven, pri-roden = od narave (prirode) podeljen, prirojen: naturalis bonitas, N. sensus, Ambr. naturali bono se defendere, Ci. naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem, Ci. neque naturali neque civili iure, Ci. priroduo-, državljansko pravo; naturale est alieui. (z nastopu, ut c. coni.) komu je vrojena hiba, da . . .: plerisque naturale, ut nictare non cessent, Plin.; — ne utr. subst.: prirojena potreba: per simulationein naturalis cuiusdam urgentis, Am. češ, da je zadovoljiti neko prirojeno potrebo; — prirojen dar, darovitost, (priroj.) zmožnost: si quid naturale forte non habeant, Ci. — 3. zakonom narave, (prirode) primeren, (po)naturen, priroden, po naturi: mors, Plin. na-turna, svoja smrt, dies, Cern. (nasprot. civilis).;
— n e utr. pl u r. subst.: naturalia anteponan-tur non naturalibus, Ci. naturno nenaturnomu.
— 4. naravski, prirode se tičoč, o prirodi, prirodo-: quaestiones nat. Ci. historia naturalis, Plin. prirodopis(je), pars sapientiae nat., Quint, prirodoslovje. — 5. is tinski, pravi, resničen (nasprot. izmišljen): philosophi duos Joves fecerunt, unum naturalem, alterum fabul o s um, Lact. — Odt. a d v. liätiiräliter naravski (adv.), po prirodi (naturi): moles tenuis naturaliter (od prirodo) obiecta, C. alaeritas naturaliter innata, Ci. (po prirodi vrojena =) prirojena, n ec vero umquam animus hominis nat. divinat, Ci. sam ob sebi.
nfftnrülitäs, atis,f. (naturalis) prirodnost (kake reči): Eccl.
nätünälitus, adv. (naturalis) naravski (adv.) po prirodi (naturi), izvirno, od začetka, samo ob sobi: Ap., nat. inest vis, Sid.
nStüri-ficütua 3 (natura in facere) bitje postavši, oživotvorjen, oživel: ani-mae, Tert.
niitli (osamel abl. iz gl. nasci izvedenega verb. subst. natus, tis, m. porod, rojstvo, starost, rast, le v zvezi z adj. = po rojstvu, starosti, letih) star: t ant us natu, Plaut. tako star, gr a n d is (grandior) natu, Ci., Plaut. prileten, postaren, saepe hoc maiores
natu dicere audivi, Ci. starejše ljuili, maxi-mus »., H. najstarejši, min im us n., Ci. najmlajši, ne quis min or XXX annis natu legeretur, Ci., mlajši ko, imajoč manj ko 30 let, animus gr avtor natu, Ter. postaven; cupressus natu mor osa, Plin. počasi, težko raste. — Predklas. pisci pristavljajo adjektive atributivno: mater Pausaniae magno natu,
N. zelo priletna, matora, maxi mo natu filius, N. najstarejši sin.
nan-archia. ae, f. (ptuj. muao-/Ja iz vau; in ap/eiv) ladjevodstvo = služba ladje-vodje, ladijskega poveljnika: Cod. Tli.
nau-archus, i, m. (ptuj. vauopyo«, prim. n a uarclii a) ladjevodja, ladijski poveljnik: sumptum omnem in classem nau-archo suo quaeque civitas dare solcbat, Ci. erat nauarchus in ea classe Volusiits Procu-lus, T. tnauarchi», id est quasi tnanicularii», Veg
Nauboltis, i, m. (NaüßoXo;) Nav b o 1, kralj focidski, oče Ifitov: Stat., Hyg. — Odt.: Naubolides, ae, >»■ (NaußoXi'S/)?) Navbolo-v i 6 (= sin ali potemek Navbolov): Stat.. Val. Fl. (o Ifitu, Navb. sinu, jednem izmed argonavtov).
naucella, ae, f. gl. na vi celi a. liaucl (osamel gen. subst. naucum, l, n. orehova lupina, sorodn. z nux, metaf. = neznatuost, ničvrednost v glag. zvezali:) non nauči esse, Plaut, ne piškavega oreha vreden biti, non nauči habere, Ci. ali non n. facere, Plant, ali nauči non putare, Ap. za malo ! šteti, prav malo čislati (v čislih imeti), prim. istega pomena recila: nauco ducere, Naev. za nič šteti, (non) naucum dare (pro aliqua re) Afr. ne cempera dati za kaj; hotno non nauči, Plaut., En. niče (-eta), ničevec.
nau-clericns 3 (ptuj. vauxXrjptxd?) kar so tiče ladjinega gospodarja ali ladijnika: ladij n i š ki: ornatus, Plaut. ladi jniška obleka.
nau-clSrius 3 (ptuj. votuxXrjpio?) = nau-cUricus: ornatus, Plaut. ladijniška obleka.
nan-clenis, l, nt. (ptuj. vaijxXrjpo;) la d j in gospodar, ladijnik: Plaut., Tert., Vulg., Cod. Tli., Non., Isid., Firm.
Naucrates, is, m. acc. em (XauxsaTrjc) Nav k rat, grški govornik, Eritrjan, učenec Izokratov: Uti Theopompi, Ephori, Naucratae, oni ljudje, kakršni soTeopomp, Efor, Navkrat.
Naucratis, is, f. acc. im (Nauxpa-is) Nav-kratij, mosto v Dolenjem Egiptu (zd. razvaline pri SalhadSaru, l‘/a zemljep.milj. južno od mesta Šabur-a): Plin. — Odt. 1. Nau-cratlticus 3 (Nauxpa-i-ix<5?) navkratitski: ostium, Plin. lcanopski rokav Nilov. — 2. Nau-cratItes, ae, m. (Nauxpo-irr);) n a v k r a t i j s k i (Navkr.): nomos, Plin.
naucula, ae,/. (skrčeno iz nBvicula) ladjica, čolnič: Plin., Paulin,
liauculor, tiri (naucula) broditi (se) z ladjico, -čolničem: Mart.
Nancydes, ae, m. (NauxüSjj?) Navcid, grški kipolivec: Plin.
nau-fragillis. e (naufragium) = naufra-giösits ladjelomen, ladjam nevaren: Mart. Cap.
nau-fragätor, öris, m. (naufragSre) komur se je ladja razbila(potopila), utopljenec: Aug.
nau-fragiSsus 3 (naufragium) poln ladje-lomov, zbog pogostih ladjelomov ladjam nevaren, ladjelomen: pelagus, Sid. montes, Ang.
nan-fraginm, ii, n. (= nHvifragium iz nUvis in frangere; prim. navis cum fraeta est tihi, II.) a) ladjelom: Domitius nau-fragio periit, Ci. naves ad imam omnes naufragio interierunt, C. naufragium (nau-fragia) facere, N., Ci., Sen. ph. ali n. pati, Sen. tr., Eutr. ladja se komu razbije (razspe), exanimata naufragiis corpora (mrtva trupla utopljencev) supina iacebant aut prona, Ani.
—	prislovič.: cupio istorum naufragia ex terra intueri, Ci. iz zavetja gledati njih novarnosti, naufr. in portu facere, Quint. ponesrečiti sc šo na cilju. — ß) metaf.: nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, propast, izguba imet k a, (denarni) p o -lom: naufragium urbis, n. rei publicae, n. fortunae, Ci. ex naufragio patrimonii ad Antoniana saxa (kleči) proiectus est, Ci. ex-cipe naufr. nostrum, O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, mollia naufragiis Utora posse dari, O. usoda (beda) moja bi se dala olajšati, ko bi so mi odkazal ugodnejši kraj, me delectat ex koc naufragio tabula (rešilna deska =) rešilo, tolažilo, Ci. naufragium pati, N. poginiti; — prilič.: poraz (na suhem in na morju): pauci naufragii comites, Iust. classes regiae bis fecerunt naufragium, N. so bilo dvakrat poraženo. — y) razbitine, (pro)ostanki (razbito ladje), blago oteto iz razbito ladjo: naufragium sumn colligere, Ulp. nubifer eurus naufragium spargens, Sil. totum pelagus naufragio suo operire, Flor. (o ladjah); — prilič.: ostanki (sploh): addite illa naufragia Caesaris amicorum, Ci. naufragia rei publicae colligere, Ci.
liau-fragO, Ure, nvl (naufragiis), o ladjah: razbijem (razBpem) so: omnes naves naufragarunt, Petr.; o osebah: ladja se mi razbije (razspe); — prilič.: ponesrečim se: naufr. circafidem, Vulg. inhac parvulorum miseria, Aug. — Drugot. dop. obl.: nan-fragor, ari: Scylla et Charybdis et alia innumerabilia, in quibus naufragantur incauti et in fide dubii, Aug.
nau-fragösus 3 = naufragiösus, ladje-lomo provzročujoč, ladjelomen: montes, (/arges, Au</. n. pelagus disputationis, CI. M.
naii-frftgus 3 (skrčeno iz nBvifragus; nBvis in frangere) ot) komur se je ladja razbila, utopljenec, utopljenka: Marius expulsus et naufragus, Ci. mulier nau-frafta, T. naufr. puppis, O. (po ladjelomu) razbita; — subst.: naufragum quendam na-tantem animadvertenmt, Ci. dare naufrago fabulam (rešilno desko), Sen. ph. — ß)ine-taf.: im o tek izgubivši, osiromašel (-sirotel), i zgub 1 j en(e c), obupen (-upnik): aliquis patrimonio naufragus, Ci. contra illam nanfragorum manum florem Italiae educite, Ci. — ?) P e s n. aktiv.: ladjelomen = ladjo razbijajoč: mare n., //. und a n , Tih. n. monstra, O. n. tempestas, Val. Fl.
naugae, naugätörius, gl. nugae, ntigll-t 0 r i us.
Nauloclmm. 1, n. (NaüXoyov) Na v lob,
1.	mesto v Lokridi: Plin. — 2. nos v Bitiniji: Plin.
Naulochus in -os, i,f. Navloh, 1. (Nai!-V/o?) otok pri Kroti. — 2. (NauXo-/ot) trg in sidrišče na vzhodnosevernem obrežju sicilskem med Milami in nosom Pelorom: Suet. — Drugot. obl.: Nanlocha, Hrum n.: Sil.
naulum, l, n. (ptuj. vaüXov) b rod ari na, brodni na: nalila navium, Paul. Dig. naulum exsolvere, Ulp. furor est post omnia perdere naulum, Iuv.
Naumacliael, Orum, m. Navmaliejci, arabsko pleme: Plin.
naumachia, ae, f (ptuj. v«u|j.ctyia, v čisti lat. navale proelium) a) ladijska bitka, namorski boj kot igra gledavcein v zabavo, navmabija: naumachiae spectaculum edere, Suet. naumachiam committere,n. exhibere, Suet. gladiatorii tnuneris nautnachiaeque spectacula, Vel. — ß) meton.: kraj (take) lad. bitko, ladijsko bojišče (navad, kak jarin): Suet naumacliiärius 8 (naumachia; ptuj.) k (zabavni) ladijski bitki -, namorskemu boju spadajoč: pons, Plin. most, držeč na ladijsko bojišče, most za lad. bitke; — subst.: naumaclii&rins, ii, m. borec v (zabavni) lad. bitki, — namorskem boju: Suet.
Nauniaclios, i, f. Navmah, otok pri Kreti: Mel.
nanmachus, 7, m. (ptuj. vau;j.a-/o;) borec v (zabavni) ladijski bitki, - namor-skom boju: Not. Tir.
Naupactos in -us, ?./. (Nauraxtoj) Nav-pakt, važno in utrjeno mesto s pristaniščem v Ozolski Lokridi ob Korintskem zalivu, dolgo časa etolsko; zd. novogršk. Nepactos, lašk. L ep ant o: C., Ci., L., Mel., Plin. — Odt. adi. Naupactous 3 navpaktovski (Navp.): Achelous, Od.
naupegiärius, ii, m. = nauplgus, Inscr. ap. Spon. misc.
lianpegus, J, m. (ptuj. vausri^o?) ladijski tesar, la d jo delec: Dig., Edict. Diod., Firm.
naiipliylax, acis, m. (ptuj. vau^üXaQ nad-zorovatelj popotniške prtljago na la d j ali: Mur. inscr.; tudi: näophylax : lnscr. ap. Maff.
Naiipidatne, Is, f. (NaujuS&arj) Navpi-dama, Amfidamova liči in od Helija mati Avgejeva: Hyg.
I. Naujilins, ii, m. (NaüreXto;) Na v p lij, kralj ovbejski in Palamedov oče, ki jo z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na ovbojsko kleči, ob katerih so so jim ladje razbile, tor tako maščeval svojega od njih ubitega sina: Prop., Hgg., Nauplii mala, Suet. — Odt. Naupliades, ae, m. (Nau-XtiSr,;) Navplijevič = Navplijev sin Palamed: O.
II. liauplius. ii, m. (izpos. vaü;:).io;) lupinar, ki zna s svojo lupino pluti liki ladja: Plin.
Nauportus, I, /. tudi: Nauportum, i, n.
l.Navport, mesto v Gorenji Panoniji, zd. Vrhnika na Kranjskem: T., Vel. — 2. Nau-portns, J, m. Navp o rt, reka pri mestu Navportu, Savin pritok, zd. L j uh 1 j anica: Plin.
Nit ura. Orum, n. Na v ra (gen. -e), azijska pokrajina v Sogdijani: Cu.
nauscö, ere (skrč. iz nllvlscö; ntlcis) od-protisev podobiladje(o bobu): Paul D.
nansea (nausiu), ae, f. (izpos. vauoia) a) m o r s k a b o 1 e z e n: si sine vomitu nausea fuit, Ccls. navigavimus sine timore et nausrn, Ci.; v plur. nausias maris arcet, Plin. — (j) m e d -lica, plevljivost, plivkost, bljuvanje (sploh): nausea et vomitio, Mart. Cap., quod fluentem nauseam coerceat, H. alicui 1nauseam movere, Fulg. primum assumere oportet, quae nauseam faciunt, Scrib. = vzeti kako bljuvalo; v plur. nausearum provocatio, Cael. — Y) prilič.: gnus, ogaba, ogaben dolg čas: cotidianam refice nauseam numis, Mart.
nauseabilis (nausiabilis), e (nauscBre\) bljuvanje vzbujajoč: Cael.
nauseabnmlus (naiisiShiindus) 3 (nau-seBre) a) morski bolezni podvržen, (rad) morskobolezenimajoč: n. gubernator in tempestute, Srn. ph. — (j) (sploh) za pokvarjenim želodcem bolujoč: Sen. ph.
nauseator (nausiätor), Oris, m. (nause-Bre) morskobolezenimajoč: n. Ulixes, Sen. ph.
naiiseö (nausiö), are, avl, Btum (nausea) a) morsko bolezen imeti: conducto na-vigio nauseat, H. num quis miratur in mari (se) nausiare ? Sen. ph. epistola, quam dedisti nauseans Buihroto, Ci. — ß) metaf.: nauseo (nausio) slabo mi prihaja, slabost me provzoma, pljovi mi, bij ujem, koz-lam: quidlibet, modo ne nausect, faciat, Ci. ruc-tans et nauseans, Ci. rigavec in bljuvač, dominus
crudus ae nausians, Sen. ph. — f) m e ton.: (u)gnusi se mi (o)gabi so mi (do)-grdi se mi-, d o grdi (— e t i) mi-, zoprno mi jo (kaj): ista effutientem nau-seare, Ci. tako čveriti, da so ti mora samemu grditi. — S) nagnusno-, zoprno se vesti: hoc iilis dictum est, qui stultitia nau-seant, Ph. stulti nauseant el, ut putentur sa-pere, caelum vituperant, lJh.
nauseola (nausiola), ae, f. (demin. iz nausea, -ia) mala me d lica, - slabost: Ci.
iiftiiseösus (nansiösus) 3 (nauseUre) nagnusen, ogaben: radix, Plin.
nansia in izvedčnko gl. nausea i. t. d. Nausicaa, ae, f ali NausicaS, es, f. ali Nausica. ae, f. (Nauptx&a) Navzika(ja), liči fejaškoga kralja Alcinoja: Gel., Hyg., Mart., Did.
Nausiphanes. is, m. (Nauai:pavr);) Nav-zifan, grški modrijan iz Teja in baje Epi-kurov učitelj: Ci.
Nansiphous. i, m. Navzifoj, Uliksov in Circin sin: Hgg.
Naustatlimos, I, m. (N uataftjj.o;) Nav-statem, 1. pristanišče v «Toniji blizu Focejo: Liv. — 2. nos v Cirenaiki: Mel
nau-stibiiluni, l, n. (navis) ladjičasta posoda: Fest., Paul. D.
iiausimi, l, n vrsta galskib ladij: Aus. nauta, ae, tu. (izpos. vaiiu);) polog nalične, po narodni etimologiji iz navis izvedeno oblike: navita, ae, m. a) ladjar, plovec, brodnik (brodar): nautae sunt omnes, qui navigandi causa in navi sunt, Ulp. navita Charon, V., Ap. navita turpis aquae (— Charon), Tih. dum navita retia siccat, O. = ribič;
— sing, coll. — ladjino moštvo, brodniki: obvertit navita remos, O. Aemilianus nauta poleg Venetus remex: Sid. — ß) 1 a d j i n gospodar (lastnik), ladijnik, kup-(čevav)ec: ut pavidus nauta seeet inare, H.
— mornar, pomorščak: Plaut., Cat. in dr. pesniki; nautas dominosque naviuiu, C. nautas gubematoresque comparare, C. nautae militesgue Siculorum, Ci. multft prolutus vapp/l nauta, II. (z mornarji oznamlja JI. često naj-surovojšo ljudi; da jo občevanje z mornarji nravnosti na kvaro, so spoznali že staro-davniki).
nautälis, e (nauta) ladjarski, mornarski: formae, Aus.
nautea, ae, f. (izpos. atišk. vaima, jon. vauaia) a) morska bolezen, bljuvanje: Plaut, ap. Fest. — ß) = sentina, smrdljiva voda na dnu ladje: nauteam bibere malim quam illam oscularier, Plaut. omnium un-guentum odor prae tuo nautea est, Plaut.
Nantes, ae, m. (= vaiit»)?) Navt, značilno ime trojskega ladjarja, pri V. bajnoga za-rodnika ital. rodbini Navtovičov: Nautn, iOrum, m., ki so baje prinesli paladij iz La-nuvija v Rim ter odtlej imoli na skrbi žrtvo-
vanje na čast boginji Minervi, odtod dea Nautia zvani: V., Serv., Fest.
nauticärius, il, m. (nauticus) ladjin gospodar (lastnik), ladijnik: Inscr. ap. Fea.
nauticus 3 (izpos. vaumd;) ladijski, ladjarski, brodniški (brodarski), mornarski: instrumentu/m, L. res nauticae, C. inornarstvo, pomorstvo, scientia atque usus rerum nauticarum, Ci. teorotičuo in praktično znanje pomorskih reči, ti. pinus, V. ladja, clamor, V. vpitje mornarjov, tinhibere» est verbum totum nautieum, Ci. mornarski, ex-uviae nauticae, Ci. priplenjeni ladijski kljuni (rilci), castra n., N. obmorski tabor (t. j. utrjen tabor na obrežju, ki jo imel nalog, čuvati ladjo in varovati vojna krdela, stopajoča na suho); — subst.: nantici. örum, m. brodniki, mornarji, pomorščaki: nautici tabcrnacula detendunt, L.
nalililus, i, m. (izpos. vau-(Xo;) brodnik ali ladjonka, lupinar, ki zna s svojo lupino pinti liki ladja: Plin. (prim. nauplius).
Nautius 3 Navtij(ov), ime rodbine rimsko, izmed katore omenja L. n. pr. konzula G. Navtija in G. N. Rutila pa vojaškega tribuna Sp. N. Rutila.
Nava, ae, m. Nava, Renov pritok, ki se pri iiingonu vanj izteka, zd. Nahe: T., Aus.
näväculum, t, n. (nUvis) pristanišče: Glos.
Nävalia, ae, f. (== na vitli a, ium, n.) Navali j a, gradiščo ob izlivu vzhodnega rokava Renovoga v Belgiji: T., Aus. näväle, is, n. gl. navališ, e. navališ, e (navis) ladijen, ladijski, ladji n, namors ki, pomorski, (namorju): pugna, Ci. proclium n., Ci., N. certamen, L., V. bellum n., pedestres navalesque pugnae, Ci. bitvo na suhom in na morju, vietoria, L. corona, V. ali hnnor n., O. ladijski venec (vpodabljajoč ladijsko kljune in podeljevan zmagalcem v namorslcih vojnah), triumphus, L. triumf za zmago na morju, n. stagnum, T. jarin za (zabavno) lad. bitko, castra navalia, C. (= iiautica) obmorski tabor (t. j. utrjen tabor na obrežju, ki jo imol nalog, čuvati ladjo in varovati vojna krdela, stopajoča na suho, često zvozan z ladjami, na kopno potegnjenimi), res navališ, L. pomorsko priprave, ladjovstvo, disciplina, Ci. znanost in ustroj pomorstva, fabri n., Or. inscr. ladjcdolci, duoviri n., L. pomorska poverjenika (ki sta imela opravljanjo ladij na skrbi), praetor n. Vel. pomorski poveljnik (admiral), maritimus et navališ liostis, Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, copiae navales pedestres-que, L. pomorska in suhozomska krdela (-četo), socius navališ, navad, v plur. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): classem so-ciis nav. instructam habebat, inopem milite, L. cum expositis ibi copiis socios quoqitc
n a val e s ar »lasset, L., pa tudi: pomorski vojak(i), pomorsko vojstvo: uon r etn igetn, non socios navale s ad classem frequentis habiturum, L. (prim.: stare kine inilites legio-narios, kine clasaicos, L., ki se imenujejo
v	istem poglavju: socii nav.)-, pedes nav., Plant, (šaljivo =) veslači (veslarji). — Oilt. subst.: näväle, is, n. 1. 1 a d j išče, ladjar-nica, pristanišče: aptum navale carinae,
O.	siccum nav. tenere, O. — 2. skladišče za lad i j s k e p o tr ob šči n o: Inscr. («Hermes*); — plitr. navali«, »'«mi, n. 1. ladjar-nica, lad j ed el n i ca, lad j e n i c a: ex na-valibits imam (navem) deducit, C. mitri, na-valia, portus, Ci. navalibus educta pinus, O.
—	2. poseb. rimske ladjenice onstran Tibere na Martovem polju (campus Martins) nad Avrolijevim mostom (pons Aurelius): L. Quinetius trans '1'iberim contra eum ipsum locum, ubi nunc navalia sunt, quattuor iuge-rum agrum colebat, L. naves Antiatium in navalia Romae subductae, L. — 3. ladje-delsko tvori v o, ladijska oprema, ladijsko vrvjo: ipsi tiumerumque mo-dumque cariniš praecipiant: nos aera, mantis, navalia demus, V. — Heteroklit. gen. plur. « Hv Sli Or u m: Vit r., Or. inscr.
nEvanter, adv. (navltns od glag. n/IvSre) naporno in prizadevno: Cas.
niivarchia, niivarchus, pravilneje: nau-archia, nauarchus, gl. t. slov.
nävia, ae, f. (okrnjeno iz navis) a) plovilo iz jednega kosa lesa, lir od, čoln, ladja: Mel. ant capi/a aut naviam, Paulin. (prislovič. recilo, gl. caput)\ — motaf.: posoda iz jednega kosa lesa: kad, čeber: arundinum fissa internodia velut navia: Fest.
nävicella (sinkop, naucella), ae,f. (demin. iz navis) ladjica: Aug., Fidg., Dig.
näviciila, ae,f. (demin. iz navis) čolnič, ladjica: Ci. naviculam par vam conscendit, C. actuaria: Auct. b. Afr. ladj. brzica.
liäviculäris, e (navicula) p 1 o v s k i, plovstven: res n., plovljenje, prevozno plovstvo: Dig.
näviciiläriits 3 (navicula) a) d o s t a j a j o č se plovstva s provoznimi ladj(ic)ami; odt. subst. 1. navieularia, ae, f. (sc. res) od-dajanjo ladjic v najem za prevažanje ljudi in blaga, prevozno plovstvo, la-dijnikovanjo: naviculariam facere, Ci. la-dijnikovati. — 2. näviculärius, il, m. lastnik najemnih ladjic (ladij) za prevažanje ljudi in blaga, najemni brodnik, prevoznik, ladijnik:	mercatoribus	et
naviculariis inimicus, Ci. — ß) v pozni lat.: ladijski, ladjarski, brodniški: onus, functio, leti.
nSviculor, gl. n au c ul or. navi-fragns 3 (navis infrangere) ladje-lomen: Scylaceum, V. aequor, O. fretum, O.
sicilska morska ožina med Scilo in Karibdo, saxa, Stat.
liaviftttltilis, e, (nBvigare) ploven, b roden, ladje n ose n: niare, amiiis, L Utora, T. Nilus iam bene nav., Mel.
nävigätiö. önis, f. (navigare) plovljenje, plovitva (-tov), plovstvo, b r o d n j a, vožnja ali pot po . . ., pomorsko potovanje: ex longa nav. in portum venire, Ci. celeri navigatione pro-perare, T. hitro odpluti, adversam mar is nav. perpeti, T. neugodno vožnjo po morju imeti, primam naviyationem ne omiseris, Ci. o prvi priliki odpluti, te neque navigationi neqite viae committas, Ci. potovanju niti po morju niti po suhem, nav. litorea, Am. pri-brožno plovstvo, n. fiuminis, Auct. b. Alx. plovljenje po reki, Ionii marin, T. ali ignoti tnaris, Sen. rh. plovitva po . . ., n. diei, Plin. (jeden) dan vožnje z ladjo (- vožnje po morju, reki), lacus navigationis patiens, Iust. plovno.
navigator, oris, m. (navigare) plovec, brodnik, ladjar: negotiator, miles, navigator, Quint.
növi-ger, (/era, gerum (navis in gerere) a) ladjenosen, brodonosen, ploven, poln jader (ladij), jadrovit: mare, lAtcr. amnes, iter, Mart. — ß) ladjajoč, plujoč, jadrajoč: navigera similitudo, Plin. (o nekem morskem lupinarju zbog podobnosti z jadrajočo ladjo; prim. nautilus in nauplius).
navigioluin. J, n. (demin. iz navigium) plovilce, plavica, čolnič (e k): par-vuluin, Auct. b. Afr. vix singulis cum navigi-olis recipi, Lentul. in. Ci. ep.
navigium, it, n. (navigare) a) plovilo, ladja, čoln, plav(ica): navigium solemus dicere ipsam navem eaque appellatione etiam rates continentur, Ulp. proficisci probo navi-gio, C. fragmina navigii, O. ladijsko razbitine, nav. aetuarium, C. (ladja) brzica, nav. vecto-rium, C. pro vozna ladja; — prilič.: in eodem velut navigio participes periculi, L. — ß) plovljenje, plovitva (-tev), plovstvo: improba navigii ratio tuni caeca iace-bat, Lucr. mare navigio patens, Diet. multo-rum dierum nav., Diet.
nävigö, are, avl, atum (navis in agere) A) intr. a) 1. o osebah: broditi (se), voziti so (na ladji), ladjati, jadrati, pluti: per anni tempus navigare poteris, Ci. usque a Dianio ad Sinopam navigaverunt, Ci.;
—	prilič.: plenissimis veliš nav., Ci. z razpetimi jadri; — prislovič.: in portu navigare, Ter. na varnem biti; — pass, im-pers.: iis ventis istinc navigatur, Ci. in pro-vincia . . . navigandum fuisse, Ci. ratibus adhuc navigatur, Quint. — 2. o ladjah: pluti: pinus in undis navigat, O. in portu Sgracu-sano piraticus mgoparo navigavit, Ci. — 3. o blagu: voziti se (po morju, rekah): ipsae
merces navigent, I)ig. — (i) 1. o dri uiti, splavati po morju, odpluti, odpra-
vi	ti se z ladjevjem, spustitisovmorje: idonea ad navigandum tempestas, C. eo tempore praetores navigare cunsuerant, Ci.; — m e t a f.: celeriter Pompeio duce tanti belil impetus navigavit, Ci. hitro se je na napad spustilo v morje tako silno ladjevje, prim.: ilegalo duce iam in Afričani navigabat bellum, Flor. — 2. baviti se s plovstvom, - s pomorsko kupčijo: Vop. — y) 1. plavati: tam navigat et brucchia iactat aquis dimotis, O. — 2. teži, plivkati, pluti: in ipso ore navigat mar e, Man. morje plove.
—	B) trans, a) pre(ob)lad j ati, prejadrati, prepluti: Tyrrhenum aequor, V. fluvios grandes et maria, Firm.; tudi pas.: navigatur Occidens, Plin. Nilus nun statim navigari facilis, Mel. nun navigata maria tramsgressus est, Mel. še ne projadrana, lucus Romanis classibus navigati, T. urbs pensilis subterque navigata, Plin. visečo mesto, pod katerim se da pluti. — ß) pridobiti (pri-baviti)si splovstvom: quidquid homines arant, navigant, acdificant, virtuti omnia pa-rent, S. kar koli si pridobi človek z oranjom, plovstvom, grajenjem, zavisi od njegove vrlosti.
NävilUbiö, önis, m. Navilubion, reka na severnem obrežju Tarakonske Ilispanijo, zd. Navia: Plin.
navis, is, f. ac. em, obl. redkeje e (gršk. vadt), a) ladja, brod, korabelj: navis peregrina, Plaut, n. longa, N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria, C. lahka veselnica, ladja hitroplovka, brzica, oneraria, C. tovorna-, provozua lad. (široka in trebušna), mercatoria, Plaut. trgovska lad., piratka, L. gusarska 1., piscataria, C. ribiški čoln, n. ducis, N. ali praetoria, L. poveljniška (admiralska) lad., admiralka, constrata, Ci. ali tecta, L. (lad.) palubnica, aperta, Ci. brez-palubnica, rostrata, Iust. kljunata, quassa, L. prebita, n. auri, paleae, Ci. otovorjena z zlatom, plevami = zlatonosna, plevonosna, n. mercium, Iust. otovorjena z blagom; — nav. facere, C. ali construere, acdificarc, Ci. fabricari, T. 1. izdela(va)ti, (iz)tesati, n. or-nare, L. adornare, C. ali armare, Ci., C. opremiti, instruere armareque, L. z vsem preskrbeti in opremiti, navem exarmare, Sen. rh. razpremiti, deducere, C. tudi deducere Utore, V. ali deducere in aquam, L. spustiti (poriniti) na morje (-vodo), subducere, N., C. potegniti na suho, educere ex portu, C. iz pristanišča strum(lj)ati, -odriniti, navem tnuliri ab terra, L. ali navem solvere, C. odpluti, odjadrati, sidro vzdigniti, tudi: navis solvit, C. ladja odplove, navem appellerc ad . . . Ci. ali applicare ad terram, C. ali -terrae, L. pristati (-stanem) k bregu, navem teuere in ancoris, N. na sidrili (mačkih) stati, deligare navem ad ancoram, -ad terram, C. usidriti
ladjo, usidriti se, ladja se usidri, conscendere navem, C., L., N. ali -in navem, Ci., C. ali ascendere navem, Ter. ali -in navem, N. ali escendere in navem, N. iti (stopiti) na ladjo, navibus rem gerere, II. pomorsko vojno vo-jevati, vojevati se na morjn, nave, navibus venire, Ci., L. na ladjah priti, in navi vehi, Ci. ali nave ferri, II. voziti so na ladji, broditi (so), navibusflumen transire, C. roko prepluti;
—	prislovič.: navibus et quadrigis, H. na vso moč, na vse duške, navem mortuo applicare, Quint, prepozno komu na pomoč priti (= slov.: «po toči zvoniti»). — ß) metaf.:
1.	sramnica: Plaut., Macr. — 2. mrdanja: Apic. — 3. Navis Argolica ali samo Navis, Ci. Argolska ladja, ladja = mod zvezde uvrščena ladja Argoja. — 4. prilič.: a) o državi: una navis est bonorum omnium, Ci. navis ret publicae fluctuans in alto tempestatibus sedi-tionum ac discordiarum, Ci. ubicumque es, in eadem es navi, Ci. = ti je jedna in ista usoda. — b) o člov. razmerah: dum tua navis in alio est, hoc age, ne . . . 11. dokler jo tvoja ladja na počini = doklor nisi na varnem, bodi oprezen.
Navi-salvia, ae, f. (navis in salvus) Navisalvija, ime, po katerem so je v preddvorju svetišča «veliko matere božje» (magna mater Deum) kot rešiteljica v na-morskih nevarnostih po božjo častila vestalka Klavdija Kvinta, ki jo bila 1. 205 pr. Kr. r. po Tiberi v Rim privezla podobo omenjeno boginjo: Mur. in Or. inser.
navita, ae, m. nalična, zlasti pesnikom (Plaut., O., II, V., Cat., I'ib., Ap., Petr.) uljubljena oblika za na ut a.
navita» (strlat. gnavitas), atis, f.(navus) marljivost, marnost, obrtnost, okretnost, prizadevnost, dihtivost: istam operam tuam, navitatem, animum, Ci. studiosa nav., Arn.
im viter (strlat. g na v it er, adv. k navits) a) m a r n o, marljivo, neumorno, okretno, prizadevno: consilium gna-viter agendi morari, H. n. pugnare, L. versari satis nav. in provincia, Ap. — ß) hotoma, popolnoma, povso: nec plenum nav. ex-stat, Lucr. nav. oportet esse impudentem, Ci.
nävities, ST, f. (navusj marnost, marljivost, prizadevnost: Glos.
Navili*, il, m. Navij, imo rimsko rodbine, n. pr. avgura Ata Nav. za starejšoga Tarkvi ni ja. — Kot a d i.: Navili» 3 N a v i j o v, N a v i j s k i: Navia ßcus, Plin., Fest. Navi jska smokva na komiciju rimskega trga (forum Romanam).
nav«, are, avl, atum (navus) iskreno dihtivo-, marno-, prizadevno opravljati, -vršiti, - dolati, - oskrbovati, izkazo(va)ti (kaj), - pečati so (a čim): aliquod opus efficere et navare, Ci. rent puhlicam navare, Ci. iskreno služiti državi, dih-
tivo se poganjati za državno blaginjo (občo korist), benevolentiam suatn in alqum., Ci. komu svojo dejansko dobrohotnost nakloniti, Vespasiano bellum navare, T. Vespazijanu z vojsko na pomoč biti, flagitium nav., T. z zločinstvom pomagati; — najčešče v zvezi z operam: operam navare, C. delo na moč vršiti, na moč ali prizadevno delati, truditi se, navent aliam operam, Ci. naj pomagajo (se izkažejo) na drug način, fortiter in acie operam nav., L. junaško sobojevati, bonam operam adversus Sabinos navaverat, Aur. vrlo je bil pomagal zoper Sab.; — s pri-dejanim dativ. objektom: operam nav. alicui, Ci. komu iskreno služiti, skrbno pomagati mu: operam navare rei publicae, Ci. alicui operam n. ad reconeiliandam pacem, L. alicui operam suam studiumque n., Ci.
Nävos, I, /. Kav, mesto etiopsko: Plin.
uti v hm (atrlat. gnfivns) 3 (sorodn. z gnil-rus; prvot. pomen: pazljiv, zato) delaven, obrten, okreten, prizadeven: hotno navus et industrius, Ci. oderunt hilarem tristes gnavumque remissi, H. hostium na-viores, Iul. Val.
naxa, ae, f. gl. nassa.
Naxos, Naxus, l, f. acc. on, (Niijo;) Naks a) naj večji izmed Cilriadskih otokov v Egejskem morju, slovit po izvrstnem vinu, krasnili mramornicah, Bakhovem bogočastju in bajki o Ariadni, od Tezeja ondi zapuščeni, zd. Naxia ali Axia: Prop., Plin., Mel. bucchatam Naxon, V. — Odt. 1. Naxiaca, Orum, n. (Nakaza) delo (spis) o Naksu: Schol. ad Caes. Germ. Arat., in Naxica, örum, n. (istega pomena): Hgg. — 2. Naxius 3 (Na£ios) naksovski, nakšanski: turba, Prop. ardor, Col. — corona Ariadnes, ozvezdje, iuncus, Plin.; Naxia cos ali subst. Naxium, /j, n.: Plin. naksovski brusnjak, naksij, brusni kamen, ki se jo dobival na Cipru in priravnaval na Naksu. — ß) mesto sicilsko, pozneje Tauromenium: Plin.
NŠzara, ae,f.: luvc. in navad. Nazareth, itulecl. /. (Na£apEÖ'): Vidg., mesto Nazaret v Palestini, bivališče Jezusovih starišev, zd. Nasi ra h (Nassara, Nässere). — Odt. 1 .subst. Niizaraeus,J,m.Nazarečan: Vnlg. — 2.adi. a) Nazarenus 3 nazaretski (nazarenski), iz Nazareta, appel. tudi = k rš čan-s k i: disciplina, Prud. — Kot subst. - us,
I,	m. Nazaročan (Nazarenoc) = Kristus: Prud., Vulg. — b) Nffzareua 3 na-zarski, nazaretski, iz Nazareta: viri, Prud. — kristijani. — c) N&zarus 3 nazar(et)ski, v Nazarotu: plebes, luvc.
Nazerlm, Orum, m. Nazorinci, sirsko pleme v Selovcidi: Plin.
I.	ne, napač. nae, trdilni členec (ptuj. vrj, vat; v vzoriti prozi zgolj pri zaimkih in redoma v zvezi s predhodnim ali nastopnim, le naznačenim ali določno izrečenim uvetnim
stavkom) da, za istino, v istini, bošti: ne ego homo infelix /ni, qui non alas inter-velli, Plaut. ne ego fortunatus homo sum, Ter. ne tu perditas Campanorum res narras, ubi summus honor ad filium meum perveniet, L. ne illi vehementer errant, si illam lenitatem perpetuam sperant futuram, Ci. ne tu mecum in gratiam redeas, si scias, Ci. quod utinam illum eadem haec simulantem videam, ne ille fratris mei necis poenus reddat, S. ne tu cum hoc legeris, non partes libelli, sed totum libellum improbabis, Plin. Caec.; — često, zlasti pri Ci. v zvezi z zatrjevalnicami: kercle, ede pol, (m)ecastor, medius fidius in dr.: da, zares; da, bogme; da, na mojo dušo: ne tu hercle cum magno tnalo (tuo) mi obviam occessisti, Plaut. heu, edepol ne ego homo vivo miser, Ter. ne istuc mecastor tam patrem arcessatn meum, Plaut. ne illam ecastor fenerato mi abstulisti, Plaut. medius ßdius ne tu emisti ludum praecla-rum, Ci.
II.	ne proklit., ne enklit. [izmed treh lat. nikalnic: ne, neque (nec), non (gl. dotič. slova) najstarejša] rabi lat.: A) kot a d v., in sicer: a) v povednih stavkih: 1. predklas. = nön (zanikuje pojem, ki ga zaznavamo z duhom ali telesnimi čutili): no: crescere ne possunt fruges, Lucr. nisi tu ne vis, Plaut. operae ne parcunt, Plaut. — 2. klas. (zanikuje pojem, ki je le možen, ki si ga le mislimo, in to zgolj v zvezali) a) nli-q u i d e m (poudarjena zanikana beseda stoji vselej v sredi): ni, niti, za katerima stopi pred določni glagol še posebna nikalnica (no), še-n e: ne populus quidem, Ci. še narod ne, ni (niti) narod, ne id quidem praetereundum, Ci. ne cum esset factum quidem, Ci. ne illi ipsi quidem, Ci. ne in convivio qu., Ci. ne in sceleratissimo qu. dve, Ci. (predlog in ime sta vselej le jeden pojem); — ako jo zanikati več s členci zvezanih pojmov ali stavkov, stoji ne-quidem le pri (ozir. v) prvem: ne Aequi quidem ac Volsci, L. ne a sententiis qu. aut verbis, Quint, ita ut ne efferendi qu. signa Romanis spatium nec ad explicandam acietn locus esset, L. — Dasi zanikava ne-quidem ves stavek, stopi vendar često predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem moreš, Ci. nunquam illum ne minima qu. re offendi, Ci. — Pri zvezah dveh stav-kovih člonov, kojih jeden vpeljuje z non modo, no baš, ne le manj važno, drugi pa z ne-quidem glavno, poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se samo takrat zamolči (in le iz ne-quidem povzame), kadar imata stavkova člena skupen predikat: milu vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti, Ci. ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc.: non velim), Ci. ne le jaz ne. — V nasprotju s stavki,
vpeljanimi s sed, ampak, etiam, celo, sed etiam, ampak celo, zadobi ne-quidem včasi pomen: po nikak(ršn)em (ne), nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo, Ci. ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit, Ci. — V stavkih s stopnjevano mislijo je ne-quidem = nikar, kam(o)li, tem manj: nuUutn est fatum: ita ne divinatio quidem, Ci.; — v stavkih pa, ki izvajajo kako misol iz predhodnih rekov, = gotovo ne, kajpada n e: egone ut te interpellem ? ne hoc quidem veilem, Ci. carere enim sentientis est: nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est, Ci. — b) ne-quoque: tudi-
11	e, n i t i ( n i) - n e: sese, inquit, ne id quoque, quod tum suaderet, facturum, CI. Q. ap. Gel. ceterum quando ne ea quoque temptata vis prufieeret, cunsilio grassandum, L. — (3) v nezavisnih velevnih in zahtevnih stavkih (zanikujoč nekaj, kar se jo le hotelo, ali kar si mislimo sploh od volje zavisno): ne, in sicer 1. (p e s n., redkeje v prozi) pred imperat.: ne crucia te, Ter. fratrem ne (teuere, V. equo ne credite Teucri, V. ne timete, h. impius ne audeto placare doniš | tram deorum, Ci. (starinsko), ne repugnate bono vestro, Sen. ph. — 2. navad, poleg k o n j u n k t. prae s. ali p e rf.: ne me >no-neutis, Plaut., ne te frigora laedant, V. ne Jbrtc pudori sit tibi Musa, H. ne hoc feceris, Ci. ne tot annorum felicitatem in unius horae ilederis discrimen, L. — V stavkih, pridejanih brez veznega členka dopustno izročenim mislim, zadobi ni pomen slov.: pak no, toda ne, vendar (saj) ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris, Ci. sint sane misericordes in furibus aerarii: ne illi sanguinem nostrum largiantur, S. —
S. Kot nikalnica v želovnih stavkih: ne, vendar (saj) ne, zlasti pri uti nam: o da (bi) no: ne id Iuppiter optimus maximus sineret, L. illud utinam ne vere seriberem, Ci. utinam ne ad terram accidisset trabes, En. — v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne; naj ne; recimo (stavimo), da 110: ne sit sane summum mul um dolor: malum certe est, Ci. ne aequaveritis IlannibaliPhilippum: Pyrrho certe aequabitis,
L — Zato pogosto pri uveravanju in zaklinjanju: ne vivam, si scio, Ci. smrt mo vzemi, ne sim salvus, si aliter seribo ac sentio, Ci. naj nisem zdrav. — o) v zavisnih namernih stavkih kot nikalnica za veznikom ut: no, le ne: te obseero, ut ne credas, Ter. quid vis nobis dar e, ut isti abs te ne auferantur, Ci. iubealis, ut in civitate ne sit, Ci. legem tulit, ut lex Aelia ne valeret, Ci. ut ne telum adigi posset, C. iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat, Ci. ut ne quando amare in-ciperemus, Ci.; — tudi v relativnih zvezah: ego id agam, mihi qui (— ut is) ne detur,
Ter. quo (— ut eo) ne incurreret hostis, II.;
— včasi pred komparativom v prostejši (po kakem skrčenju nastali) zvozi: noluit quid statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem, Ci. = ut altior ne esset; muneris ergo in singulos d ari ne minus dena milia aeris, L.; — v omejujočih stavkih v zvezali: dum ne, modo ne, dummodo ne, tan-t um ne = da 1 o n e, 1 e n o: Plaut., L., O., Ci. in dr. — B) kot (namerna) coni.: da ne, toda lo vidozno, v istini pa se ta raba popolnoma ujema z rabo, navedeno pod A) [i); zakaj taki zavisnild so izprva tudi le neza-visni zahtevni stavki, stopivši v objektivno ali adverbialno razmerjo h glagolu nadrednega stavka, n. pr.: moneo vos, ne refugiatis, Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opom.vas: ne bežite! prim. slov. rek: «volja božja je, dano lenuha j», v čegar zavisniku je pridržan celo naklon (imp.) nezavisnoga zahtevnega stavka: «ne lenuhaj!» Torej stoji ni a) v objektivnih zahtevnih stavkih, izražajočih nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (v erb a causativa), ki značijo kako očitanje volje (hotenja). Najbolj sc kaže prvotna samobitnost takih videznih zavisnikov vkonjunktivnih glavnih stavkih zavisnoga govora (oratio obli-qua), ki so po vse samostalni, a na videz v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z: (da) naj no, da ne bi in indikat., ozir. pogojnikom, ampak često tudi z: ne in imp., torej z nezavisniki: ne suae virtuti magnopere tribueret, C. da naj se ne ponaša ... ali pa: no ponašaj so (on) provoč s svojo hrabrostjo; zbog toga torej tudi za vzročnimi glagoli: obseerare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret, C. jel ga je rotiti, da naj no ravna = da no ravnaj preostro z bratom, sanxerunt, ne quis enteret, Ci. (da) nihče no kupuj, toti cxercitui impe-ravit, ne iniussu concurrerent, C.; — pogosto za izrazi, pri kojih si treba hotenje domnevati: nestra interest, ne imperatorem pessimi faciant, 'P. reUquum est, ne quid stidte, ne quid temere dicam aut faciam, Ci. quidam ne wnquam riderent, consecuti sunt, Sen. ph.
— ß) za izrazi bojazni in straha (verba ti-mendi: timeo, metuo vercor, paveo, (de)ter-reo, anxius-, sollicitus sum, metus-, tirnor est in dr.): da no hi, da bo, pri dovršnikih tudi: da s prozont. (v futur. pomonu); i v tem slučaju so zavisniki prav za prav lo no-zavisni želovni stavki, n. pr.: timeo, ne de-seras me, Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da bi mo no zapustil! vereor, ne quid Andria adportet mali, Ter. metuebant, ne indicarent, Ci. timebant, ne circumveni-rentur, C. termit gentes, grave ne rediret saeculum, II.; — če jo zavisnikov glagol zanikan, stoji ni no n (non spada takrat lo h glagolu): vereor, ne non impetrem, Ci. (non
impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propal-, da propadem = da bom propal s prošnjo =) da ne dosežem; vereor ne sufficere non possim, Ci. (non posse = nemočen, nezmožen sem); — pomni kratko-reko izražanje: res erat in magnis difficul-tatibus, ne .. . C. res difficultatem afferebat, ne ... C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi ... — y) advcrbialno vpeljuje ni namerne stavke za izraženimi ali pridodatnimi demonstrativi: ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eTl condicione, eo consilio in dr.: da ne: demittit Mercu-ritim, ne Dido Teucros finibus arceret, V. (prvotno tudi lo zahtevni stavek = pošlje M. [z naročilom]: Didona ne odvračaj...), rie vana urbis magnitudo esset, asi/lum uperit, L. an ideo aliquid scripsit, ne videretur, Ci. nemo prudens punit, rjuia peccatum est, sed ne peccetur, Sen. ph. dolorem saepe perpeti-untur, ne in tnaiorem incidant, Ci. gallinae pennis fovent ptillos, ne frigore laedantur, Ci.
—	Med takim namernim zavisnikom in nastopnim glavnim stavkom, čegar vsebina je kaka trditev ali pripoved, se često pogreša vezilna misel: trdim, povem, omenjam, vedi in jedn.: ne tarnen ignores, quo sit Romae loco res, Cantaber Agrippae virtute cecidit, II. — Odt. recila: ne malta dicarn, Ci. ne multis ali ne multa, Ci. kratko govoreč, ob kratkem, na kratci. — 8) za glagoli itnpediendi in recus andi (caveo varujem se, čuvam se, impedio, proltibeo, deterreo, obsto, resisto, re-ptigno, napotje delam, oviram, nasprotujem, zadržujem, upiram so, ustavljam se, (izbranim se, recuso branim se, interdico prepovem, intercedo prerekam, prigovarjam = ugovai'-jam), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje ni v glagolu ležeči zanik; slovenijo se taki stavki z: da no (bi), s samim inf. ali pa kakim s u b s t.: potuisti prohibere, ne fieret, Ci. Sulpicius inlercesserat, ne exsules reducerentur, Ci. injirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur, Plin. Caec. nemočnost glasu (nemočni glas) mu je branika) javno govoriti, ltegulus, ne sententiam diceret, recusavit, Ci. Reg. se je branil izreči . . per eos, ne causam diceret, se eri-puit, C. se je odtegnil zagovoru, obstitisti, ne copiae transire posseut, Ci. ubranil si četam prevoz. — Pri pomil j a: 1. za glagoli, ki pomonjajo: gledati, paziti, preizkuša (v a) ti, p reis kav a ti, preudarjati, premišljati in podob.se da ni dostikrat sloveniti z vprašaluicami: da li, ali, ali m a r i, 1 i: videamus, ne beata vita effici pos-sit, Ci. cum circumspiceret, ne quid praeteri-tsset, Var. singuli pulli tentandi, ne quid habeant in gutture, Col. per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (bona Tar- I quinii) belli causa, reddita belli materia es-scnt, L. preudarjanje, ali bi mari bila (T.
posestva), ako se vrnejo, vojni povod, ako se ne vrnejo, pa vojni pomagalo; — zato je tudi ni non v takih stavkih = ali mari ne, ne li: cogitandum sit, ne tutior non sit, Ci. crederc omnia, vide, ne non sit necesse, Ci. — 2. ako je iz kake splošnejše trditve sklepati, da bi po tein, kar se je prej povedalo, bolj omejena ne bila umestna, se sloveni n c z: ne pa da bi, nikar pa da b i: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existutnes; Plant, me vero istorum ne iuvenem quidcm movit nmquam, ne nune seneni (sc.: moveret), Ci. — C) proklitično se kaže ne v s ki o p ki h n. pr. ne-fas, ne-scio, ne-i/ueo, ne-dum, neuter; prim. gršlc.: v7]-(a)v£ij.tv) brezvetrije, vij-norpo; nesrečen, slov.: ne~ pravda, no-veden, ne-čem; z oslabljenim vokalom: ni v nisi ako no, ni-mius ne premalo, ni-hil (ne nit, ne dlaka =) nič; s skrčenim samoglasnikom pred vokalnim za-glaskom v nullus = ne-ullus, nuinquam = ne-umquam, nemo = ne-homu in dr. — D) kot e n k 1 i t i č n a (breznaglasna) v p r a š a 1 u i c a z oslabljenim vokalom: ne se priveša na-glašeni besedi (ki stoji navad, stavku na čelu) ali, če take ni, glagolu; pri tem pa izgubi j pogosto pred vokalnim (sem ter tja tudi pred konzonantnim) zaglaskom svoj e\ osebilo s (drugo osebe sing, praes. act.), pa tudi končni [ .v drugih besed rad odpade pred vprašalnico, in pred osebilom stoječi dolgi vokal se navad, skrajša: tantacn’ caelestibus irae ? V. Pyrrhin’ conubia servas? V. talin’ possum me opponere monstro ? V. viden’ = vidlsne, vin’ — vlsne, ain’ = aisne, iuben’ = iublsne, satin’ = sa-tisne. — Rabi pa se ne: a) v nezavisnili j o d n o s t a v n i h vprašanjih, na katera se pričakuje odgovor: 1. nikalen: li, ali, mari, v vprašanjih zavzetja, uevolje ali podsmeha tudi: pa vendar no, menda vendar ne, včasi pa zadošča (v slov.) tudi sam naglas: nihilne id valebit? Ci. censen’ posse me afjinnare? Ter. pa vendar ne misliš .. .? vin’ tu homines urbemque feris prae-ponere silvist H. mari hočeš . . .? Apollinem tu Delium spoliare ausus es? Ci. Apolona Delskega si se osmolil oropati? — 2. trdilen: ii o -1 i, ali ne, mari ne: etiamne vobis expedit? Ci. mari ne koristi tudi vam? reetene interpretor sententiam tuam ? Ci. t idetisne, ut apud Homerum saepissime Nestor de tnrtu-tibus suis praedicet? Ci. — 3. v posebnih govoru, obratih: egoneP Ci. jaz? pa vendar jaz ne? Hane? itane vero? Ci. tako? .tako menda vendar ne ? torej zares ne ? — Cesto se priveša ne relativnim slovom, da se njih pojem posebno poudari: quine putatis diffiate et mir um, quod contigit? H. pa vendar vi ne mislite, da je kaj tožkega in čudovitega? quaene ambae obseeraverint, Plant, mari me nista obe rotili? quamne in manibus tenui cist el/a m ? Plant, ali mari nisom v rokah imel
one skrinjice? quiane auxilio iuvat ante tevatos? V. pa vendar ne, ker . . .? — V vprašanjih zavzetja se priveša ne (dasi redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepek: quantane? H. kolika pač? quaene vita te manet ? Cat. kakšno življenje te pač čaka? uter»e ad Casus dubios fidet sibi eer-tius ? H. quone malo mentern concussa ? 11. —
V	zvezi z vzkličnim ut: nemone ut avarus se probet, kako, da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja, victamne ut quisqudm victrici patriae praeferret? L. da ne bi kdo . . .? kako ne bi kdo . . .? — V izraz zavzetja ali nevolje navidezno (ker le eliptič.) pri aec. c. inf., katerega je zavisnega misliti od kakega zamolčanega predikata n. pr. creclam, čredi potest: mene incepto desistere victam ? V. jaz naj bi . . .? jaz da bi . . .? huncine solem tam niffrum surrexe mihi! 11. da mi je moral ta dan tako črn vziti ! Tene tibi potissimum partes istas depoposcisse ? Ci. Ti da si baš sebi izgovoril...? O nonne gl. spod. to slovo.
—	(j) v zavisnih jednostavnih vprašanjih: li, ali (morda): interrogavit, U-ceretne mittere, C. videamus, satisne sit ista defectio, Ci. iturusne sit in Afrieam etquando, scire poteris, Ci. — V razstavnih vprašanjih, in sicer: y) v n e za vi sni h (v prvem členu): li, ali: vosne Domitium an vos Domitius deseruit ? C. pacemne liuc fertis an arma ? V.; — mesto razstavnega vprašanja nastopi včasi (retor.) anafora: deorumne immortalium, populine Iiomani, vestramne fidem implorem ? Ci. naj li . . ., naj li . . naj li = ali naj . . ., ali pa; — ali ne v drugem (ozir. zadnjem) členu slove: an non: isne est, quem quaero, an non ? Ter.; redkeje nectie (gl. spod. to slovo). — O ne. pride-janem drugem členu v zvezi: anne gl. slovo an. — S) v zavisnih: li-ali, ali — ali — ali priveš. 1. prvemu členu: nescio, gratu-lerne tibi an timeam, Ci. dubitavi, ver umne an falsum esset, Ci. intererit multum, divusne loquatur an heros, II.; — tudi v zvezi z ut rum: utrumne divitiis homines an sint virtute beati, H. utrum praedicemne an taceam, Ter. videamus utrum fortuitane sint an eo stotu, Ci. — 2. kadar se izreci prvi člen z večjo gotovostjo nego drugi, se »e privesi drugemu členu, prvi pa ostauo brez vprašal-nice: in incerto erat, vicissent victine essent, L. Etrusci diem primum consultando, matu-rarent traherentne bellum, traduxerunt, L. ali naj bi pospešili, ali pa morda zatezali vojno; — v drugem členu: anne (prim. an): mens non internoscit, vera viša sint anne falsa, Ci. — Anafor, in bolj pesn.: mon-strumne deusne Ule sit, ignorans, O. incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet, V. neque Interesse, ipsosne interßeiant, impe-dimentisne exuant, C.; — ali ne v drugem (ozir. zadnjem) členu slove: necne: sintne
dii necne quaeritur, Ci. quaesivi a Catilina, in noeturno conventu apud M. Laecam fuisset necne; annon more stati le v litoteti, t. j. kadar tvori nikalnica non s predikatom jeden pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit, Ci. (non dixerit = tacuerit).
Nea, ae, f. gl. Nee.
Neucyndes, Sn, m. Neacindi, narod v Indiji tostran Gange: Plin.
Neaera, ae, f. (N&ipa = Mladenka) Ne era, gršk. dekliško ime, poseb. ljubice:
1.	Iloracijeve: II. — 2. Ligilamove: Tib. —
3. nekega pastirja Egona; V. — 4. prenes. na Jolo in Ariadno: Prud.
Neael.hHs, J, m. (NsjuV;) Neet, rokav Brutiji, zd. Neto ali Nieto: Plin.
Nealces, ae, m. (NeaXiojs = Nova moč) Nealc (Nealk), gršk. moško ime 1. nekoga Trojca: V. — 2. slovečega grškega slikarja: Plin.
Neandros. l, /. (N&vSpo?) Neander, mesto v Troadi: Plin.
neilniscologim, l, m. (ptuj. veavtoxoXdp«) mladeniško govoreč: Schol. Iuv.
Neäpolis. is, f. acc.im, in, abl. i, (Nči-7toXc? = veoc = novo mesto) N e a p o 1 j: a) app el. = četrti mestni del sirakuški: L., Ci. — ß) nom. propr. več starodavnih most:
1.	mesto v Zevgitani, zd. Nabal: Auct. b. Afr. — 2. m. v Samariji: Plin. — 3. m. v Afriki ob Veliki Sirti, zd. Tripoli: Plin.
4. m. v lvariji: Mel. — 5. m. v Traciji: Plin.
—	6. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zapadnom obronku Vezuvovem, naselbina Kumljanska (Ctlmae), v kateri so cvetele grško umetelnosti in znanstva, zd. N a poli: Ci., otiosa, II. doeta, Mart. — Iz mestn. imena, omenjenega pod 6, so izvedeni: 1. subst. Neapolltes, ae, m. (Nčara<>.i-rj;) Noapoljoc (Neapoljan): D ion Neapolites, Var. ap. Aug. — 2. adi. Neiipollti», id is, /. nea-poljska, Neapoljanka: meretrix Neap., Afr. — 3. adi. Neapolitanus 3 neapolj-ski: Ci.; — odt. pa subst. Nefipolltani, Orutn, m. Noapoljci (No a polj a ni) = probivavci laškega mesta Neapolja: Ci. (pa tudi ime dveh mestnih občin, jedne na Sardiniji, drugo v Pizidiji); Neapolitaiiuiit,
i,	n. solsko posestvo pri Neapolju (n. pr. Atikovo, Lukulovo in dr.): Ci., Plin. Caec.
Nearcliun, J,m. (Nfop/oj) Nearh, 1. Aleksandra Vol. admiral, ki jo vedel njogovo ladjevje v Indijo tor to vojno tudi popisal: Cu., Plin. — 2. neki Tarenčan, Pitagorovec, gost in prijatelj Ivatona starejšega, katerega je učil modroslovja: Ci. — 3. pesn. ime (= Mladino-vod) nekoga lepega mladeniča pri II.
Nebridae, arutn, m. N o b r i d i, rodbina na otoku Koju (Cös), katere ime zamenjava Ani. s slovom: nebridae, ar um, m. (gl. ne-bris) jelenkovinonosci, svečoniki Ce-rerini pri olovzinskih otajstvih: Am.
nebris, idis, f. acc. sing, ida, plur. idas (ptuj. veßpt's) jelenkovina, ki so jo nosili Cererini svečeniki pri elevzinskih otajstvih in bakhantke pri Dionizovem bogočastju: Sl at., Cl.
Nebrissa, gl. Nabrissa. nebrttis, idis, f. (ptuj. veßptTi?, sc. Xifto?) nobritid, Bakhu posvečen, nam neznan drag kamen: Plin.
Nebrodes, ae, m, ("at Nsßp<i5rj-, NsupwSr) öprj) Neb rod, gorovje sicilsko, ki se vleče kot Apeninov nadaljek od vzhoda proti zapadli navzdolž po vsem otoku, zd. Madoni a ali M a du n i e: Sil., Sol.
Nebroplione, Bs, f. (vEppocpovr, = jelenko-morka) Nebrofona, nimfa Dianina: Cl.
Nebroplionus (-os), l, m. (vsßpooivo? = jelenkomorec) Nebrofon, ime lovskega psa: O.
nebmndines, gl. nefrundinls. Nebrussa, gl. Nabrissa. nebula, ae, f. (istega debla z gršk. ve<f>eXrj, veo&s) «) hlap, para, megla: surgere de terra nebulas aestumque videmus, V. nebula densa lucis usum eripiebat, L. orta ex lacu nebula campo quam montibus densior sederat, L. matutino tempore nebula erat crassissima, Auct. b. Hi sp. caelum crebris imbribus ac ne-bulis foedum, T. nebulae montibus descendentes aut caelo cadentes ant in vallibus sidentes serenitatem promittunt, Plin.; — po oseb.: Nebula, ae = Nephell (gl. to slov.): Hgg.
—	ß) čad, dim: nebulae, quas exigit ignis: Ü.; — pri lič. o lagodnih ali minljivih rečeh: cuius ego nebulae egatho septem noetes non emam, Plaut. grande locuturi nebulas Helicone legunto, Pers. — y) p e s ü.: oblak: pulveris exhalat nebulam, V. infert se saeptus nebullt, V. (za kar se bere pozneje: nubem erumpere ardet), nebulae dolia summa tegunt, O.; — prilič.: temota, mrak (= nejasnost): nebulae quaestionum, Gel. remota erroris nebula, Iuv. (prim.: «preganjat zmot oblake», Prti.), quasi per nebulam nosmet scimus atque audivimus, flaut, spargere nebulam stellis candidis, II. (o starem dekletu) oblačiti jasne zvezde = kratiti (kaziti) pogled krasnih mladenk. — S) metaf.: vsaka tenčina, n. pr. volna: vellera nebulas aequantia traetu, O.; obleka: palam prostare nudam in nebula lintea, Lab.
nebulo, önis, m. (nebula) vetrni k (-njak), negodfe, malovrednik, malopridnež; (nebulo —) qui non phtris est quam nebula, Aeliiis Stilo; Ter., Ci. vappa ac nebulo, II. razsipnik in razuzdanec, sponsi Penelopae nebulones, II. dobrovoljčki.
nebulor, ari (nebulo) malovrednik (-pridnež) biti: Glos.
nebulösitils, tttis, f. (nebulösus) meglenost, temota: caelum vaporuin nebulositate dauditur: Arn.
nebulosiis 3 (nebula) a) meglen, moglo v i t, mračen: nebulosum et caliginosum caelum, Ci. aer neb., Sol. dies, Flor., Cels.; — poseb. zbog svoje tenkote meglenast: ne-bulosa retia (== veoeXai), Aus. — ß) temen, nejasen, težko doumen: nomen, Gel. nec, gl. neque.
neeätor, oris, m. (necare) ubojnik, ubojica, morilec: hominum, Macr. civium, Lamp, filiorum suorum necatores, V ul g necatrix, leis, f. (neclltor) ubojnica, morilka: n. domini, Aug. nec-dum, gl. nequedum.
Necepsö, önis, m. in Necepsns, I, m. Neceps(on), egiptovski zvezdogled: Aus., Firm., Ceus.
necessiärie, adv. (necessUrius) potrebno, neogibno: n. comparato cibo, Val. Max. neovržno: n. demonstrare, Ci.
neeessiiriö (osamel abl. subst. n. ner.es-sttrium) po neogibni potrobi, po sili, prisiljeu(o), prinujen(o): n. copias pa-rare, S. quibuscum vivo n., Ci. multa miki n. praetermittenda suni, Ci. n. copias eduxerunt, C. coactus n., Ter., C. ali coactus et n., Ci. = črez svojo voljo, nerad.
necessarius 3 (necesse; po Fest. — in quo non sit cessandum, sine quo non bene vivatur [?]) a) 1. adi. v raznih skladih: ne(i z)ogi b on, noobhoden, neutrpen,potreben, neogibno (neutrpno, po vsem)potreben: lex, Ci. rogationes Ci. prinujeni, necessariis rebus imperatis, C. le najpotrebniše, necessa-riam mortem exspectare, Ci. neogibne = samo-obsebne, naravne smrti, n. conclusio non sequi-tur Ci. id, quod imperatur, necessarium, illud quod perniittitur, voluntarium est, Ci. difficile est omnia persequi et non necessarium, N. nepotrebno, quorum etsi necessariae partes sunt ad Ministerium, Front, quae sunt ad vivendum neces., Ci. haec eloquendi prae-cepta cogitationi sunt necessaria, Quint, necessarium est admoneri et habere ali-quem advocatum bonae mentis, Sen. ph. cum ipsum dicere numquatn sit non ineptum nisi. est neces. Ci. sena tori neces. est nosse rem puhlicam, Ci. loco castra poner e necessarium vismn est. L. necessarium esse existimavit de repentino adventu Caesar is Pompei um certiorem fieri, C. nam ut dilucide pro-babiliterque narremus, neces.est, Ci.;— ovfem. necessariae partes, G. ali necessaria et mu-liebria loca, Firm. - spolovila. — 2. subst. a) necess/lril, örum, m.: Suet. (po)gla-viti udeleženci; b) necessaria, örum, n.: potrebne reči, kar je potrebno, česar je treba: Ci. telesne potrebo: ut sua necessaria post illius honorem ducerent, S.; — poklas. kompar: necessarior, necessarius: membra corporis necessariora, Ambr., necessarior medela, necessarior sen-tentia, necessarius aliquid afferre, Tert. —
ß) nujen, silen: casus, Ci. tam necessario tempore, C. v tako silnem položaju, maxime necessario tempore, C. v največi sili (nevarnosti), causa est ad proficiscendum necessaria,
C. povod sili na pot, res neces., Ci. nujnost, sila, silna okolnost, quod mihi maxime neces-sarium, Ci. kar mi je najbolj na srcu. — fXporodu, branjenižtvu [klientstvu], prijateljstvu, poslih ali po kaki drugi razmeri tesno s kom zvezan, torej) soroden, blizu v rodu s kom, sprijateljen: tot hominum tam tihi necessariorum salu/e garisus, K. tako bližnjega sorodstva, pepercit homini amico et necessario, Ci. prijatelju in sorodniku, neces-sarius heres, leti. dedič po rojstvu; — suh st. m in/, so ro dni k (s o ro d ni ca), rojak, (rojakinja), prijatelj (prijateljica): necessarii el consanguinei Aeduorum, C. virgo Vestalis huius propiuqua et necessariii, Ci. meus familiaris ac necessarius, Ci. Caerellia, necessaria mea, Ci.; necessarii, C., Ci., S. branjenci, svojci, zaščitniki: neces-sarios provinciae, Ci. zaščitnike, Bocchns ex omni copia necessariorum (branjencev)quinque delegit, S. — S) metaf.: v stiku-, v tesni zvezi (s čim): locus lune disputationi maxime necessarius, Ci.
ne-cesse, strlat. in tudi še pri L.: necessum (ne in cldere? osamela neutra adj,; prim. inerme in inermum) ne(iz)ogibno, po vsem-, neogibno potrebno, potrebno, le v predikat, zvezi a) z esse: \ (po)treba-, potrebno biti, trebati, morati (se): iam nun solum licet, sed eliam necesse est, Ci. ne qnid plus minusve quam sit necesse dicat, Ci. Subjekt utegne biti: 1. n e utr. pro n.: quod tihi necesse minime fuit, Ci. emas, non quod opus est, sed quod necesse est,.Cato ap. Sen. ph. —
2.	inf.: no n necesse est, omnes commemorare, Ci. homini necesse est mori, Ci. človeku je treba-, človek mora umreti, quia non omnibus stantibus necesse est dicere (z atrakcijo), Ci. dicas uxorem tibi ne c es s um esse ducere, Plaut, necessum est paucis respondere, L.
—	3. acc. c. inf.: mm condemnari necesse erat, Ci. necesse est te regem venerari, N. nec tarnen liaec retineri necessum, Lucr. num omne id aurum in ludos consumi necessum esset ? L. —
4.	zahteven stavek v konjunkt. a) z ut ali ne (oboje redko): eos necesse est ut ve-neficio pel ut, Ci. necesse a ut (mors) ne per-veniat aut transeat, Sen. ph. — b) navad, brez veznika: Leuctrica pugna immortalis sit necesse est, N. condemnetur, necesse est, Ci. — ß) s habere ali putare (in inf.): meniti, da jo potrebno, spozna-(va)ti za potrebno, morati: eo minus liabeo necesse seribere, Ci. non habebimus neces. concludere, Ci. ne ad supplicium pro-gredi necesse habeant, Ci. da ne bi morali-, da bi jim ne trebalo iti; — (poklas. z abl..
kakor opus haben): non necesse habent sani medico, Vulg.
necessitSs, atis, f. gen. pl ur. -um, pa tudi -ium : C. (necesse) A) n e(i z)o gi b nos t, nujnost, potrebnost a) v pravem pomenu 1. v obče: jMilani non solum causa fuit exeundi, sed necessitas, Ci. necessitutis crimen, non voluntatis, Ci. afferre necessitatem, Ci, ali imponere alicui necessitatem alieuius rei,
— aliquid faciendi, Ci. (pri)siliti-, (pri)nuditi koga k čemu, necessitatem persuadendi adhi-bere, Ci. nujno-, do cela prepričati, obvenit alicui necessitas alieuius rei, Ci. naloži se komu dolžnost česa, obvože so kdo na kaj,
— da (stori kaj), nec sibi ul Hus rei necessitatem iniungebat, Ci. ne da bi v poštev jemal še kaj sicer potrebnega, necessitati parBre,
— servire, Ci. uda(ja)ti se v, maiores necessi-tates, L. nujniši (silniši) vzroki. — 2. posel).: neogibnost, ne ubra n 1 j i vos t, neod-vratnost, neodvratna uredba, kob, usod, usoda, neogibna-, naravna posledica, p o treb n ost: fatum affert vim necessitatis, Ci. quae ris ac necessitas appel-landa esset, Ij. humana consilia necessitate divina (usod) esse superata, Ci. necessitate, Ci. naravno, mors est naturae necessitas, Ci. naravna potrebnost; odt. evfem. extrem a, T. suprema ali ultima neces., S., T. — smrt; — pooseb.: saeva Necessitas, 11. (=’Avayzrj, Nuja). — ß) met on.: sila, nuja, nujnost, silno (nujne) okolnosti, -razmere, silen (nujen) položaj: neces. temporis, C. silne okolnosti (prim.: «časov sile» , Preš.), n. rei, C. nujen položaj, huda sila okolnosti, necessitate coactus, N. po olcol-nostih prisiljen, primoran, ad necessitatem compelli, N. primoran biti (mora me kaj), ex necessitate facere alqud., T. po (v) sili, expressit hoc patribus neces., L. tudi v plnr.: iudicare populo necessitates, 1*. hudo nujnost razjasniti; — prislovič.: facere de necessitate virtutem, Hier, silo v dobro obrniti, nec. omni arte efficacior = «sila (železna) kola lomi». — v) sila (= prisiljenost): in fanta neces. (namreč: na tezalnici) alienos protegere, T. nec. gaudendi, Plin. Caec. prisiljeno ve-seljo; odt. tudi: nudilo: Plaut. — S) potreba, sila: aedificia ad necessitatem con-stituta, C. za silo. — e) sila = potreba, u t r p a (p o m a n k a n j e), nadloga, rova, revščina: senatni iustas necessitatum causas probare, Suet. fames et ceterae necessitates, 'i.
— concr.: potreboča, potrebščina: non suarum necessitatum causa, C. ne radi svoje koristi, ad obsidionis n., C. za potrebščino pri obleganju. — »)) potrebni (n u j n i) izdatki, - (p o) t r o š k i, (državna) bremena (ki se morajo prevzeti): necessitates propositae sunt ad eas res parandas, Ci. necessitates et largitiones, T. — B) zveza, vezna sila, z a v e z n a moč (prvotni po-
sredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo): a) obveznost, sila dolžnosti: mag nam necessitatem possidet pater-nus malernusque sanguis, Ci. — ß) (redko) zveza, vez sorodstva, sorodstvo, prijateljstvo, branjeništvo(klient-stvo): tnaiores sibi neces. parare, Hirt.
necessitudo, in is, f. (ttecesse; starejša in prvotna oblika za izraz dolžnostnega razmerja mod raznimi zavezanci, izprva = mlajši obliki necessitas, ki jo dobila še-le pozneje pomen potrebnosti): A) a)v občo: tesna (neločljiva) zveza, zveznost, razmerje: nec. rerum, Ci. zveznost stvari, necessitudinem coniungere cum aliquo, Ci. storiti (skleniti) s kom zvezo, zvezati se s kom, amicitiae nec., Ci. prijateljsko razmerje, tudi v plur.: omnes erant nmicitiae necessi-tudines, Ci. zgolj prijateljski odnošaji, vsakovrstne prijateljsko razmere. — ß) poseb. vez sorodstva, sorodstvo, prijateljstvo, sodružnost (kolegialnost), branjeništvo (lclientstvo): nec. fami-iiaritatemque violare, Ci. Iugurthae filia Hoccho nupserat; veruin ea nec. apud Numidas Maurosque levis ducilur, S. nomina necessi-tiidinum mutavit, Ci. sorodovinsko razmere, nulla tibi cum isto cognatio, nulla nec. est, Ci. fraterna nec., Ci. quaesturae nec. ali quae-storis cum praetore, Ci. tudi nec. sortis, N., Ci. (uradniška) sodružnost, nt Lysonem recipias in nec. tuam, Ci. da nakloniš Lizonu svojo gostoljubnost, da gostoljubno vzprejmeš Lizona. — v) moton. necessitudines = so-rodniki, prijatelji,rodbina: crederes Alexandrum inter suas nec.flere, Cu. remisit hosti iudicato necessitudines amicosque omnes, Snet. Vitellins respectu suarum necessitudinuni (svoje zveze) nihil in Domitianum atrox para bat, T. — B) potreba, potrebnost, ne odvratnost, nuja, sila, nujen (silen) položaj, nujne (silne) okol-11 o s ti: non eadem nobis et illis nec. impendet, S. nec. ret, S. potreboča, nec. etiam timidos fortes facit, S. necessitudinem alicui imponere, -demere, S. coactus rerum necessitudine, S. primoran po nujnih okolnostih, esse quasdam cum adiunctione nec., Ci. necessitudinem principi fecit fest in ati in urbem reditus, T. je prinudilo kneza hitro so vrniti.
necessö, Ure (necesse) potrebno storiti: Ven.
nechon, J, n. neli, neka vrsta dišeči no za ohranjevanje sladčic: A pic.
nec-ne ali ne, nikalna vprašalnica, a) navadno drugi člen zavisnega razstavnega vprašanja; v prvem členu ji odgovarja ali: n trum: utr um proelium committi ex ttsu esset necne, C. ali ne: potueritnc Eoscius ex societate partem suam petere necne, Ci. ali quid: quid possit effici necne, Ci. ali pa je prvi člen brez vsake vprašalnice: dubitat,
deus animus necne sit, Ci. cotnoedia necne poema esset, quaesivere, II. (s predejanimi členi). — p) redkeje v nezavisnem razstavnem vprašanju:	Lucr.	sunt	haec	tun
verba necne? Ci.
nec-non gl. neque.
neci), ure, Uvl, Utum (nex) a) (posilno in s premislekom, ponajveč brez orožja usmrtiti, umoriti, ubiti, (u)končati, (u). go n obiti: alqum. ferro, II., S. morsu,
O.	fulmine (o Jupitru), Ilgg., igni atque tormentis, C. omnes partim flamma, partim ferro, Val. Max. plebein farne, Ci. longa morte, V. z dolgo smrtno muko, alqum. venčno, Suet. otrovati, zastrupiti (ostrup.), alqum. verberibus, Ci. koga na smrt izbičati, alqum. excruciatum nec., S. dati koga na smrt izmučiti, alqum. omni supplicio excruciatum n., Ci. necari cum cruciatu, C. mučno, praesidium (posadko) per cruciatum (mučno) et ad contumeliam h., L. necari suh crate, L. necare se, Lati. n. catulos complectendo, Plin. zadušiti. — ß) metaf. (o neživ, subjekt.): (u)gonobiti, (u)končati: res publica hostes necavit, ne ab ipsis necaretur, Ci. lien necat, Plaut. imbres necant frumenta, Plin. ne quid succrescat, quod necet (zatopiti) segetem, Sen. ph. necant (se tope) invicem inter se umbrH vel densitate, Plin. (o drevesih); — prilič.: mučiti, gonobiti, z dolgim časom moriti: necas, Plaut. quid I te coerces et necas rectam indolem? Sen.tr.
—	Perf. necui: Ph., Col., En. ap. Prisc. (prim. tneco).
nec-opinans (sklopek, ali pravilneje:) nec (neque) opTniuis, ant is (oplnUrl) ne sluteč, iznenada, ko kdo niti no misli (-ni mislil): concidit necopinans, Ph. Ariobarzanem necopinantem liberavi, Ci. me ignaro, necopinante, inscio, Ci. neque opinantibus omnibus, Auct. b. Alx. — Odt. a d v. necoplnanter nepričakovano, iznenada: Glos.
nec-oplnätus 3 (sklopek; opjnitri) nepričakovan, iz n ena d en: necopinata quaedam bona, Ci. gaudium, L. adventus, Ci., L.; — subst. necopinata, dram, n. iznenadne (ne u mi šl j ene) reči, ne-u mi ä 1 j enos ti: Ci.; — osam. a bi. adv.: necoplnütö nepričakovano, iznenada, iz n e vesti: si necopinato quid evenerit, ('/. tudi: ex necopinato (hostem invadere), Tj.
nee-oplnns, tudi neque oplnus 3 (opi-uUrJ) a) pass.: nepričakovan, izne-naden, iz neveste n: mors n., O. pericula, Sil. ictus, Stat. — ß) a ct.: ne sluteč: necopinum perde, O. ipsum accipiter nec-opinum rapit, Ph.
neeromantea (-tla), ae, f. (ptuj. vexpo-jjLavrda) vpraševanje mrtvocev o prihodnosti, zaklinjanje-, zarotilo
(zarotov an j e) mrtvecev, duhorot-stvo: Aug., Isicl., Lact.
necroinantu (po drugih: necromanticl), orum, m. (izpos.) zaklinjavci (zarotniki) mrtvecev: Isicl.
necrösis, is, /. (ptuj. vexpwac?) usmrtitev, umrtvljenje: Cael.
NecrOtes, um, m. Nek roča ni (gl. NeoerltBs).
necrothytus 3 (ptuj. vExp^uto;) mrtvecem poklonjen (posvečen): volttp-tutes, Tert. mrtvaški službi strežen.
Nectabis, k/is, m. Nektabid, neki mag (svečenik, čarovnik): Tert.
Nectanabis, Ulis, m.: N. tudi Nectenebis (Nectenabis), acc. im: jV., Nectebis (Nec-tliebis), is, m.: Plin. Nektanabid (Nek-tenebid, Nektenabid, Nektebij), ime dveh egipčanskih kraljev v 4. stoletju pr. Kr.
nectar, a ris, n. (ptuj. Wx-a p, iz feniškega «niqtar» = dišno vino) a) dišno vino: vina fundam Ariusia, nectar, V. ardentem perfudit ned ar e Vestam, V. izlil je diinega vina na ognjišče. — ji) božanska pijača, nektar:	nun	ambrosia	deos	aut	nectare
laetari, Ci. — y) božansko mazilo, bož. balzam: nectare odorato sparsit cor-pus, O. imbutum caelesti nectare corpus de-licuit, O. — o) metaf.: vsaka slad čin a, slast, ugodnost: oves ferunt in ubere nectar, O. mleko, flumina nectaris ibant, O. vina, liquido distendunt nectare cellas, V. z medom, osatla, quae Venus guinta parte sui nectaris imbuit, H. o sladkosti ustnic, nardi florem nectar qui naribus halat, Lucr. blago-vonje, picas cantare credas Pegaseium nectar, Pers. o pesništvu.
nectareus 3 (izpos. vex-dpso;; nectar)
d)	nektarski (= iz nektara): n. aquae, O. pesn. = rosa. — (3) nektarski, sladek- ,
1	j u b e k ko nektar: 1. a d i.: n. Falernum, Mart. n.foutes, CI.— 2. subst.: nectarea (nectaria), ae, f. (sc. herba) rasti, veliki oman (in ul a h el eni um), s katero so vino dišečili: Plin.
nectarltes, ae, m. nektarit, z velikim omanom odišečeno vino: ned. vinum, Plin. (gl. nectareus, ß, 2.).
nectö, ere, nexl in nexul, nexum a) tvesti, zavozlati, (za)vezati, spoti (spnem), strniti, (z)viti, (s)plesti, zaplesti: neete tribus nodis ternos colores, V. nexa corona, O. spleten venec, neete flores Lamiae, neete coronam, JI. neetere laqueum,
H.	n. retia, Prop. n. vincula, V. Medo nectis catenas, H. kuješ, (prilič.): iam tibi compedes ti edini us, Plin. Caec. n. talaria pedibus, V. privezati na noge krilate postole, n. caput oliva, V. ali comam myrto, O. ovi(ja)ti si glavo (lase) z . . ., bracchia n., O. zapletati roke (plešoč kolo), colla lacertis n., O. objeti
(koga za vrat), nodum trabe nedit a b alta, V. pripne vozel visoko na tramovju (da jo visel navzdol); — (pesn.): Africus in glaciem frigore nedit aquas, Prop. strdi. — ß) (pravni izraz o zaporu zbog dolgov):	zvezati,
vkleniti, v spone-, v zapor dojati: nexum se alicui dare ob aes alienum ali ob aes grate, L., Val. Max. izročiti se komu v zapor zbog dolgov; — odt. subst. 1. nexus, J, hi. (vklenjenec =) rob zbog dolgov (t. j. dolžnik, ki ni mogel plačati in je bil radi tega izročen svojemu upniku, da jo jamčil za dolg sam s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat, dum solveret, nexus vocatur, Var. nexi soluti (sunt), cautumque in posterum, ne neeterentur, L. — 2. nexum, l, n. dolžniška (dolžnikova) obveza (obvezanost): cum sunt omnia nexa civium liberata, Ci. ko so razveljavljene vse obvezo zadolženih državljanov. — y) metaf.: 1. pripojiti, spojiti, zgrniti, zvezati, združiti: fatum ex caitsis n., Ci. videtisne, ut ex alio alia nectantur, Ci. n. rerum causas alias ex• aliis, Ci. omnes virtutes in ter se nexae, Ci. verba numeris n. O. pripajati besede napevu = pesni zlagati, pesničiti, dolum n., L. lest (prevaro) (za)suovati, zvijačo plesti, insidias n., Val. Max. zalezovati, iurgia cunt aliquo, O. prepir začeti s kom, moraš n., T., Sen. pit. vsevdilj zavlačevati, causas inanes n., V. navajati navidezno razloge, talia neetebant (sc. sermone), Stat. besedovati, razgovarjati so. — 2. zavezati, obvezati: sacramento quodam nexi, lust. res pignori nexa, leti. zastavljena. — Starin, inf. praes. pass, nec-tier : Ci.
ne-enbi (= ne-alieubi) adv. ne kje, da ne bi kje: itaque faciunt lapide strata, ut urina necubi in stabulo consistat, Var. dis-positis exploratoribus, necubi Homani copias transducerent, C.
ne-cunde (— nS-alicunde), adv. (= (jl»Jjto-i)'cv) da no bi odkod: circumspectans, ne-cunde impetus in frumentarios fieret, L.
ne-enter, tra, trum, starejša oblika za: n e uter: Inscr.
necydalus, i, m. (ptuj. vcxüSaXo;) buba sviloprejkina na predzadnji stopinji preobrazbo, prodno zadobi ime bombtjx, Plin.
necyomantea, ae, f. (ptuj. vEzuoij-av-jact) klicanje mrtvecev na vedeževanje, zarotilo (zarotovanj o) mrtvecev, duhorotstvo: n. Homeri, Plin. (glede na
11.	knjigo odiseje, v kateri zarotujo Odisej mrtvece, da mu prorokujejo prihodnost).
NedinStBs, um, m. Nedinatje, mestna občina v Liburniji: Plin.
nS-dnm, adv. (iz m duim — nB dem da no rečem) pa ne, pa že celo no, nikar ne, nikar pa da, a kam(o) li. — A) v poroku a) za prorekom s kako nikalnico ali pojmom ni-
kalnega pomena: a k a m (o) 1 i = t e m manj: z nastopn. samim konj.: n um quam suf-ferre eins sumptus queat: ned um tu possis, Ter. v ix in ipsis tectis frigus vitatur, ne-dum in mari et in via sit facile abesse ab iniuria temporis, Ci. mortalia facta peribunt (= non manebunt), ned um sermonibus stet honos, H.; — z nastopn. ut in konj.: ne voce quidem incommoda, ned um ut ulla vis fieret, L.; — ab sol.: adulationes etiam Maeedonibus graves (= non gratae), nedum victoribus, L. — ß) za trdilnim rekom: a k a m (o) 1 i = tem bolj, temveč: insueta omnia oculis auribusque, quae vel socios, nedum hostes ter-
1	ere possent, L. consules bellicosi, qui vel in pace tranquilla bellum excitare possent, nedum in bello respirare civitatem forent passuri, L.
— B) začetkom stavka: nečem reči = ne le z nastopn. sed etiam: nedum ho-minum humilium, sed etiam amplissimorum virorum consilia ex eventu, non ex voluntate, a plerisque probari solent, Balb. e t Opp. ap. Ci. ad Attic. 9, 8; slično: cuicumque morta-lium, nedum veteri et provido duci barbarae astutiae patuissent, T.
Nedyme, is, f. Ne dim a, in Nedyimis, T, m. N e d i m (NrJSujio;, iz vtJ in 8uw, = iz česar so kdo ne vzbudi z lahka), rimska priimka na napisih.
Nee, Bs, f tudi Neu, ae,f. Neja, mesto v Troadi: Plin.
nefandSrins 3 (nefandus) kdor stori (zagreši) kaj sramotnega, zlodelen: Not. Tir.
ne-fandns 3 (zanikan osam. pprp. glag. fari =) kar se no sme-, kar 110 gre izgovoriti, torej: neizrekljiv, nedovoljen, brezbožen, zločest (e n), (pr e) grešen, sramoten, p r o k 1 e t: n. adulterium, scelus, labes civitatis, Ci. nefandi hontines, Plin. ali subst. m. nefandi = brezbožniki, hudobneži; — s u p eri at.: nefandissimum caput, Iust. nefandissime senex, Quint.; — subst. n.: omnia fanda nefanda, Cat. dii memores fandi atque nefandi, V. dobrega in hudega, pravice in krivice. — Odt. adv.: nefrtiule: inulta nef. ausi atque passi, S. ap. Prisc.; superlat. nefandissime: Cas.
ne-fans, atUis (ne infltrl) — nefandus: Luc., Var.
lie-fiirilis 3 (nefas) zoper (božji) zakon, nepravičen, brezbožen,zloben, zločest(en), (pre)grešen, sramoten, proklet: o osebah: n. homo, dux, consules, cives, Ci.; — o abstr.: audacia, bellum, libido, spes, Ci.; — o stvareh: ceriI legitima, non illa infami ac nefaria, Ci.; — z 2. supin.: o rem cum auditu crudelem, tum visu nefa-riam! Ci. — Odt. n d v. nefuriS: multa et in deos et in hontines impie nefarieque commisit, Ci.;
— subst. 1. nefiirins, il, m. zločinoc, h u d o d e 1 n i k, b r e z b o ž n i k: nef ar ins im-
piusque, Ci. — 2. nefariiim, il, n. zlodej-stvo, hudobnost, grehota: nisi rem publicum eo nefario obstrinxeris, L. multa commemorare nefaria in socios, Ci.
ne-fäs, n. (le v nom. in ak. sing.; fas) kar se protivi božjemu, zbog tega pa tudi nravstvenemu in prirodnemu zakonu, a) subst.:
1.	krivica, hrezbožnost, hudobija, greh(ota), gnus(oba): ubi fas versum atque nefas, V. in omne nefas se parare, O. quod nef. ad religionem pertinet, N. dir um nef. in peetore ver sat, K = samomor, lex maculosum edomuit nef., II. nenaravno grc-lioto = prešuštvovanj o), civile nef. ali nef. belli, Lučan. = državljanska vojna; — prisl o vi č.: per fas ac nefas alqum. sequi, L. v dobrosti in zlosti. — 2. met on. o osebah: gnus(oba), grdoba, izpaka: nec habet Victoria laudem extinxisse nefas, V. (t. j. Ho-leno); — J3) adi. pr ned. 1. z bogo verskega stališča nedopustno (nedopuščeno), nodovoljeno, (pre)grešno, nesmetno (ni smšti), ne prav, najčešče z nastopnim subjekt, inf.: love tonante cum populo agi nefas est, Ci. ea sacra manibus attingi nef. fuit, Ci. quibua nef. est desererepatronos, C.;
— z 2. supin.: quod nef. est dictu, Ci. dictu nef. prodigium, V.; — v raznih drugih skladih: quod violari nef. p ut ant, N. imajo za grešno (greh), irasci patriae nef. (esse) ducebat, N., je smatral za nedopustno, quem Aegyptii nef. h ab ent nominale, Ci. po mnenju Egipč. ni smetno; — tudi brez določn. glagola:	corpora viva nef. Shjgin vectare carina, V.; — kot vmesni vzklik = o groza! strašno! Lavinia visa (nefas!) com-prendere crinibus ignem, V. Troia (nefas!) commune sepuleruin Asiae Europaeque, Cat.:
— kot prastar stalen izraz v koledarju pontitikov, pristavljan sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi, — ni dovoljeno pred sodiščem razpravljati; prim. nefastus): Var.
— 2. z izvenverskega stališča: ne prav, no koristno, nedopustno (nedopuščeno), nodovoljeno, tudi: nemožno: cui nihil umquam nefas fuit neque in facinore neque in libidine, Ci. quidquid corrigere est nef., H. karkoli ni možno (se ne da) izpremeniti.
ne-tastus 3 (nefas) prav za prav: od ponti-fikov v koledarju s pristavkom «nefas» za-znameuovan, odt.: a) nedovoljen, prepovedan, zlasti kot versko-politični termin, techn.: dies nefasti (oppos.: dies fanti) «tihi», «nesodnji» ali «prepovedni dnevi», ob katerih so iz verskih razlogov ni smelo razpravljati niti pred sodiščem niti v narodnih zborih: Numa nefastos iliesfastos-que fecit, L.; — ker so bili taki dnevi od božanstev prokleti, so veljali za nesrečne: cum diem natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos (nesrečne) referendum suasisset, Suet.;
— ß) metaf.: pogubonosen, nesrečen,
zlokoben: nefasto te posuit die, H. ne qua terra sit nefasta victoriae suae, L.; — o dejanjih: (pre)grešen, nesvet, pro-klotstva vreden: quae augur iniusta, nefasta defixerit, Ci. prolibare diis nefastum liabetur vina, Plin. nihil ulli nefastum in Bessum videbatur, Cit. crimen nef., Plin. quid intactum nefasti liquimus? H.
nefrenditium, tl, n. neka mesena po-častnica: Glos.
nefrens, endis (ne. in frendere) ki še ne zna gristi, še nezob(en): porci amisso nomine lactentis dicuntur nefrendes,
V ur. quem ego nefrendem alui, L. Andr.
negantia, ae, f. (negltre) zanika(va)-
11	j e: Ct\
negatio, önis, f. (negttre) a) z a n i k, z ani ka( va)n j e, tajenje, tajba: negatio infitiatioque facti, Ci. — ß) slovniški term. techn.: nikalnica: Ap.
negativus 3, ade. negative (negltre) zanikujoč, nikalen: actio, G. particula, Ap.; — subst. negativa, ae, f. (sc.particula) nikalna č es ti ca, nikalnica: Don.
negator, oris, m. (negare) ni kavo c, tajivec, zatajevavec, zatajnik (ab-sol. ali z genet.): Or. inser., neg. dei, Kccl.
negätöiius 3 (negator) nikajoč, zanikujoč: leti.
negStrlx, leis, f. (negator) nikavka, t a j i v k a: Kccl.
negibundus 3 (negare) stanovitno (trdovratno) taječ: Fest.
negitö, dre, Stri, (frequ. glag. negäre) (večkrat) tajiti, utajevati, stanovitno nikati (zanikavati): absol.: rex primo negitare, S. renuit negitatque Sabellus, JI.; — z nastopu, acc.c. inf.: ne fteri negites, quae dicam posse, Lucr. qni illi ostenderit eam, quam multos annos esse negitavisset, veri et falsi notam, Ci.
naglectim, adv. (neglsdus) nemarno, zanikamo: neg. miki se quae comit amica, Anth. Lat.
neglectiö, önis, f. (neglegere) zanemarjanje: amicorum, Ci.
liegleetor, Oris, m. (neglegere) z a n o m a r-javec, zamudnik, op ust ni k: Aug.
neglectus 3 (udi. osam. pp/i. glag. neglegere) zanemarjen, (v)nemaren, zato: nočis-lau, preziran, v ne mar puščen (puščan): religio, C. forma, O. ager, H. eastra soluta neglectaque, L. cum inter nos negleeti abiecti-que simus, Ci. ego neglectissima progenies, Stat.
neglSctlls, Tis, m. (redko slovo = neglectiö; neglegere) zanemarjanje, v n e mar puščanje, preziranje: a sotnno moventium, Plin. iz spanja drmajočih, haec res neutiquam neglectui est tnihi, Ter. to reči nikakor no zanemarjam.
neglegens, entis (adi. osam. p/ira. glag. neglegere) a) zani k aren, malomaren,
(v)nemaren, nopazen, nebrižen, neskrben, mlačon, neroden, brezobziren: l.o osebah: improvidi et neglegentes duces, Ci. socors neglegensque natura, Ci. in amicis eligendis neglegens, Ci. n. in oratio n c, Snet. non neglegentior tantum in patre m, sed etiam contumacior erat, lust. circa deos ac religiones neglegentior, Suet.;
—	z gen.: /egum, sociorum atque amicorum neglegentior, Ci. 110 meneč (brigajoč) se dosti za . .	—	z inf.: postilla optigere eam neglegens
fui, Flaut. — 2. o stvareh: amictus, sermo, Quint.—Odt. adv. neglegenter: neg lug enter adversaria seribere, diligenler conficere tabulas, Ci. gerunt pelles neglegenter, ulteriores exquisitins, T. (skrbneje). — (3) vnemaren v denarnih stvareh = potraten, razsipen: modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque, Snet. neglegens et dis-solutus, Ci. adolescentia neglegens luxuriosa-que, L.; qui fortasse de alieno n egi e g ent es, certe de suo diligentes erunt, Plin. Caee.
neglegentia, ae, f. (neglegens) a) nema r j e, nemarnost, n o p a z 11 o s t, 11 e -b r i ž 11 o s t,	11 e s k r b n o s t:	in provinciis
diligentia est plena simultatum, neglegentia vituperationum, Ci. adhibenda est m unditia, quae fugiat a greste m n e 1/le-gentiam, Ci. neg. epistolarum ali samo neglegentia (sc. epistolarum), Ci. mudnost v pisanju pisem, neg.in accusando, Ci. — [5) zanemarja n j e, v n o m a r n o s t, malomarnost, preziranje, v nemar puščanje, ne-poštovanje, nečislanje, brezobzirnost (do): neg. cognatorum, Ter. delim, L. neg. epistolarum, Ci. hladnost, ki se kaže v pismih, neg. sui, T. samosvoja maloroduost.
neg-legö, ere, Uxl, llctum, piše se tudi: noc-lcgö (sklopek iz nec in lego, za prav: 110 hirati, t. j. kakega prikazila 110 zaznati z duhom, odt.): a) brez namena zanemariti, v nemar pustiti, ne zmeniti so (za kaj), zamuditi, opustiti: rem familia-rem neglegebat, N. mandata neg, Ci.; — z de: de Theopotnpo negleximus, Ci. zastran T. smo bili vnomar(ni); — z inf.: her us quod im-peravit, neglexisti persequi, Plaut, diem edicti obire, Ci. — ß) z namenom ne (po)čislati, 110 spoštovati, no marati (za kaj), ne r o d i ti (za kaj), prezirati, zaničevati: spem, bellum, capitis periculum neg., Ci. deos neglegere edocuit, S. učil je mlačnost do bogov, neglegere coepit et contemnere, Ci; — z inf.: nerba etiam verbis quasi eoagmentare neglegat, Ci. neglegis fraudem committeref H. ali se 110 bojiš? — v pomenu: ne opaziti, pro-zreti (-zirati), malomarno glodati = d o p u s t i t i (- p u š č a t i), da so kaj zgodi: z acc. c. inf.: Gallias a Gertnanis vastari neglexit, Suet. Theopompum n ud um confugere Alexandrium neglexistis, Ci.; — z ne: neglegens (— non timens, securus), ne qua po-
pulus laboret, H. — ab sol.: bonus tantum-modo segnior fit, ubi neglegas, S. — y) iz-pregledati (komu kaj), 110 kazniti, ne pokoriti, brez kazni pustiti: se Aedu-orum iniurias non neglecturum, C. tantam pecuniam captam, Ci. vitam ereptam neg., Ci. — Pomni zastareli, nalično porf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obliki: negllgeris, Muc. ap. Diom. negligisset, S.
neg-lig . . ., izvedenke toga debla gl. pod negleg . . .
negi), Ure, avl, atuin (iz nikalnice nec, torej = «no» reči) a) intrans.: reči (trditi), da ne, odnika(va)ti: Diogenes ait, An-tipater negat, Ci. vel tu miki aias vel neges, Plaut. si fateris . . ., si negas, Ci. non facile Gallifi Gallos negare potuisse, C.; — z dat. osebe in stvari: saepius idein roganti neg., Ci. petitioni neg., Trai. ap. Plin. Cuec.;
—	metaf.: illi membra negant, Stat. saxa negantia ferro, Stat. — ß) trans.: nikati, zanika(va)ti, reči (trditi, praviti, zagotavljati), da ne, (u)tajiti, zatajiti: crimen, Ci., Quint, deos, Sen. ph. omne euangelium, Tert. peccatum tuum negare non pot es, Ci.; — z acc. c. inf. (v slov. stopi takrat nikalnica navadno v objekt, stavek): Manlio negas esse credenduni, Ci. = Manlio dicis non esse credenduni, Manliju, praviš, da ni verjeti, lieget per omnes deos se memi-nisse, Tib. negat ratio animum credere posse, Lucr.; prod skladom acc. c. inf. stoječa nikalnica ne niči zanikanja: negat nec suspi-cari, Ci.; — včasi je treba iz glag. negare povzeti za drugi stavkov člen trdilen glagol dicendi: negabat cessanduin et (sc.: aiebat) utiqite prius confligendum, Ci.; — v pas. z n o m. c. inf.: casta (esse) negor, O. pravijo, da sem nečistnica, ibi vis facta (esse) nega-bitur, Ci. trdilo se bo, da se ondi ni sila zgodila; — pa tudi negari z acc. p. inf.: negarine ullo modo possit numquam quetnquam slabili et magno animo ef/ici posse, Ci. ne-gandum est esse deos, Ci.; — non negare z nastopu, quin in konj.: negare non posse, quin rectius sit exercilum mitti, L. negari non potest, quin bonurn sit, Lact.; — litot.: non nego, Ci. ne tajim = prizna(va)m-eliptič. (v jeziku komedijepiscev): Ule primo se negare (sc.: uxorem ducturum), Ter. ego me nego (sc.: nosse), Ter. —y) zareči-, odroči-, odbiti-, odpovedati-, (u)kratiti (komu kaj), 110 dovoliti (komu česa), ne hoteti, braniti se: auxiliitm Veientibus neg., L. viris tam amantibus tnei nihil negare possum, Ci. sibi omnta neg., Sen. ph. vsemu se odpovedati, nič si ne privoščiti, postquam id sibi negari vidit, C. cupimus negata, O. kar nam je zarečeno; — pesn.: vela ventis neg., O. jadra zviti, se vinculis n., O. odtegniti se, comitem (sc.: se) n., O. ne hoteti služiti za . . ., (seges) negat victum, I'. ali
poma negat regio, O. ne rodi (prim. slov. : «nebo je roso odpovedalo»), illa se negat, Ter. odreka, noče; — z inf.: Leucothoe nanti ferre negavit opein, O.; — alicui non negare z nastopn. quin in konj.: adulescenti negare non potuit, quin eum arcesseret, N.;
—	z acc. c. inf.: Hannibalem pelli negabam, Sil. nisem hotel; — litot : nec negat, V.; — metaf.: in sua loca ire negant (arenae), V. nočejo. — Pomni zastareli konj. perf.: negas s im, Plaut.
negötiälis, e (negotium) kakega posla se tičoč, opravilski, stvaren: pars neg. est, in qua quid iuris ex civili more et aequitate sit, consideratur, Ci. (oppos.: pars iudicialis), ei (rhetoricae) locinn in ethice nc-gotialem assignant, id est jcpayiiaTtz^v, Quint. odkazujejo ji mesto v etiki, namreč dejavnost v javnem življenju, t. j. pragmatičnost.
negötiätiö, dnin, f. (negötiltrl) a) poslovanje-, t rgo vi na na deb olo, zlasti novčna in menična trgovina: qui nune praecipue negotiatione delectantur, Val. Max. ki se radi bavijo z novčnimi posli, reliquiae negotiationis veteris ali Asiaticae, Ci. ostanki terjalščine. — ß) (v cesarski dobi =) vsaka trgovina: pecuaria, Col. lignaria, Cap. constat negotiatio omnis ex empto et vendito, Sen. ph. v kupilu in prodaji.
negotiator, oris, m. (iiegotiarl) a) v e 1 e-tržeč, p e n e z n i k, bankir: negotiatoribus comis, inercatoribus iustus, Ci. — ß) (v cesarski dobi =) trgovec sploh, tržeč, kupec, prometnik, opravnik, poslo-vatolj, poslovodni k: neg. inercis sor-didae, Quint, negotiatoribus maximam im-munitatem dedit, Lamp.
negötiätorius 3 (negotiator) trgovski: navis, Vop. trgovska ladja, auruin, Lamp. kot tržnina ali trgovska dača.
negi)tiätrlx, tcis, f. (negotiator) trgovka, proda javka: 1. Paul. leguminaria, Mur. inser.; — metaf.: posrednica: Tert.
negöti-nummius 3 (negotium in nummus) kar stane novce, dragonovčen: Ap.
nogötiolnm, j, n. (demin. iz negotium) opravilce, poslek: datores belissimi ne-gotioli, Plaut, erit nescio quid negotioli, Ci. pri tem bo maličkaj opravka, tua negotiola (mala naročila) curae miki fuerunt, Ci.
negötior, ari, atussuin (negotium) a) poslovati-, tržiti (trgovati) na debelo, p e nez n i ko vati, baviti se z n o v č n i 111 tržarstvom: se Sgracusas otiandi causa, non negotiandi contulit, Ci. equites Homani in Asia negotiati sunt, Ci. quod in Gallia neqotiatus erat, S. — ß) pri L., C. in mlajših piscih: sploh tržiti (trgovati), kupčevati: negotiandi causa argen-tum in zonis habentes, L. cives Romani negotiandi causa in Gallia constiterant, C. ut negotiari possis, aes alienum facias oportet,
Sen. ph. qui ncgotiantur, Salv. = trgovci, obrtniki (oppos.: quiagricolantur); — partcp. subst.: licgotiiins, antis, m. voletržec, peneznik, bankir, sploh trgovec, obrtnik, prometnik: praefecturam ptiicit, negavi me cuipiam negotianti dare, Ci. aratores ac negotiantes, Snet. negotiantes in busilica, Vitr. — y) p r i 1 i č.:	tržiti-,
ba v i ti se s čim, dobičekimetiod česa: anitnä nosim negotiari, Plin. circttmspiciebam, iti quod me mare negotiaturus immitterem, Sen. ph.
negötiösitSs, a tis, f. (negötiösus; prevod gršk. -0AU7rfaYij.G(jtJv7j) opravčnost, mno-gostranska opravilnost: Gel.
negötiüMis 3 (negotium) poln opravkov, torej: opravčen, opravilen, delaven, prizadeven: prudentissimus quisque ma-xime negotiosus erat, S. negotiosissimus vir, Aug. provincia non tani gratiosa et illustris, quam negotiosa et molesta, Ci. trudapolna, cura atque opera negotiosissima, Aug. dividere sacros et negotiosos dies, T. praznike in delavnike, negotiosa (— negotiorum) cogi-tatio, Cels. misel na opravke, neg. tergum (v jeziku komedijepiscev) hrbet, na katerem se «posluje» = po katerem se udriha («mlati»): nil moror negotiosum esse tergum, Flaut. = nočem jih dobiti po grbi; — subst.: negötiösl, tržci, obrtniki, prometniki.
neg-ötium, iJ, n. (iz nec in Otium) ne-lazno(ča), torej a) 1. v obče: dejavnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravilo, opravek:	non	negotium,
mm otium, Ci. nostrum otium negotii inopia constitutum est, Ci. ut (seriptor) in otio esset potius quam iu negotio, Ter. otio qui nescit uti, plus negotii habet, quam cui est negotium in negotio, En. quid tibi hie negotii est? Ter. kaj imaš tod opraviti? quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo ltomano negotii esset ? C. kaj neki ima Cezar . . . opraviti ? in magno negotio habuit obligare annuos magistratus, Suet. imel je za svoje glavno opravilo, zdelo so mu jo prepotrebno, sed verba hic facio quasi negoti nil siet, Plaut. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes, Plaut. ako utegneš; — često z očitnim stranskim pojmom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sa-nandis vulneribus (provinciae), Ci. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere, N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir (pokoj) imeti, interfeeto (illo) nihil hab it uri negotii essent, N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo, C. imam s kom posla (opravka, opraviti), nunc mihi cum universis nogotium est, T. Pompeio est negotium cum Caesare, Cael. in Ci. ep. Pomp, in Cez. sta si navzkriž, cum Epicuro hoc plus negotii est, Ci. s tem Ep. imamo več opravka, ta Ep. nam daje več opraviti, nihil est negotii ali
neque quiequam est negotii, C. ni težko, lahko je, si ca res vietoriam moraretur, nihil negotii superesse, Iust. to nič ne de, quid negotii est poetarum portenta convincere? Ci. kaka (težka) zadača (delo) je . . .? sed quid negotii est? quamobrem succenses mihi ? Plaut, toda kaj to pomeni ? čemu so srdiš z menoj ? neque de hac re negotium est, quin occidam, Plaut. o tem ni dvojbe, da poginom, quid hoc negotii est, neminem meum dictum magni facere ? Plaut, kak nored je to . . .? negotium alicui facere, Quint., Ci. facessere, conflare, contra-here, exhibere, Ci. incutere, II. parere, Fr. napraviti (nagnati, navleči, nakopati, pro-vzročiti) komu opravke (nopriličnosti, težavo, sitnosti), pripraviti (spraviti) koga v zadrego, multum (plus) negotii alicui facere, Iust. ali concinnare, Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, quod beatum est, id nec habet nec exhibet cuiquam negotium, Ci. niti ne čuti, niti no prizadeva komu težav, ne forte negoti incutiat tibi quid sanctarum inscitia legutn, H. da ti no provzroči kake zvlako (pričkarije), ista tua benignitate magnum mihi negotium peperisti, Fr. si me zelo v zadrego spravil;
—	a d v. izrazi: nullo negotio, Ci. ali sine negotio, N. brez vsake (nobene) težave, facili negotio, Aur. ali levi negotio, Am. prav lahko, magno negotio, Auct. b. Alx., Cels. z veliko tožavo; — 2. poseb.: javno poslovanje, državna služba: vel in negotio sine peri-culo, vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse, Ci. maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae ven-turum, S. — ß) posamezen posel, opravek, opravilo, zadača, nalog(a), naročilo: negotia privata, Ci. neg. servilia, S. negotia, quae ingenio exercentur, S. duševne zadače, negotium agere, fransigere, gerere, suscipere, alieuius negotia explicare, — expli-care et expedire, Ci. negotium conficere, C. neg. perficere, L. procurare alieuius negotia ali proč. alieuius rationes negotiaque, Ci. poslovatolj (opravnik) biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium, Ci. tudi alicui id negotii dare, Ci. naročiti (naložiti) komu, id mihi da negoti, Ter. to skrb propusti le meni, id dare sibi negotii, ut . . ., 'Ter. gledati na to, da . . ., dare alicui negotium, naročiti komu: z nastopu. zahtevnim stavkom brez veznika: dat negotium, ad Dionem eant, N.; — z ut ali qui in konj.: Ci.; — z ne: Suet.; — z inf.: dato sacerdotibm negotio vera dis-cernere, T. alteri consulum negotium daretur videre, L.; — z nastopn. genet. gerund.: Suet.; — negotio praeesse, Ci. delo voditi, ex hoc negotio emergere, Ci. izkopati so iz (iznebiti so) opravka, negotio desistere, C. odstopiti od stvari, nondum in negotio versari, Ci. še ne biti v opravilu, non deest negotio Curio, C. Kur. izvršuje nalog, aliquo negotio
intentus, S. in alienix negotiis detineri, Ci. in ipso negotio, Ci. pri poslu samein, infecto negotio (krepkeje ko re infertil), S. nič ne opravivši; — (državna) zadeva, stvar, roč, položaj, okolnosti: aliena negutia, Cii. Leptitanorum negotia, S. zadevo, suam quisque culpain ad negutia trans/erunt, S. položaj (okolnosti), in atroci negotio, S. periculum atque negutia, S. novarne zadevo (reči). — y) poseb. 1. državni (uradni) posel, -opravek, državno pogajanje: negotia publica, S. rei publicae negotii« im-pediri, Ci. reddebant negotiorum rationem in senatu, Ci. — 2. novčni-, kupčijski posel (opravek), (javno) zakupno opravilo: negotia vetera in Sicilia habe-bant, Ci. hic permagna negotia habebat Clazotnenis, II. ne Bithyna tiegotia perdas,
H.	negotii gerentes, Ci. tržci, prometniki, negotii bene gerentes, Ci. dobri (izvrstni) prometniki; z namekom: postquani omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis, II. — 3. pravno opravilo, pravna stvar, pravni slučaj: Quint., Snet., leti. — 4. hišni (domači) opravek, v plur.: hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: er at ei Nutnida quid am negotiorum eurator, S. zasebni tajnik, negotium male gerere, Ci. prae-elare negotium suum gerere, Ci. slabo (izvrstno) gospodariti. — B. boj, bojno (vojaško) podjetje, razpor, upor: quod negotium poscebat, S. in ipso negotio plures affuturos, Snet. sibi cum viro forti esse negotium, N. on da ima opraviti s hrabrim m.,faeies negotii, S. lice (pogled) boja, bene gerere negotium (= rem), C. srečno (uspešno) so bojevati. —
S) m e ton. o človeku = gršk. /p^u-o, jrpayij.«: komad, stvar, bitje, životinja: homo sine sen.su, in h uma n um negotium, Ci. Teucris \ illa lentum negotium, Ci. Callisthenes quidem vulgare et not um neg., Ci.
Negrana, ae, f. Negrana, mesto arabsko: Plin.
nejjritu, avgurskiizraz = aegritXldö:Fest.
negam», <Tre (iz nego podaljšana oblika kakor autumö iz aiö): negumate m earmine On. Marci significat neg ate, cutn ati: quain-vis moventium duonurn negumate, Fest.
Nehalennin, ae, f. Nehal oni ja, ob Renovem ustju češčona boginja: Or. inser.
Neith, /. indecl. (Nr)$0 Noita, egipčanska boginja = rim. Minerva: Am.
Neleiis, el, m. (NrjXeu;) Nelej, Neptunov sin, Nostorjov oče, kralj pilski (Pylos): O., Hyg. — Odt. a d i.: Neleus 3 (N>)XrjoO ali Neleins 3 (Nj)XrjVo?) Nelojev, Nelejski: Pylos, O. Nelei sanguinis auetor, O.; — subst.: Neleius, il, m. Nelejevič = Nestor: O., in patroii.: NelidSs, ae, m. (N>)XefSr(?) Nelejevič = sin, potomek Nelejev: Val. Fl., bis sex Nelidae, 0.
Nelo, on is, m. N e 1 o n, reka v Tarakonski Hispaniji: Plin.
nema, atis, n. (ptuj. vrjua) preja, sprede k, niti: Sericum, Dig.
Nemaens 3, gl. Nemea.
Nemausum, i, ». (Plin., Itin. Ant.) ali Nemausium, il, n. (Not. Tir.) ali Nemaiisus, Nomavz(ij), mesto v Narbon. Galiji s krasnimi studenci, zd. Nimes. — Odt. adi.: Nenuiuseiisis (Nemausiensis), e nemavzovski (nomavzi j ski, Nem.): Nemausemis caseus, Plin. in Nemausiensi agro,Plin.; — plur. subst.: NemausSnse*, iuin, m. Nemavžani, prebivavci mosta Nemavza: Plin., Suet., Or. inser.
Nemausns, i, m. Nemavz, reka blizu mosta Nemavza: Aus.
Nemea, ae, f. in (pesn.) Nemec, es, f. (Ns|jia) Nemo j a, I. gozdna dolina in tržič v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, nemojskemu Zonu posvečenim, v katorem jo stalo krasno svetišče istega božanstva in so se obhajale vsako tretje leto nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V.t Flor.; — druga oblika pri: Stat. in Mart. — Odt. adi.: 1. Nemeaeius (Neineetis) 3 nemo j ski: leo, Ci. arina, Stat, moles ali pestis (= leo), O. vellus, O. levina;
o	sozvezdju leva: Mart., Lučan. — 2. Ne-maens 3 nemejski: Hier. — Adi. subst. plur.: Nemea, Onim, n. (■uaNfy.ea) neme j sko igre: L., Hyg. Nemea vincere, Vitr. v nemej. igrali zmagati. — 11. Nemea, ae, m. Nemo ja, reka, ki se pri Korintu izliva v Lehejski zaliv: V.
nemen, in is, n. (nire) tkanina, preja, sp redek: G rut. inser. (prim. nema).
Nementuri, Hrum, m. gl. Nemet url.
Nemeonlcgs, ae, m. (ptuj. Nebovi-/',,;) zmagavec v nemejskih igrah: Not. Tir.
Nemesa, ae, m. Nemeza, roka v Belg. Galiji, zd. Ni in s: Aus.
Nemesß, ra,/, (po drugih: Temesl) Nomeza, neznano mesto v Brutiju: 0. (prim. Temese).
NeinesiacI, Hrum, m. (Nemesis) Neme-z i j a k i, vrsta vraževernih, vedežujočih ljudi: Cod. Th.
Nemesianus, l, m. (s celim imenom:
Aurelius Olympius N. Mark Avrelij Olimpij) Nemezijan, Kartaginec, pesnik rim. v 3. stolot. po Kr.: Vop.
Nemesis, seos (sis), f. acc. in in im (NsriEot;) Nomoza: I. poosebljeno pravočutje, boginja pravice in povračevavka, ki kaznuje zlasti ošabnost in prevzetnost, imenovana Adrastea in Ithamnusia (gl. t. slov.): ne poenas Nem. reposcat a te, Cat. Graecam Neme.si n invocantes, Plin., Am., Aus., Macr.; — poistovečona s poboženo Lodo: Lact., -s Fortuno: Orut. inser., -s solncem: Macr. —
ll.slutvoimo zaTibulovo ljubico (gl. Lycöris) pri 0. in Tih.
Nemestrlnns, i, m. (nemus) Ncmestrin, bog gajev: Arn.
Nemetes, um, m. (acc. as pri T.) No-meti, germ. plcmo v Belg. Galiji blizu današ. Spire: C., T. — Odt. adi.: Nemetensis, e, nem e ts ki: Sym.
Nenietocenna, ae, f. Nomotocena, glavno mesto Atrebatov v Belg. Galiji blizu Skaldinih (Schelde) virov, zi.Arras (iz gršk. ak. Atrebatas): Hirt.
Neraetarl, onim, m. Nem e turi, ligur-sko pleme: Plin. — Odt. adi.: Nemeturi-cus ;i nem e tur s ki: pix, Col.
Neminin, ae, f. ali Neininie, es, f. Nemi ni j a, studenec v Italiji pri Keatu: Plin.
nemo (nemo), nlminl, nemi nem, m. rod-keje za gon. in abl. služi v klas. lat. le nUlllus, nUllO (-a); (sklopek iz ne in strlat. h cm o = homo torej): nobeden človek, ni kdo, nihče. —Latinec rabi to slovo le substantivno, tudi kedar je slovenimo z adjektivnim nobeden, nijoden, nikak: nemo liber. N. nobeden svoboden (mož), nob. svobodnjak, n. avarus, H. nob. skop (človek), nob. skopuh, nemo Romanus, L. ali n. The-banus, N. nob. rimski (tebski) mož = nob. Rimljan (Tebljan); (nolat. bi bilo zveze: nul-lus liber, nul. avarus, - Romanus, - Tliebanus
i.	t. d.); nemo unus, Ci., C. ali unus nemo, Coni. nobeden pojedinec, nijeden (človek), nemo alius, Ci. ali nemo alter, Plin. nob. drug, neminem iacentem, N. nobenega palega (moža); v zvezah: nemo quisquain, (Jel. in komedijepis., ne jeden, le (kar) jeden ne, nemo rex, n. Perses, N. n. homo, servus, civis, Ci. imajo dotični subst. apozicijski pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit con-seifui, N. česar doslej še ni mogel doseči nikdo, ki je rimski državljan, ni k do kot rim. državljan; — semtertam subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te, Plaut. hoc scio neminem peperisse hic, Ter.; — z na-stopn. predikatom v plur.: cum eorum nemo renissent, L. neminem se plebeium contemptu-rum, ubi contemni desissent, L.; — kot subst. so veže nemo seveda tudi z gen.: nemo ami-corum, Ci. nemo nostrum, vestnim, Ci. nemo omnium mortalium, Ci. nijoden smrtnik, nemo omnium Numidarum, S. nijeden Numidoc; — po analogiji števnikov z ex: amieum ex con-sularibus neminem tibi esse video, Ci. nemo e vobis, Vel.; —v litototi: non nemo = marsikdo, jodon in drugi: video de istis abesse non neminem, Ci. toda: nemo »to»! (t. j. kedar spada nikalnica k predikatu) = vsak-(do), vsi splaz: nemo Arpinas non studuit Plancio, Ci.; — za nemo, zlasti ako stoji prod dvojnim nec (neque), se zanik pogosto nadaljuje (kakor v sloven.): neminem deo nec deum nec hominem carum esse voltis, Ci. nikdo, niti bog niti človok, nemo non lingua, non manu promptior, L. ne legat id nemo,
velim, Tib. da tega ne bore nikdo, sed me moverat nemo magis qnam is, quem tu neminem putas, Ci. katerega ti Steješ za nič(lo), nič 110 ceniä; — nemo est z nastopn. quin in konj.: ni ga, ki (da) ne bi: nemo est, quin intellegat ruere rem puhlicam, Ci.
nemoi'ülis, e (nemus) gajski, gozden, a) v obče: antrum, umbrae, O. — ß) poseb. k Dianinemu gaju (pri Ariciji, zd. Nemi) spadajoč: templum Dianae, regnum, O. (prim. ncmitrSnsis).
nemorSnsis, e (nemus) gajski, gozden, bos ten, a) v obče: mel, Col. hostni med.
—	ß) poseb.: Nemorlnsis, e, tičoč se Dianinega gaja (pri Ariciji, zd. Nemi), Dianinega gaja: O., P!in., Vitr., lacus, Prop., zd. lag o di Nemi, rex Nemor., Snet. načelnik daritne službe na čast aricijski Diani; — subst.: in Nemorensl, Suet. na zemljišču Dianinega gaja (pri Ariciji, blizu katerega jo imol Cezar pristavo).
nemori-cnltrlx, leis, f. (sestava iz nemus in cultrlx) pogozdnica, hostnica: sus n., Ph., posn. — divja svinja.
iiemori-vagus 3 (sostava iz nemus in vagus) klateč so po gozdu: aper n., Cat. merj., gozdni klatež.
nemoröHUM 3 (nemus) a) gozdnat, gozdovit: n. Zacynthus, V. (provod Hom.
'/.), vallis n., S. montes n., 0. — ß) drevesnat, gostolist(en), senčnat: silvae, U. platanus nemorosa vertice, Plin. nemor osa bracchia fundit taxus, Sil.
Nemossus, i, f. Nomos, mesto v Akvi-taniji, glavno mesto Arvorncev, zd. (Herrn o ut: Lučan.
nem-pe, adv. (iz nam in demonstr. pritikline pe, prim. quip-pe iz quid-pe) a) v pojasnilo in potrdilo kake povodi: namreč, saj, saj vendar, anti: nempe dixi, H. namreč, nempe uxor ruri est tua, Plaut. nempe enim duo genera materiarum apitd rhetoras traetantur, T. saj vendar. — ß) v potrditov, poudarjajoč to, kar se priznava in ne da tajiti: kajpada, sovoda, anti jo da, anti seveda, istina da, baš, vsokako(r), (za)ros: nempe incomposito dixi pede currerc versus Lucili, Jf. optabam certe recipi: sum n. receptus, O. bil som ros vzprojot, hoc duce nempe deo veni is agitaris,
O.	— y) v dotrdbo v vprašanjih, izročenih z začudenjem ali neugodjem: ros, torej ros, ali s prepričanjom:	anti,	kajno(da):
nempe hic tuus estf Plaut. torej jo ros tvoj? nempe negas? Ci. ros lažeš? nempe reeti valet? Plaut. anti je zdrav, nempe eum die is? Ci. kaj no, ti misliš toga? — S) v potrditov in dotrdbo v odgovorih na vprašanja, često ironič.: to so ve, (da), sovoda, kajpada, kaj pa k da, očivostno, vondar: Pompei consulatus in quibus actis constitit? nempe
in legibus? Ci. očivostuo vendar v zakono-davstvu, a quo defenderet? fl. ab honte, Ci. | kajpada, quos ego orno? n. eos, qui . . ., Ci. vendar tiste, ki . . .
nemus, oris, n. (ptuj.:	<rüvoev3po?
zai v o [j. rj v e/tov, Hesych.) a) gozd s pašniki (silva = gozd z ozirom na drovesa, a brez pašnikov), gaj, log, hosta: lauri nemus, Aur. agri et nemora, Ci. multos nemora silvaeque commovent, Ci. quis ne mori imperitet, quem armenta sequantur, V. pašnik. — |j) pesu.: gozd sploh: nemorum avia lustrat, O. densum arboribus nemus, O. montium custos nemorumque virgo, H. me gelidum nemus secernit populi), II. ingens quercus, ima nemus, 0. (hiperb. o jako košatem drevesu) vel. hrast, sam cel gozd. —
Y) poseb. gaj (log), posvečen kakemu božanstvu: nem. Angitiae, V. Latiaris loviš nemora scelere maculare, Ci.; — zlasti Nemus kot nom. propr.: Gaj Dianin (pri Ariciji, zd. Nemi; prim. Netnorinsis): Ci. — e) pesn. metaf.: drevesni nasad: V. in meto n.: drva, les, drevo: Sen.tr.
nemut = nisi etiam ali nempe: Cato ap. Fest.
nenia (naenia), ae,f. abl. nenia dvozlož. pri O. (ptuj.: vrjvfa to «bpuycov u.sXo;, Pollux) a) pogrebna pesen, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesen, žalostinka (žalostnica), žalospev, otožnica: vocabulo nenia Graeci cantus lugubres nominant, Ci. (neu.) carmen, quod in funere laudandi gratia cantatur ad tibiam, Fest, honoratorum virorum laudes in contione me-morentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui notnen nenia, Ci. absint inani funere neniae, II. ne Ceae retractes munera neniae, II. o Simonida Cejskega žalostinkah. — Odt.ji) prilič. in prislovič.: (žalosten) izid (konec) kake stvari: id fuit nenia ludo, Plaut. to je bilo šali tako-rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to okončalo, huic homini antanti tnea bera dixit neniam de bonis, Plaut. žalostno zgodbo, sunt, qui eo rerbo nenia finem significari putent, Paul. D. dicetur nox quoque nenia,
II.	sklepnica (po drugih pa: hvalnica). — y) pesen sploh, kakor n. pr. poulična popevka, ponočno petje, uspavanka: puerorum nenia, II. viles neniae, Ph. nedolžne burke, pošalice; — poseb. čarovna pesen, čarovne besede: Marsa nenia, H. marsovska čar. pesen. — S) kovarno pretresanje (rešetan j e): accusatorum meorum neniae et probrosae querelae, Hier. — P o o s e b. Nenia, ae, f. Nenija, boginja pogrebnega petja, boginja žalnica, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Am., Aug.
nenior (= EixatoXoySS) nepremišljeno govoriti, devetkati: Dosith. nenii in iienum, gl. noenu.
neo. nere, nevl, ni tu m (vAo, vi^thu) a) pr e st i: sie stamina nevit, O. purpuras colo, Iust.; — poseb. o Parkah: Parcae fatalia nentes stamina, Tib. nerunt fatales fortia flla dene, O.; — partep. suh st. nota, örum, n. preja, sprede k: aliarmn neta aut in globum collige aut texenda compone, Hier. — ß) metaf.: tkati, z zlatimi niti mi preplesti, vesti (vezem): tunicam molli mater quam neverat auro, ). hoc neverat unuin mater opus, Stat. — Drugotna obl. (po 3. konjug.): nennt', Tib., Luc.; sinkop, obl.perf : nirunt, O. nisse, Clatid.
Neö ali Neön, nnis, m. (NAov) Neon, moško lastno ime: L.
NeolmlB, is, f. (Nsoß&uXri) Neobula, dekliško ime; 1. Likambova hči in Arliilo-hova zaročnica. — 2. značilno imo noke zaljubljene krasotice pri II.
Neoeles, is in (pri N.) i, m. (NeoxXi);) Neoklej, 1. oče Temistoklejev: N. — 2. oče Epikurov, ki je šel kot naselnik na otok Sam ter jo ustanovil šolo v mestu Samu: Ci. — i 3. neki slikar: Plin. — Odt. NeoclKles, ae, m. (NeoxXeiSj)?) Neoklejevič = Tomistoklej: O.
neöcorus, i, m. (ptuj. vE<ixopos) svetiščni paznik, ki ima zajedno snaženje svetišča na skrbi: Firm., Or. inser.
NeoeretSs, um, m. (NsozpfjTEs) Novo-krečani, na kretski način oborožen oddelek v Antiohovem vojstvu: L. 37, 10.; (nekateri novejši izdatelji pišejo na tem mestu: Ne-crOtes).
neofitus, ?, m. gl. n eopliytus. neogrnnmia, atis, n. (ptuj. ve'o; in yp^RJ1«) slika v novejšem zlogu: Plin. 35, 5(11). kjer bero nekateri po rokopisih: n e ogr amin at c a.
neomenia, ae, f. (ptuj.: vso|j.r)vi'a) mlaj: Tert., Viilg.
Neontichos, Us, n. acc. os (N^ov -zet/&?) No on ti h (= Novi grad), trdnjavica v Trači ji: A'., Plin.
neophytus, 7, m. (ptuj. vsAputo; = na novo sajcn, torej): izpreobrnjenec (krščanski), novokrščenec: Tert., Vulg., Or. inser. (kjer se bere: neofitus).
Neoptolemus. i, m. (Neojit:öXe;j.o;) Neo-ptolem, 1. Ahilov sin, sicer tudi «Pgr-rhus» (Plavolasi) zvan: Ci., V., O. — 2. voj-skovod Aleksandra Vel.: N. — 3. kralj mo-loški, oče Olimpiadin: Iust. — 4. neki glumec za Filipa, kralja macedonskega: Snet.
neopum, J, n. mandeljevo olje: Plin. Neoris /. Neora, mesto v azijski Iboriji: Plin.
neöterlcus 3, adv. neöterice (ptuj. vetu-tsptxö;) a) adi.: nov: seriptor, CI. M. versus est magis neotericus, Serv. — p) subst.: neötericl, örum novejši pisci: Aur., Hier., Pomp., Serv.
nepa, ae,/. (ptuj.) a) ščipavec, škorpijon (žival): (n.) A fror um linguJl scor-pius, Fest. uti videmus nepos aculeis, Ci.; — (sozvezdje): Col., Ci. in Arat. — Drugotna obl.: neptis, ae, ni.: Col. — ß) metaf.: rak (žival): Plaut., Ser.; — (sozvodje): Ci. in Arat.
Nepe, gl. Mej) e te.
nepenthe», n. (ptuj. vujtiev&s;) utešite-ljica, priimek neke egipt. čarodelne zeli, ki pomešana v vino prežene baje vsako pečal: Plin.
nepeta, ae, f. 1 a š k o m a č j o z e 1 j o (nepeta italica, Willd.): /‘lin., Cels.; nep. montana ali samo nepeta (melissa nepeta, Lin.): Apic.
Nepete, is, n. Nepet, staro etrursko mesto, 45 km severno od Rima, zd. Nepi: L.
— Drugotna obl.: Nepe, Nep: Vel., Plin.
— Odt. adi.: Nepeslmis 3, nepet s ki: ager, L. in subst.: Nepesiul, Hrum, ih. No-pečani: L.
nepliela (nefela), ae, f (ptuj. VEtpArj) «meglen jak*, neka vrsta mlinca: Not. Tir.
— Kot rimski priimek: Grut. inscr. Nepliele, is, f. (veeps'/.rj), čisto lat. Nebula,
Nefela, ») prva soproga Atamantova (Atha-mas), mati Friksova in Ilelina; umrša je unesla kot oblačna boginja svoja otroka na ovnu z zlatim runom, da bi ja utegnila pro-gajanju njiju mačehe Inone: Htjg. — Odt.
1. adi.: Nephelaeus 3 Nefelin: pecus, Val. Fl. oven, ki jo unesol Nefolina otroka;
— 2.patron.: Nepheleias, adis,/. (Nstps-ÄrjVa?): Lučan, in: Nepheleis, lidos, f. (Ne^ie-ATjt?): O. Nefelinica = Nefolina Uči Hela.
— ß) neka nimfa: O.
neplielion, ii, n. (ptuj. ve&Aiov) neka rastlina: Ap. h.
Nepheris, is, f. (NsoEpi?) Nef o ra, mesto afriško blizu Kartagine: L. epit. nepliiesis. gl. nephritis. nephiiticus H (ptuj. ve^pjmd?) na ledvicah (obistih) bolan, bolnih ledvic: Cael., Plin. Val.
nephritis, idis, f. (ptuj. vEcopra?), čisto lat.: renalis passio, renale vitium: Cael. obist n a bolezen: Is id. 4, 7, 24 ed. vulg. (Otto: nephresis.)
Nepliiisa. ae, f. (i\rJcpouaa, Trezna) Ne-fuza, ženski priimek: Inscr. ap. Donat.
nepos, iitis, m. (i-ve<ptoj = a-vEircKj?)
a)	1. subst. m. vnuk: ex filio vel fllitt natus nepos, Paul. D. ex filio nepos, Gel. Pompei ex filia nepos, Ci. nepos ex fratris filio, G. sororum nepotes, Suet. nepos Atlantis, H. — Merkurij, n. Nereius, II. = Ahil, nep. invisus,
II.	= Romul, nepos parvulus, Cu. ali nep. pausillus, Afr. vnučič, partus sui, nepotuin (vnučadi) illi, hi liberum progenies, L. —
2. subst. f. = neptis, vnuka (vnukinja): En., Grut. inscr. — ß) = trinepos vnuk v
5.	kolonu, prapravnuk: Ci. — y) !• pesn. = (pozni) potemek: venturos tollemus ad astra nepotes, V. in nepotum perniciem, II. nepotes seri, O. apud serös gentes populosque nepotum, Lučan. — 2. o živalih: zarod: Col.
— 3. o rastlinah: podočnik (-njak): Col.
— 8) poklas.: vnuk = nečak, bratič (bratranec), sestrič: Hier. Odavianus, nep. Caesaris, Eutr. sestrič, popoln.: ex sorore nepos, Oros. — e) metaf.: (nepo-reden) potratni k, razsipnik, razkošni k (oppospatruus; prim. hrv. «maj-kovic»): nepos modo tertiam progeniem ho-minum, modo luxuriosum significat, Prob, aut avarus Chremes . . . aut discinctus nep.,
II.	— Kot n <i m. pr o pr.:
Nepös, ntis, vi. Nepot, priimek Kornelijeve rodovine; najbolj so jo poslavil zgodopisec Cornelius Nepös, Kornelij Nopot, rim. vitez, roj. okrog 1. 90. pr. lvr., prijatelj Katiilov, Ciceronov in Atikov, umrl po 1. 33.; njogovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in izmed njogovih 16 knjig ide viris illustribus» jedna sama, naslovljena:	ide cxccllentibus ducibus exteranim
gentium» poleg dvoli životopisov lat. zgodo-piscov: Gel., Plin., Lact. (ki ga imenuje: Nepos Cornelius).
nepötälis, e (nepös) potraten, razkošen, nasladen: mensa, Am. luxus, A p.
nepötätiis, Tis, m. (nepötltrl) potratnost, razkošje: Plin., Suet.
NepiStianus, J, m. Nepocian, rim. priimek: Inscr.
nepötilla, ae, f. (dem. iz nepös) v n liči ca: Inscr.; — tudi priimek rim.: Inscr NepötliiUH, l, m. Nepotin, priimek rim.: Inscr.
nepotor, an (nepös) razsi pa(va)ti, (po)tratiti, zad ega(v a) ti: Tert.; — p r i 1 i č.: veto liberalitatem nepot ari, Sen. ph.
nepolulii, ae, f. (dem. iz nepös) vnu-čica: Mitr. inscr.
nepötulus, 7, m. (dem. iz nepös) vnučič: Veneri us nep. Venerin vn., Plant.
nepticula, ae, f. (dem. iz neptis) vn tiči ca, vnuka: Sym.
neptis, is, f. acc. ein (im), abl. e (i), gen. plur. ium, (nepös) a) 1. vnuka (vnukinja): neptes Liciniae, Ci. vestis ab uxore et filia neptibusque confccta, Suet. nept. Veneris, O.
— Ino, doctae neptes, O. = Musae; — 2. tudi subst. m. = nepos: Inscr. — ß) nečakinja, (bratana, sestrana): Spart.
neptilnia, ae, f. neptunija, noka rastlina: Ap. h.
Neptunu», J, m. (etrursko Nethuns; prim. vfjtTto, vircxpov) a) Neptun, z gršk. Pozejdonom poistovečen bog (Sredozemskega) morja in vseh drugih voda, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki jo baje konja ustvaril (prim. IIooeiSwv 'farno?):
Saturnius, domitor maris alti, V. alloquutus summi detim reg is fratrem Neptunum, Naev. datum est Neptuno, altero lovi«, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum a nando, Ci. salipotens et multi-potens, Plaut, omnipotens, Turp. uterque, Cat. kot glavar slanih iu sladkih voda, Nep. pater, Gel. fanum Neptuni, N. — ß) m e t o n. 1. morje: credere se Neptuno, Plaut. Nep-tuni corpus acerbum, Lucr. furens, hibernus,
H. saxa t und it Neptunus salo, H. si praeceps Neptuno immerserit Eurus, V. — 2. ribe: Naev. signijicat per Cererem panem, per Neptunum pisces, I’aul. D. — Odt. a) adi.:
I. Neptiinius 'A Neptunov, Neptunski: loca, Plant, ali arva, V. ali pr ata, Ci. poet. ali lacunae, Corn. pesn. = morje, Troia, V. ali moenia, V. = Troja, katero je baje Nept. z Apolonom utrdil, proles, V. Aetnaeae Neptuni tis incola rupis, Tih. = 1’olifem, Noptun. sin, Nept. heros, O. — Tezej, potemek Nept., dux Nept., Iior, = Sekst 1’ompej (po običaju Grkov, ki so zvali bahače in vetrenjako «Noptunoviče» (prim. tuao^eiv iXK^oveikaft-ai xai 'isiiSeoftai jAeyiiXa); Neptumae aquae, L. neki vrelec pri Taracini. — 2. Neptunalis, e Neptunski: ludi, Tert. — subst. Neptun tl lin, ium in iOrum, n. Neptunov praznik, obbajan 23. julija: ■	>4»».,
Diotn., Char., Prisc., Not. Tir., Or.-, Grut, inscr. — b) 1. subst. NeptOnicolft, ne, m. (sestava iz Nepttinus in colere) časti tel j Neptunov: Sil. — 2. patron.: NeptU-nlne, es, f. Nep tuno vi ca, Neptunova hči ali vnuka: tene Thetis tenuit putcherrima Nept.? Cat. (Haupt čita:	N er eine, kot
hči Neptunovega sina Nereja).
nS-quani, adi. indecl. (iz ne in quam, prim. per-quam, praequant), comp, in s upi. (po analog.) nequior, nequissimus, prav za prav ne tak (a, o), kakršen (a, o) bi moral (a, o) biti, torej: 1. o stvareh: neraben, nepriden, pogrešen, hiben, za nič, nič vrodon: libellus, Mart. vcruum, Plaut, piscis nequam est nisi rečem, Plaut. enthymema nequ. et vitiosum, Gel. ins tam neauam, Ci. — 2. o osebah, zlasti sužnjih. ničev(en), zanič, malovreden, nevreden, malopriden, lahkomiseln, n o p o r o d o 11, z a n i k a 1' o n, podel, z a -vržen(ec), zaničljiv: liberti nequam et improbi, Ci. multo sceleratior et nequior quam ille, Ci. quid est nequius viro effeminato? C i. homo ingeniosissime nequam, Vel. prometen zanikarnik, komo nequissimus atque tntpro-bissimus, Ci. največi malopridnik 111 slepar, hotno omnium bipedum nequissimus, Ap. najhujši lopov pod milim nebom, servtm neguissi-mus atque mulier nequior, Ap. vos prekanjenec in še večja prekanjenka, spiritus nequisstmi, Lact, hudobni duhovi, alicui nequam dure ali facere, Plaut. naplesti-, nagoditi jo komu.
iie-quäquam adv. (osam. abl. pron. quae-quam) nikakor ne, po nikakršnem, kratko uikar, kratko in malo ne: in taberna eius numi, neq. omnes, reperiuntur, Ci. egregium virtim sibi neq. parem, Ci. illud mihi neq. dignum videtur industriä, Ci. locus ud egrediendum neq. idoneus, C.
ne-que ali nec, vozna nikalna členka iz ne + que = in no; v neque prevladuje vozna, v nec pa nikalna moč. Služita pa a) v pomenu: i u ne, tudi ne 1. kadar se prisnuj pojem ali misol, ki jo je izreči nikalno: totum sudor habebat corpus nec respirandi fit copia, En. quia non viderunt nec sciunt, Ci. mortuus est, neque abest suspicio, quin . .., C. — Pri tem pa so često nanaša vezna moč, ki biva v neque (nec) = et non, na ves stavek, zanik pa le na jodno besedo, in to zlasti v govorn. zakretih: nec idcirco minus, nec eo minus, neque eo secius, neque eo magis: neque iam longe abesse (Belil ar um copias) cognovit, C. = et cognovit noti iam longe abesse . . ., perii nec notis ignibus arsi, O. = perii et arsi non notis ignibus, nulla dant praecepta dicendi, nec idcirco minus, quaecumque res proposita est, suscipiunt, Ci. — et idcirco non minus . . . suscipiunt, neque eo secius adolcscentem iuvit, N. = et adolescentem eo n o n secius iuvit. — Z neque (nec) se družijo radi šo drugi vozniki kakor: neque (nec) vero, Ci. in dr. (v poklas. lat. j sed neque (nec), Quint.) in res ne, in za istino ne, pa tudi ne, toda tudi
11	e, neque autem, Ci. i n v o 11 d a r n e, neque (nec) tamen, Ci. in dr. in pri vsem tem ne, in vendar le no, neque etiam, Ci. in dr. in colo-ne, in še-ne, nec quide m, L. in poznejši, niti ne; — z neque (nec) non (piše se tudi: necnon), Ci. in gotovo (izvestno), nec non etiam, nec non et, Var., V, Plin. in dr. in gotovo tudi, nec non tamen, Ci, O. in dr. in gotovo vendar, Ci., O. in dr., so pozitiven pojem posebno poudarja: neque haec tu non intellegis, Ci. nec vero non omni supplicio digni, Ci. neque non nie tamen mordet aliquid, Ci.; — v neklas. lat. pa služijo omenjene zveze zgolj v prisnavljauje (zlasti pri naštevanju) = in tudi, kakor tudi, prav tako (tudi): g reges gallinarum, pavonum nec non glirium, Var. nec non et Tyrii frequentes convenere, V. — Prelagajoč zvezo: neque quisquam, neque ullus, neque quidquam, neque unquam, neque us-qtiam in dr. spaja slovenščina zanik z do-tičnimi zaimenskimi besedami (torej: in nik-do, in nič, in nikoli, in nikjer), vrli tega pa zanikuje poved samo še s posebno nikalnico (ne): neque ex castris Catilinae quisquam omnium excesserat, S. in izmed vseli ni bil ni kdo odšel, neque cuiusquam imperio ubtemperaturos, Ci. in da 11 e bodo nikogar
povelju pokorni, neque quidquam unquam postulabit, Ci. iu nikoli ne bode nič zahteval. — Semtertja kaže neque (nec) na kak zanikan pojem, ki bi ga trcbalo v stavku ponoviti: nihil tun vita est iucundius neque (= nihil) carius, Ci. — Komedije-pisci stavljajo pred glavni pojem še posebno nikalnico, dasi v neque (nec) tičeči zanik že dovolj zanikuje vso poved: neque tuas minus no n pluris facio, Plaut, neque en ubi nune sit, nescio, Plaut. tudi 110 vem, kje da je. — 2. kadar se prisnuj zanikan pojem ali misel s posebnim ozirom na predhodno poved, ki naj so a) razširi: in tudi ne, pat udi ne, sploh ne: Stoicum est quidem nec ad-modum credibile, Ci. neque id moderate tan-tum faciamus, sed etiam necessario, Quint. —
b)	pojasni in utemelji: namreč ne, zakaj (kajti) no; katerič tudi pojasnjuj6 omeji: in sieor 110 (poseb. z nastopnim sed): neque hominem nobilcni non suit ignavia, sed ob retn puhlicam in hostium potestate relictum tri, S. erant in eo plurimae litterae, nec eae vulgäres, sed interiores quaedam, Ci. nuntii nobis tristes nec varii venerutU, Ci. saxis, nec modicis, L. — c) iz nje sklepa: in tako ne, in torej (tedaj) ne, in potom takem ne: neque intellegunt se rerum illarum fundamenta subducere, Ci. — d) ali se ji protivna misel nasproti postavi: (in) nasproti pa(k)ne, in vendar ne, pa ne, tudi tako no: conseripsi epistolam noetu: nec ille ad me rediit, Ci. no.stri eos in fugam dederunt neque longius prosequi potuerunt, Ci.
—	3. v izraz stopnjevanja, kažoč na kak že omenjen ali v mislih pridodaten pojem: (kakor) tudi no, š e - n o ali niti-ne (= ne-quidem), nikakor ne, celo no, prav tako malo: non modo Sunium supe-rare, sed nec extra fretum committere mori se audebant, L. illud enim nec di sinant, Plin. Caec. nullo genere homines mollius moriuntur, sed nec diutius, Sen. ph. loguitur nec reete, Plaut. — (i) Sredi 5. stoletja pr. Kr. so je nec skozi in skozi rabil v pomenu nik. non (que je bil torej izgubil svojo vezno moč; prim. namque): si adgnatus nec escit (= non est), gentiles faniiliam habento, Tab. XII; prim.: alter, qui nec (= non) procul aberat, L.; — ta raba se je ohranila v sklopkih kakor: neg-otium, neg-lego, nec-opinatus, nec-opinans, nec-opinus, nec-dum (neque-dum), nadalje tudi v stalni zvezi: neque enim namreč ne, zakaj (kajti) ne, kje kod tudi v zvezah: neque tarnen vendar ne, neque vero (za)res no, pa ne: neque enim tu is es, qui qui sis, nescias, Ci. — y) v anaforski soodnosnosti: nec-noc (n eque-neque, nec-neque, neque-nec) n o-no, ni- ni, kakor ne-ta k o ne, n i t i - n i t i: neque exeogitare neque proti utiti are multa possum, Ci. nec vi, nec elani,
nec precario, Ci.; v stavkih kakor n. pr.: neque terror nec vis, nec spes nec metus, nec promissa nec minae, nec tela nec faces, Ci. so členi paroma uravnani: no strah niti sila, 110 nada niti bojazen, ne obljube niti grožnje, i. t. d.; — drugemu členu so pridružujejo še kaki členci kakor: n eque-neque ta ni e n n i t i - p a tudi no: neque expedi-tissimam dimicationem putamus, neque tarnen refiugiendo cotmnissuri sunius, ut maius de-trimentum res publ. accipere possit, Plane, ap. Ci. fam.; — neque-neque vero (redko: neque aut e ni) n i t i - š e manj pa: neque huic vestro tanto studio, neque vero huic tantac multitudini deero, Ci. neque enim tu is es, qui arbitrere, neque auiem ego ita sum de-mens, Ci.; — nec (ne q u e) — ne .. quidem niti — še..ne: donativbm militi neque Mu-cianus . . . ostenderat, ne Vespasianus quidem plus civili bello obtulit, quam . .	'J'.; tako
tudi: nec(neque) — nee(neque) — ne., quidem niti — niti — še., ne: nec post ulantibus nec cogitantibus, ne optantibus quidem nobis, Ci. neque animadvertere neque vincire, ne verberare quidem nisi sacerdotibus permissum, T.; — pa tudi obratno: ne . . quidem — nec(neque) še . . ne — in tudi ne (šo manj pa, in prav tako malo, in colo ne): ut ne morte quidem Aeneae nec deinde. .. movere arma ausi sunt, L.; — prod prvim soodnosnim členom stoji včasi kaka nikalnica, ki no niči zanika (torej popoln, tako, kakor v slovon.): non possum rcliqua nec cogitare nec seribere, Ci. 110 morem niti . . niti . nihil tam nec inopinatum nec insperatum accidere potuit, L.; — redkeje so stavi et prod nec: nec torpere quid am et nec pugnae meminisse nec fugae, L.; — nikalnemu neque (nec) odgovarja v soodnosnosti pogosto kak trdilen členek: neque-et ne-temvoč (marvoč), sicer ne-pa: neque omnia dicani et leviter unum quidque tangam, Ci.; — tudi obratno: et~neque sicor-pa no, deloma-dolomane: pa-tebat via et certa neque longa, Ci. et iste hov concedit neque potest aliter dicere, Ci.; — colo: neque-el non (čo spada non k posamezni beBedi); — neque - et ta m e n ne le n o -ampak celo: Ci.; — neque-que (kateremu se včasi pridruži šo potius) ne-nasproti pa, nikakor ne-temveč: neque satis militi-l/us confidebat spatiumque interponendum pu-tabat, C. quae neque dant flammas lenique tepore cremantur, O.; — neque (nec) aut-aut (zlasti zgodopiscom uljubljen govorni zakrot = n eque-neque) niti — niti: nec aut Persae aut Macedones dubitavere, Cu. Mesto trostrokega neque rabi tudi: neque-n e que-a ut: neque loco neque mortali cui-quam aut tempori satis credere, S.
lieque-rium ali nec-dum, coni. (sklopok) in še no, tudi šo no, še ne: needum
causae irarum exciderant rinimo, V. nequedum Roma es profectus, Ci. querentes coloniam infirmam necdum satis munitam esse, L. nequedum etiam vocabulis cognitis, C.
ne-queö, Ire, Ivi ali il, itutn (sklopek iz ne + queö; prim. queo) nemoči, 11 o utegniti, ne «trpeti (kolikor okolnosti ne dopuščajo, = gršk. ou/ o?dv t’ sivai; sinonim.? non posse, non valere, ue moči, ker nedostaje moči in pomočkov): copulandoverbaiungebant, ut nequire pro non quire, C. commissa ta-cere qui nequit, H. proelio ailesse nequibat, S.;
— v pas. z nastopu, pasivn. ali doponentniškiin inf. (prim. coepi): cum contendi nequitum vi, Pac. nequit ur comprimi, Plaut, quidquid uldsci nequitur, S. se no d a pomaščevati; — nequeo z nastopn. quin in konj.: ne morem si kaj, ... ne morem si utrpeti, ... ne utrpim, da ne bi = moram (z inf.): nequeo, quin lacrumem, Ter. nequeo, quin laudem, Ap.
— Pomni: fiit. nequibunt, Lucr. partcp. nequiens, S. dat. nequeunti, Ap.,plur. ne-queuntes, S., Am., podaljšano starin, obliko nequinont (= nequeunt), L. Andr. ap. Fest.; za 1.sing, praes. piše Ci. dosledno: non queo.
ne-quicquam ali nS-quidquara, napačna pisava za nequlquam pri piscih, ki v tej obliki niso več spoznali starega lokativa quJ.
ne-qnlqnam, adv. (sklopek iz m in starega lokativa quiquatn - ne na kak način, na noben način, torej): a) zastonj, brezuspešno: nequlquam significat idem quod frustra, Fest, sed quid ego haec nequ. re-volvoP V. mihi frustra ac nequ. Kredite amico, Cat. (asindet.): nequ. frustra timorem illum satis inanem perfuncti, Ap. nequ. alicuius uuxilium implorare, C. — ß) pesn., starin., pri L. in C., toda no v klas. lat. (pri C/.):
1.	brez potrebe, po nepotrebnem, nepridoma, odveč: causas nequ nectis inanes, V. nequ. exterrita civitate, L. nequ. ho-mines ausos esse transire flumen, C. — 2. broz škodo, broz kazni: ne istuc nequ. dixeris tam indignum dictum in me, Plaut.
NequinätS«. um, m. Nokvinci, pro-bivavci mosta Nokvina: Paul. D.
Nequiniim, I, n Nekvin, umbrijsko mesto na kraju, na katerem jo stala pozuejo Nar n i a: L., Plin.
nöqniter, adv. (k adj. nequ am), comp, nlquius, suprl. nlquissitni: ne prav, slabo, hudo, nič vredno, nevredno, lahkomiselno, zanikamo, razuzdano, sramotno, kukavo, potratno: nequ. fricare genua, Plaut. turpiter et nequ. facere, Ci. male, prave, nequiter, turpiter cenabat, Ci. nequius nihil utnquam factum est, Mart, nequissime ritiari, Plin. kar najhuje.
nequitia. «e, f. redkeje lifquities, n, f. (nequam) a) nič vredna, neprimerna kakovost, bodikakšnost, nepridnost, izkaže-nost: aceti nequitiae inest virtus magnos ad j
usus, Plin., kiselina kisova, kis. skisanega vina.
— (3) metaf.: nravstvena nepridnost, malo vrednost, ničevost: qui alicui rei est, etiam eum ad nequitiam abducere, Ter.;
— poseb. 1. mlahavost, nemarnost,
1	en oba, u edola vn os t, nemoč, malo-večnost: iam me ipsum inertiae nequi-tiaeque condemno, Ci. inertissimi hominea, nescio qua singulari nequitia praediti, Ci.
2.	lahkomiselnost, lahko um j e: omnia mala, probra, flagitia in duabus rebus sunt : malitia atque nequitia, Africanus ap. Gel. nequitiam adinittere, Prop. lahkomiselnost = uezvostost. — 3. zanikarnost (zanikamo gospodarstvo), razuzdanost, razkošnost, potratnost, razsipnost: quod filii nequitiam videret, II. illum nequities expellet, IT. tandem nequitiae pone modum tuae,
II.	mulierum morsus vestigia libidinis atque nequitiae, Ci. — 4. sramotnost, nesramnost, podlost: officina nequitiae et dever-soriuni flagitiorum'omnium, Ci.
Neirttius (il) Prlscus, l, m. Neracij Prisk, sloveč pravoznanec za cesarja Trajana: Spart.
Nernae, Hrum, m. Nerejci, narod v Indiji: Plin.
NerBtum, l, n. Neret, mesto salontinsko v Kalabriji, zd. Nardo ob cesti iz Tarenta v Galipole: U. — Odt.: Norelim, örum, m. Neročani, prebivavci mesta Nereta: Plin.
N e reli s, eos in ei (dat. e/, Plaut.) acc. ea, voc.eO, abl. eo, Prop. m. (Nripsu?) Nerej, morski bog, sin 1’ontov in Gajin, voščoc, iz-promenljiv kakor Protej, biva s svojimi in soproge Dorido hčerami (katerih jo po Ho-zijodu 50) v globočini Egejskega morja: Plaut., ü., V., Stat., Prop., Petr, Quint.; — meton. pesn. = mo rjo: Tib., Lučan, totum Nereus civcumsonat orbem, O. — Odt. 1. adi.: NeiSius 3 (NrjprJVoi;) Nerojski, Norojev: Ner. genetrix, O. = Nerojevica Totida, mati Ahilu, kateri bo zato imenuje: Ner. nepo*, H.
— Ngrlnus 3 Nerej ski: aqua, Nem. morska voda, animantes, Aus. ribo.— 2. patron.: Nerein. id os, acc. sing, ida, plur. idas, f. (N>ip>)i'«) Nerojevica a) = Nere j e va h či:
O.	Nercidum mat er, V'. = Doris; — daktilski pesniki merijo tudi: Nerlldls (Nrjpafže;); — poznejša drugot. oblika: Neriida, ae, f.: Diet. — b) Priamova hči: Hyg. — c) hči epirskega kralja Pira: Iust. — NöröInS Bs, f (Nrjprjivrj) in (redkeje) Nerlne, es, f. = Nlriis: Tene Thetis tenuit puleherrima Ne-reine ? Cat. Neriue Galatea, V.
NSrI, örum, m. gl. Np.ril.
Neria, ne, f. in Nrriene. Is, f. gl. Neriö.
Nerisos. l,f. Nerig, današn. Norvegija: Plin.
NSrii. iörum, ali Neri, örum, m. Nor-jani, celtsko pleme v Taraltonski llispauiji: Met., Plin.
Nenne, is, f. in Nerinus 3, gl. Nereus.
Neriö, lnis,f. (sabinska beseda = Močna, Hrabra; prim. sabin. N er 0 = fortis) Nori ena, kot poosebljena hrabrost v rim. bajeslovju spremljevavka in celo soproga Martova: Mars salutat Nerienem uxorem suam, Plant., En., Gel., Mart. Cap. — Drugotno oblike: Neria, ae, f. Nerija: On. Gel. ap. Gel., Ne-riene, Is, ali Nerienis, is, f. Neriena: Var., Licin. Imbr. ap. Gel.
Neriplius, i, f. (N^ptoo;) Nerif, otok v Egejskem morju: Plin.
Neripi, Orum, m. Neripljani, narod ob Meotskem jezeru: Plin.
Neritis, idis, /. Neritida, starejše ime otoka Levkadije: Plin.
Neritos (-us), l, f. (Napito?) Norit, majhen, skalnat otok blizu Itake: V., Mel., Plin., Sen. tr. (pri Hom. je IS'^ptrav gozdnata gora na severni Itaki). — Odt. adi.: Neri-tius 3 neritski in pesn. = itaški, TJ 1 i-k so v: proles, Sil. — Sagunčani kot prisel-niki z jonskih (cefalenskih) otokov, zlasti z Zakinta, domus, ratis, O. Uliksova, dux, O. = Uliks; — subst. Neritins, il, m. Neri-čau == I taca n, t. j. Uliks: O.
nSrinm, it, n. (ptuj. vijptov) oloandor: Plin.
Nerius, il, m. Norij, zloglasen lihvar rim.: H. (prim. nerO).
neio, Onis, m. (sabinska beseda, prim. i-vrjp, i—Wpo{) liraber, močen: (neru), quo significalur l ing uti Sabina fort is ac strenuus, Suet. — Kot notn. pr upr.: Nerö, önis, m. Neron, priimek Klavdijeve rodovine; najbolj znani Nor. so: 1. C. Claudius N. Gaj Klavdij N., ki jo kot konzul 1. 207. pr. Kr. premagal Ilasdrubala pri Seni: L., Suet. —
2.	Tih. Claudius N. Tiberij KI. N., je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni privrženec Antonijov; ko so se triumviri zjodinili, jo prepustil Okta-vijanu svojo soprogo Liyijo, od katero jo imel dva sinova (koja imenuje H. Nerone»): Tiberija Ner. (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Ner. (očeta cesarju Klavdiju): Auct.
b.	Alx., Suet. — 3. Tih. Claudius N. (Neron,
5.	cesar rim.), roj. 15. dec. 37. 1. po Kr., umrl
1.	68. po Kr.: T., Plin., Suet.; razvpit je bil zlasti zbog svojo krutosti; odt. priimek ne manj okrutnemu cesarju Domicianu: Calnus Nero: luv., Aus. — Odt. adi.: Nerönetis 3 (z grško končnico) Neronski, Neronov (po ces. Neronu): mensis, 'P., Suet. certamen, Suet = Nerönia; — Neröniänns 3 Neronski, Neronov (po konzulu Ner.): dictum, Ct.;
—	Nerönia, orum (sc. solemnia), n. Neronove slovesne igre, ki jih jo ustanovil ces. Neron sebi na čast; obhajali so jih vsako 5. loto s tekmovalnimi boji, v katerih so se izkušali tekmeci v dirki, glasbi i.t. d.: Suet.
Neropolis, is, f. N e r o p o 1 a = Nerovo mesto: Suet.
Nersae, arum,f. N o r z o (f. pl.), lat. mesto na ekvovskem (Aequi) ozemlju: V.
Nersia, ae, f. Nerzija, etrušč. božanstvo: Tert.
Nerthns, J, f. Norta, germanska boginja, rodovno božanstvo lugveoncov, sorodn. s severskim Niördlirom kakor Freya s Froyrom; naslanjajoč se na rim. versko pomisli jo istoveti T. z božanstvom t Terra mater».
Nertobriga, ae, f. Nertobriga, 1. mesto s priimkom Colonia Iulia v pokraj «Ilispania Baet.» — 2. mesto v Coltiboriji ob roki Bilbili: Flor.
Nemilim, l, n. Nerul, utrjen kraj v Lukani ji (zd. Or i nolo '/)■. L. — Odt. adi.: Nerulonensis, e nerulski, iz Norula: Suet.
Nerusil, iOrum, m. Neruzijani, narod v Narbonski Galiji: Plin.
Nerva, ae, tu. Nerva, priimek Silijevičev in Kokcejevičev; izmed zadnjih jo posebno znan M. Cocceius N. M. Kokcej N., rim. cesar (1. 96. do 98. po Kr.). — Odt. adi.: Nervius 3 Nervov(ski): rniles, Cl. vojak Nervove legije.
liervalis, e (nervus) k živcem spadajoč, živčen: herba, Ser ib. = trpotec, ovčji jezik.
nervia, ae, f. in nervium il, n. (starin, obliki za: nervus), navad, v plur. nerviae, Hrum, f. struno (iz črev): Var., Gel.; — nervia, iOrum, n. živci: Var., Petr.
nerviaria, ae, f. (nervus) menda čre-voljski jermen (sicer corrigia): Corp. inser. Lat.
nervieeus 3 (nervus) iz kit (črovnih strun) narojen: funes, Vulg.
NerviT, forum, m. N e r v i j a n i, mogočon in bojevit narod v Belgijski Galiji (v današ. Honnogau-u in Namuru), njega glavno mosto Bagacum, zd. liauai: C., T.; sing.: nimium rebellis, Lučan. — Odt. udi: Nervieus 3 nervijski: bellum, C. voj. z Nervijani.
nervliius 3 (nervus) iz(črovnih) strun n a r e j o n: fun is, Veg.
Nervoläria, ae, f. Norvolarija, iz-gubljona komedija Plautova: Gel.
nervösitäs, ntis, f. (nervöstis) moč (telesna): patitur enim lota ner vosi t as, Cael.; — debelost (niti): n. filo aequalior quam araneis, Plin.
nervös«» 3, adv. nervöse (nervus) a) žilav, žila(s)t, m i ši čnat (-čast): nervosus poples, O. n. puella, Lucr.; o rastlinah: cau-liculi, Plin. — (J) metaf. 1. (o govoru in govorniku): krepek, čvrst, živ, jedrnat, j odre n: quis Aristotele nervosiorf Ci. qui nervosius disserunt . . ., qui autem remis-sius, Ci. — 2. sploh krepok, čvrst, jak, hraber: vivacitas, Val. Max. iuventa, Prud.
vigilanter nervoseque nos subomes, Plane, ap. Ci.
nervulns, f, m. (demin. iz nervus), v plur.: nervull živci, sile, moči: si tu nervulns tuos adhibueris, Ci. ako nap noš svoje silo.
nervus, t, m. (gršk. veSpov za veprov) A) v prav. pomenu in navad, v plur. nervi: kite, suhe žile (ligamenta), mišice, živci (ki pa starodavni kom, kakor vse kaže, niso bili občutni in gibni organi): nervi, a quibus a rt us continentur, Ci. nervi in ontne corpus ducuntur, Cels. koc ali vires nervosque confirmari putant, C. condamus alter alterum in nervum brachialem, Plaut, objemiva se, nervorum distentio, Cels. boleznivi pojavi v živcih, krč, nervorum resolutfo, Cels. živčni mrtvoud. — B) metaf.: a) tetiva: erumpit nervo pulsante sagitta. V.; - m e to ni m.: lok: turbantem fallere nervo, Val. Fl. — (5) struna (iz živalskih kit ali črev) omnes voces, ut nervi in fidibus, sonant, Ci. nervos peli ere, Ci. (za)brenkati; — tudi: glasbilo na strune: eantu nervorum ac tibiarum tata vicinitas personal, Ci. tu duceris, ut nervis altenis mobile lignum, II. ti si le marioneta. — f) kita, jermen, s katerim se kdo zveže, odt. sploh: spone, vezi: nervo vinctus, Plaut. nervo aut eompedibus vineiri, Gel. s sponami ali potami = s sponami na rokah ali nogah zvezan, fures in nervo atque eompedibus ae-tatem agunt, Cato ap. Gel,; — zato meto-nim (kakor v sloven.): voza = ječa, zapor: in nervo iadre, Plaut. in nervo teneri, L. vereor, ne istaec fortitudo in nervum erum-pat denique, Ter. da te spravi to tvojo junačenje v luknjo. — S) si nek d.: (kitava) goveja koža, s katero so bili ščiti prevlečeni: sen/a ferro nervove firmata, T. —
e)	e v f o m.: moški sram, rasti: in inguine nervus, II. — C) metonim. a) kita, žila, živec kot sedež moči: moč, sila: onus dig-num, in quo otnnes nervos aetatis contenderem, Ci. vse žile = vso moči napeti, omnibus nervis con iti, Ci. quibus opibus ac nervis ad gratiam minuendam uteretur, C.; — posel), metaf.: sila, krepkost govora: nervi oratorii, n. forenses, Ci. sectantem levia nervi deficiunt atque animi, II. polet. — (š) kite, živci, označujoč: životno moč (živnost), prožnost, glavno nagibalo, glavno ustroje (organe), bitjo (kake osebe ali stvari): vectigalia nervos rei publicae esse semper duximus, Ci. poetae omnes nervos vir t uti s elidunt, Ci. hosti largiri nervos belli, pecuniam infinitam, Ci. nervos coniurationis eiectos, L. illi loci, qui inhaerentes in tarum (causarum) nervis esse debent, Ci. ki morajo tvoriti njih bitno sestavino.
Nčs-H(!tiuin, ii, n. (vrjoou axrtov «otoška obala») Nozakcij, mosto v Istri ji soverno od današ. Pole: L., Plin.
NesaeB, is, f. (f; vr,aaiv) «otočanka») N c-zoja, jodna izmed Nerojevic: V.
ne-sapins, il (ne in sapere) nespametni k, n e v o d n e ž: ne me putetis nesapium esse, Petr.
Nesca, ae,f. Neska, mesto arabsko: Plin. nescienter, a d v. (nesetre) nevede, po nevednosti: Ang.
ne-scientia, ae, f. (ne-scire) nevednost, nevedeštvo: CI. M.
ne-seio, ir e, ii (Ivi), Itum (sklopok iz ne in sein) A) kot v erb um o) ne vodoti (z raznimi skladi): nesciit videlicet, Ci.; — tutores ho c nesciunt, Ci. de Oropo opinor, sed c er t um nescio, Ci. toda 110 vem za gotovo; — n. de amicU, Plaut. (redko); — z acc. c. inf.: qui nesciat te stetisse in co-mitio cum telo? Ci.; — po grškem skladu: uxor loviš esse nescis, H. mosto: te uxorem
I.	esse nescis; — z zavisnimi vprašalnimi stavki: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio, Ter. ne vem (umojem), kaj hočeš, nescis, quanta cum exspectatione sim te audi-turus, Ci. cum, quemadmodum sedaret, nesciret, N.; — pass, im p er s.: utrum consistere iisquam velit an mare transire, nescitur, C. so ne ve. — Iz zveze z zavisnimi vprašanji so jo izcimila skrajšana oblika razstavnega vprašanja: nescio an (gl. an), služeča v izraz previdne potrdbe ali skromno izrečenoga subjoktivn. prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere, Ci. ne vem, ali naj to (tako ali) bolje potrpežljivost imenujem. — Pomni recili: 1. si nescis, O. ako morda no veš, ako hočeš (želiš) vedeti. — 2. illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris), En. in komed. vedeš (vedi) se, kakor da ne bi vedel (recilo občevalne govorice, s katerim se komu kak razodetek zabičuje kot tajnost). — Partcp. nesciens, en tis no vedoč, nevede, novedoma: ut sentiant te nescientem id dare. 'Ter. — ß) ne (po)znati, nevešč biti (čemu), ne vodoti glasu (čemu): Ul« illum nescit, Plaut. n. deos, Lučan, arina, Flor. n n um toto nescire Decembri, Inv. vzdržavati se ne piti vina, n. sua pericula, Luean. ali puellae nescivere hiemem, V. no spoznati, ne zaznati. — Ppra. ne sc is n s, entis no znajoč: n. sui, Ap. no zavedajoč se, nezaveden; — ppp: n esc It us 3 ne(po)znan: litem intra Gallias anten nescitam priinus edidit, Sid. --Y) ne moči, ne znati = ne umeti, ne biti kos (čemu): versus nescire, II. ne umoti tvoriti granoso, no umeti stoposkladja, utram tandem linguam nescio ? Ci. qui Graece nesciunt, Ci. 11011 tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire, Ci.; — z inf.: hoc imitari, Cu. quiescere, L. Stoici irasci nesciunt, Ci. nisi malo coactus rede facere nescis, Ci. equo luterere, II.; — pes n. včasi = no hoteti: nescit vox missa reverti, II. virtus capi nescit,
Val. Max.— B) adverbial no, brez vpliva na glagol, naklon se spaja nescio z brez-naglasnimi zaimki v jeden pojem in to, da se označi kaj, česar nočemo ali 110 moremo zaznamenovati s pravim imenom, 1. kot inalovažno, neznatno, često s stranskim pojmom vneinarnosti ali prezirljivosti: misit ad Caecilium nescio quem, Ci. no vem, koga = nekoga, nescio qua permotus divina-tione, Ci. po neki, ne vem kaki = po neki meni neznani slutnji, in oppidum nescio quod, Ci. v neko meni neznano mesto, paulum nescio quid, Plin. slepa (pusta) cona, nescio quid frivoli, Suet. prava inalota nescio quid litterularum, Ci. prav majčkeno pisemce, nescio quid dissentieus, Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum, Ci. črez mero ne-možato, me nescio quando venisse, Ci. kedaj (indef.), sententiae nescio unde ex abdito erutae, Ci. vedi si ga bog odkod. — 2. kot izvrstno, izvenredno: tum illud nescio
quid praeclarum ac. singulare solet exsistere, Ci. tista prekrasna in jedina stvar, kateri no vem imena, a nescio qua dignitate, Ci. —
3.	zlasti pogosto v zvezah: nescio quo modo (času, pacto), s katerimi so hoče označiti, da kaj ni iz vestno ali da so no čini kotoma ali da je nedoumno, v sloven. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehotoma, nedoumno, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt, Ci. nedoumno, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur, Ci. pecunia nescio quo modo quaesita, Ci. bog ve kako; — včasi v izraz obžalovanja = žal, žalibože: nescio quo pacto omnium scelerum maturitas in nostri consulatus tempus erupit, Ci. /it nescio quo modo, ut mar/is in aliis cernamus quam no-bismct ipsis, si quid, delinquitur. —V sklopkih: nescioquis in dr. je o vseloj kratek: nescio-quid maitis ndscilur Iliadi: Vrop.
I*o J > r.-ivelt.
Na strani 6. pod slovom: «Narycum» bori: (Napüxtov) mesto: (Napuiov).
Fr. Wiesthaler.
Šolska poročila.
Sestavil
c.	1« l'. ravnatelj.
.
.
.
Učiteljstvo.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime in značaj	I Raz-I rednik v razredu	Učil v razredu	j Število ur : na teden
1	Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj	—	Latinščino v II. a.	8
2	Davorin Karlin, c. kr. profesor VIII. činovn. reda	II. b.	Latinščino in nemščino v 11. b. — Nemščino in slovenščino v II. a.	18
3	Simon Rutar, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom, konservator osrednjega poverjenstva za pre-iskavanje in ohranjevanje umetniških in zgodovinskih spomenikov	—	Zemljepis v I. a. — Zgodovino in zemljepis v II. a. in b., III. a. in b., IV.	21
4	Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh učiteljski knjižnici, zač. vodja višji dekliški šoli, mestni odbornik	III. b.	Latinščino, grščino, nomščino in slovenščino v III. b.	17
5	Josip Jenko, c. kr. profesor	I. b.	Latinščino, nemščino, slovenščino in zemljepis v I. 1).	18
(5	Alojzij Tavčar, c. kr. profesor (v službovanje pridodcljen), varuh dijaški knjižnici	III. a.	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v III. a.	17
7	Andrej Karlin, dr. i. u. na visokih šolah v Rimu, c. kr. redni učitelj veronauka, svetni duhovnik, propovednik, varuh podporni knjižnici	—	Veronauk v vseh (7) razredih	14
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	S S O ~ O) E ^ >rn «
8	Davorin Sinkovič, c. kr. redni gimn. učitelj, varuh prirodo-znanskim učilom	II. a.	Matematiko v I. b. in 11. a. Prirodopis, oziroma prirodoslovne v I. a. in b., 11. a. in b., lil. a. in b.	18
9	Mihael Markič, namestni učitelj, c. in kr. poročnik izv. službe	IV.	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v IV.	16
i 10	Anton Peterlin, namestni učitelj, voditelj šolskih iger	—	Matematiko v T. a., II. b., III. a. in b., IV. — 1‘rirodoslovje v IV.	18
11	Josip Pipenbacher, dr. modro-slovj a, namestni učitelj, c. in kr. voj. oskrb. akcesist v rez.	I. a.	Latinščino in nemščino v 1. a. — Slovenščino v I. a. in 11. b.	17
B.	Za neobvezne predmete.
1. Laščino (v L tečaju za učence IV. razreda) je učil 2 uri na teden Fran Ušeničnik} dr. modroslovja in bogoslovja na visokih šolah v Rimu, prefekt v knezoškf. Alojzij evišču.
2. Risanje za učence vseli razredov v 3 tečajih po 2 uri na teden je učil višje realke profesor Ivan Franke, kateremu je liil v pomoč Feni. Vesel, asistent pri risarskem pouku na višji realki.
3. Lepopisje za učenee vseh razredov v 2 tečajih po 1 uro na teden je učil prof. Alojzij Taviar.
4. Telovadbo za učence vseh razredov v 2 oddelkih po 2 uri na teden je učil telovadni učitelj višjo realke Fran Brunet.
5. Petje za učence vseh razredov v 4 oddelkih G ur na teden je učil glasbeni vodja v stolnici Anton Foerster.
Glasbe se je užilo nekaj učencev v Soli «Glasbene Matice» in «Filharmoničnega društva».
*
Pomožni sluga: Avgust Bokan.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen z razpisom vis. c. kr. naučnega ministerstva z dnč 2f>. maja 1884, štev. 10.128, deloma prenarejen, oziroma dopolnjen po naredbah z dnrt 1. julija 1887, štev. 13.270, 24. maja 1892, štev. 11.372, in (>. julija 1892, štev. 1 1.297). Gledč na učni jezik veljajo za zavod pravila, katera je izdalo vis. naučno mini-
sterstvo za slovenske oddelke tukajšnje c. kr. višje gimnazije z naredbo z dni' 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej je:
a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izimši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden;
b) v IH. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden;
cJ v odnosno - obveznih ali na izvoljo danih predmetih razven petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih.
Podrobni načrt pouku v obveznih predmetih je natisnjen v lanskem izvestju na strani 40. do 50., v neobveznih pa na str. 51 in 52. Francoščina se v tem šolskem letu ni učila, ker doslenji nje učitelj, višje realko profesor Emanuel vitez Stauber, nadomeščajoč obolelega tovariša na svojem zavodu, ni mogel prevzeti še tega pouka na obeli tukajšnjih gimnazijah, drugega usposobljenega učitelja pa ni bilo možno dobiti.
Pregled obveznik predmetov, razpredeljenili po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	I. a.	I. b.	II. a.	II. b.	III. a.	III. b.	IV.	Skupaj
Veronauk	2	2	2	2	2	2	2	14
Latinščina	8	8	8	8	6	6	6	50
Grščina	—	—	—	—	5	5	4	14
Nemščina	4	4	4	4	3	3	4	26
Slovenščina	3	3	2	2	3	3	2	18
Zemljepis in zgodovina	3	3	4	4	3	3	4	24
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	21
Prirodopis	2	2	2	2	2	2	—	v I. polletju: 8 v II. polletja: 12
Prirodoslovje	—	—	—	—	2	2	3	v I. polletja: 7 v 11.polletju: 3
Skupaj . .	25	25	25	25	27	27	28	182
U W
. CD p | P- N
CD
£ o 3 <£ W
3-äg a»
N » 0.0 S.
5 ? 5 » 5'
CD	p	P	N»
Nj <	«“	P
«> 3 C p-p; fl
3< *
• P 4~ 5 L *1 ■
!.a?S
1 ££ -Oo
r.v <
i cd g
i s
P o. ■< S'
- -• _,o i
p-P' Cfl 13
W
p
pr
t"*
:^üc H •	*“J
co
3£?S
L w '
P CO»
_. 5= K< £■ g. P"
S ££
	HH	t"1 P	hH
	0Q		J.
to	3	3’	53
p	p	-1	
p		P	CD
	►i	P-	03
03*	g H	cr CD	tr
	CD	N	CD-
	P-	P	J-J
pr
p
pr
o
W
£ f*
£L ®
PT* oj
9* p
<»Q
» B ta P
e H,
F
3. ij i3 S o S S &
p. ;»
t-1
5«
■_* CD
p 3 ej
® n s-;
“ff g2
g a5 e. B - 1 a. “ s * - =
05 P CD j-j P--	3.
L t g-g^E.« c
® g- - O- lO«^ 2. B>
" &T EB ? P“S
en
CD
I VK «—*•
! 03 c«
o"
•<
P
sr <" sl — s.
& sr E w s
03 ** CS lO CD
P g
P o
p tr
o<
22 <! o
p
g-MP P -• o’ P
HH &
< 5" F S-~ o
P PT cd* N - *~t o f/i crq
2".o S g.^H
■ ''^ ?ro ®
tj 5> r/> P a Ö G o gp p 3 o ^ im ® “•S C **3 t=-w g.-* pr£
®£*Ew~ g-§
•—1 <D ►—1 L’ iL (D P **	03	P	.	J-•
®S.h3 -• O n bc?3b3S 5S.fS»B'
o* Ö
£ CD ^
S p S p- sr ®
o & h jr ft> H CD “
S &Ä £ t- S* & *
& i I s
■	P->	^
^ C/5
^ O
-• -j ^ 2. M o p
O-	
P p	<
pr	
p	
HH	a> pr
	CD
P- CD	
N
CTQ
pr
N
CD
O -1
a- _
i g. pr ►> g r- p <T
ali|B
p «2:j.
H	:
O	£:	!-<	os	^
cd	PT	rT.	O
o	Ad-B	p	2<
^3	S?	£L	a	p	s.
o- S. cT'** &\
£E- 3 S2. S ►
o J-I W
3.	5	9
p 2	ä
-g % + 3 R-° K S'
Pl
p' B O
- p r:<
pr
fcO
• ® l
' ? i
*<
a
S w
CK} P <3.
►J- ft) p
p' 3. 3
y a.RsU
C/j ci CfiP P ^ oj o G" ° P o» n
; t-w sfw’g s g
u w i* 2
"“S d S p • & 2 &J. ® ^
I tU"
SfpnS^lSl^:.
"“»is 1-5 B - ?“• g ?*? S'
C-i ^0
S^SgO
I» i. S. s ^
MB- 5? Sf g B.tfog; &s
os en a
ET.
"	g-	5«	S	On
h	S	-i	s	j	3
cti	»..	jr	.T*
(tl	m	'*	3
Q< ^ ry) c_(
!_1	►—1 p
P>	B	2	B
p	s.	•	s
^	“•	m	S;
p	»	a	s;
O	.
<
w
- p s
pr c. pr
® j& 8 £
N
p g ^ K
*—« N .d cd k 2 ti p
£ B “ E
r- l •*
p
pr
t“1
p
P J:'
rr. o
g i:
“ pr
o o
’ § 21 CD «-f-
£■ p’ f j» m ► e-5-
_ P
B §■
pr -p
C/3
CD
P
pr
o
g E i
3.
a-.
pr
O
B.
pr
O
CD
CD*
rfstfši
< ci- r/1< O 5rr P o
5f;»a55°
: pr e u cd p H o unM
P vT
Q
!z!
CD
3
M N
N CD
°5 3
3'01
p
*-< ° M p- T)	
	7'
03	
m	n.
O	*-<
cd’	p* o
Učne knjige,
so služile pouku v obveznih predmetih.
Prebrana tvarina iz latinskih klasikov.
m. a. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausa-nias, Cimon, Lysander, Thrasybulus, Conon, Epaiuiuondas, Pelopidas, Agesilaus, Hannibal (domače berilo).
III. b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausa-nias, Cimon, Lysander, Thrasybulus, Conon (domače berilo), Epaminondas, Pelopidas, Hannibal.
IV. razred. Caesaris eomment. de bello gall. lib. I., II., c. 1 — 8 (ostalo domače borilo); lib. IV., e. 17, lib. VII. Ovid. metamorph.: Quattuor aetates.
V.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.	Učiteljska knjižnica (katero oskrbuje prof. dr. Lovro Požar) se jo pomnožila v šolskem letu 1896/97. za 28 dol v 34. zvezkih in 28. snopičih in za 212 šolskih izvestij:
a) Po nakupu:
(;) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Minist, für C. u. U., 1897. — Zeitschrift f. österr. Gymn., 1897. V. Jagič, Archiv für slav. Philologie, XV11I. Bd., 1896. — Mayer-Wyde, öster.-ung. Revuo, Bd. 20, 1896. — Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellschaft in Wien, XL. Bd., 1897.
— Mittheilungen dos Musealvereines f. Krain, 1896. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1896. — Ljubljanski Zvon, 1896. — Letopis «Matice Slovenske>, 1896.
ft) Knjig: V. Jagič, Codex slovenicus rerum gram matičar um,	1896. —
österr.-ung. Monarchie (nadaljevanje), snopič 256.—280.). — Schiller, Handbuch der praktischen Pädagogik. Schiller, Lehrbuch der Geschichte der Pädagogik.
— Jireček Ilermenegild, Unser Roich vor zweitausend Jahren, 1896. — Jireček, Unser Reich zur Zeit der Geburt Christi. — Grassauer, Handbuch für österreichische Universitäts- und Studienbibliotheken. — Pypin u. Spasovič, Geschichto der slavi-schen Literaturen, aus dem Russischen von Fr. Pech. — Gottschall Rud., Poetik,
6.	Aufl. — Fridtjof Nansen, In Nacht und Eis. — Vondräk, Frisinskč pamätky. — Radies, Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwicklung, Laibach, 1896. — Dr. Tavčar, Povesti, I. zvezek. — Aškerc A., Lirske in epske poezije. — Dr. Lampe, Zgodbe sv. pisma, 3. snopič. — S. Rutar, Slovenska zemlja, II. del, Trst in Istra, 1. snopič. — Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 111. zvezek, 1. snopič. — Dr. K. Štrekelj, Slovensko narodne pesmi, I. dol, 2. snopič.
b) Po darilih:
Darovali so: Ravnateljstvo c. kr. zalogo šolskih knjig na Dunaju: Štritof-Lendovšek, Slovenisehes Lesebuch für Deutsche an Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten. — Štritof-Lendovšek, Slovenisch-deutsches Wörterbuch (k omenjenemu berilu). — Kr. hrvatska zemaljska vlada: Skolstvo u Hrvatskoj i Slavoniji od njegova početka do konca godine 1895. — Dr. Ludovik Jenko 1 knjigo. — Založnika: Fr. Tempsky 2, F. A. Ilerbig 1 knjigo.
c)	Po zameni:
212 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta 1896/97. šteje ta knjižnica:	1980	del	v	25HO	zvezkih
in 392	sešitkih;	(sešitkov je letos zato manj	nego lani,	ker	se	je	dalo	vezati	več
v sešitkih izšedših in tekom šol. leta dovršenih del).
2.	Dijaška knjižnica (katero oskrbuje prof. Al. Tavčar, so je pomnožila	za	59 del,	ozir. 84 knjig, in sicer:
a) Po	nakupu (za 30 del, ozir.	55 knjig.):
J. Dimnik, Pripovedke iz avstrijske zgodovino (3 izv.). — L. Čornej, Bogdan-čkova mlada leta (4 izv.). — Fr. Zakrajšek, Oglčnica, 2. nat. (4 izv.). — J. Cigler, Deteljica, 2. n. (4 izv.). — Wiseman-Zupančič, Fabijola, 2. n. (3 izv.). — A. Lesar, Perpetua, 2. n. (3 izv.). — A. Kalan, Povesti slov. ljudstvu v pouk in zabavo, IX. in X. zv. (po 2 izv.). — A. Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 2. n. (2. izv.). — Slovenska pesmarica, I. zvezek. — Slovenske večernice, 49. zvezek. — Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1897. — M. Cilenšek, Naše škodljive rastline (4. in 5. sn.). — M. Prelesnik, Pomladni glasi, VI. zv. (3 izv.). — A. Kržič, Vrtec, XXVI. tečaj (2 izv.). — A. Kržič, Angeljček, IV. t. (2 izv.).— G. Schwab, Die schönsten Sagen des dass. Alter-thurns, 6. Aufl. — E. P. Scott, Stanley und Emin Pascha. — Dr. G. Fr. Hertzberg: a) Die Geschichte der messenischen Kriege, b) Die Geschichte der Perserkriege,
c)	Der Feldzug der zehntausend Griechen, d) Die asiatischen Feldztigo Alexanders des Großen. — Dr. W. Wagner, Roms Weltherrschaft und Niedergang, II. B. — Jugond-Gartenlaube, IX. u. X. B. — Der gute Kamerad, X. Jahrg. — Dr. G. Plieninger, David Livingstone. — Jul. Lohmeyer: a) Jugendwoge und Irrfahrten. — b) Junges Blut. — Julie Ludwig, Im Frühlicht.
b) Po darilih (za 29 knjig):
Darovali so: ravnatelj Wiesthaler 2, prof. D. Sinkovič 1, A. Januš, davčni praktikant, 1, Sl. Verhunc, kadet, 2, učonca III. a. razreda: Fr. Sturm 3 in J. Zajec 20 knjig.
Koncem šolskega leta 1896/97. šteje ta knjižnica 1108 slovenskih del, ozir. 1213 knjig in 8 sešitkov, pa 989 nemških del, ozir. 1027 knjig in 4 sešitke, skupaj 2097 del, ozir. 2240 knjig in 12 sešitkov.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh prof. S. Rutar) so se pomnožila:
a) Po nakupu:
časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1897. — Seibert, Zeitschrift für Schulgeographie, 1897.
b) Po darilih:
Daroval je: prof. S. Rutar 1 zemljevid: Okrajno poglavarstvo Ljubljana. —
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1896/97.: 84 zemljevidov (v 85 izvodih), 16 atlantov (v 17 izv.), 8 podob in tabel, 1 Felklov telurij, 1 globus, 1 zbirko, obsegajočo 40 slik starorimskih stavbnih spomenikov, in 14 zvezkov zemljepisnih časopisov.
III. Prirodoznanski kabinet (oskrbuje redni učitelj D. Sinkovič).
1.	Kupila so se nastopna učila:
a)	Fizikalna: 4 vrtalke s stojali in drugimi pristroji, 1 mala magnetna naklonska igla, 1 priprava za električno obločno luč, zbirka 40 geometrijskih teles, 1 lesen meter, 1 les. kub. decimoter, 1 kub. dccimetor iz pločevine, 12 les. palic za kub. meter.
/>) Prirodopisna: Preobrazba zelene žabe (v vinskem cvetu), 3 modeli iz pa-pirnine, in sicer: plodni klas njivske preslice, pšenični klasek in regratov cvet, 3 razpenjala za metulje in hrošče, 1000 igel za žuželke, 100 pol precejalnega papirja, 1 steklenica lepa (Syndetikon), 12 kosov raznesilnega oglja za steklo.
Kupljene knjige:
Dr. v. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1897. — Dr. Rabenhorst, Kryptogamenflora, IV. Bd. 3 Abth. 27 — 30. Heft — A. Berberich u. Dr. 0. Müller, Jahrbuch der Erfindungen und Fortschritte auf den Gebieten der Physik, Chemie, Astronomie und Meteorologie, 32. Jahrgang.— Dr. Otto Hamann, Europäische Höhlenfauna. — Dr. Schlosser und Vukotinovid: Bilinar (Flora excursoria). — Mtiller-Lehmann, Grundriss der Physik. — Willkomm, Schul flora von Österreich.
2.	Darila:
Prirodopisno zbirko so s priznanja vredno prizadevnostjo množili učenci iz vseh razredov, imenoma učenci IV. razreda: Badiura; III. a. razreda: Belcš; IH. b. razreda: Kenda, Maslo, Rekar; II. a. razreda: Hieng, Gostiša, Verbič; II. b. razreda: Perhavec, Puppis; I. a. razreda: Božič, Čok, Gruden, Javornik; 1. b. razreda: Berlan, Gostinčar, Lenče, Smuc, Ženko.
Koncem šolskega leta 18!)6/!)7. šteje vsa prirodoznanska zbirka: 229 fizikalnih pristrojev, 250 vretenčarjev, 2320 brezvretenčarjev, 216 kemikalij, 114 kristalnih vzorcev, 1200 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 44 stereome-triških teles, 151 prirodoznanskih slik, 8 narodopisnih predmetov, 125 del, ozir. 300 knjig prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 6441 komadov.
IV. Risalna učila (oskrbuje realčni profesor Ivan Franke) so se pomnožila za 2 predložna zvezka: Oskar Beyer, die Nadelschrift zur Beschreibung von Zeichnungen, 1895.
Ta zbirka, ki obsega tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazije kranjske, šteje koncem t. šol. I.: 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 359 komadov.
V. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Alfonza Paulina in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Iv. Rulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Občinstvu je pristopen v brezdeževnih popoldnevih. Troške za njegovo vzdržavanje zlagata (po razpisu vis. c. kr. naučnega ministerstva z dnč 17. aprila 1891. 1., štev. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 210 gld. iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 210 gld. in mestna občina, prispevajoča 105 gld. na leto.
Javna (licejna) knjižnica z letno dotacijo 1200 gld. in v oskrbi c.kr. varuha gosp. dra. Gottfiieda Muys-a je pod zakonitimi pogoji pristopna i učiteljem i učencem. Koneoni šolskega leta 1896/97. šteje: 35.379 dol, in sicer 53.448 zvezkov, 6259 sešitkov,. 1979 listov, 420 rokopisov in 238 zemljevidov.
Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturno-zgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb iz Kranjske.
VI.
Statistika učencev.
			V	razredu				
	]	L	II.		III.		IV.	Skupaj
1. Število.1	a	b	a	b	a	b	a | b	
Koncem šolskega 1.1895/96. Začetkom » 1.1896/97. Med šolskim letom vstopilo	34 62	40 59	31+1* 28 1	36 31 1	38 29 1	27 30	41 43 44	290+1* 283 3
Vseh skupaj torej vzprejetih	62	59	29	32	30	30	44	286
Med njimi: Nanovo vzprejetih, in sicer:								
Iz niž. razr. premeščenih	58	52	1	—	—	1	—	112
Repetentov		2	1	2	2	3	—	—	10
Zopet vzprejetih, in sicer:								
Iz niž. razr. premeščenih	—	—	23	25	16	27	39	130
Repetentov		2	6	3	5	11	2	5	34
Med šolskim letom izostalo	19	20	4	3	5	7	3	1 61
Štev. učen. konc. 1.1896/97.:	43	39	25	29	25	23	41	225
Med njimi:								
Javnih učencev 		43	39	25	29	25	23	41	225
Privatistov		—	—	—	—	—	—	—	—
2. Po rojstnem kraju (domovini).								
Iz Ljubljane		12	8	4	5	2	8	7	46
» Kranjske sicer		28	28	21	21	20	12	30	160
» Štajerskega		1	—	—	—	2	1	4	8
» Koroškega		—	—	—	—	—						
» Primorskega		2	I			1			2			6
» drugih dežel takraj Litve	—	1											1
» dežel onikraj Litve . .	—	1	—	2	—			—	3
» inozemstva			—	—		1	—	—	1
Skupaj . .	43	39	25	29	25	23	41	225
3. Po materinščini.								
Slovencev 		43	39	25	28	25	23	41	224
Madjar		—	—	—	1		—		1
Skupaj . .	43	39	25	29	25	23	41	225
4. Po veri.								
Katoličani (lat. obreda) vsi	43	39	25	29	25	23	41	225
5. Po starosti.								
11 let starih		4	1										5
12 » » 		12	4	2	1						19
13 » » 		9	14	5	2	1			__	31
14 » » 		12	14	11	7	3	10	5	62
15 » » 		5	4	6	10	4	7	7	43
16 » » 		1	1		5	13	2	9	31
Odnos . . * Znamenje * znači -	43 | 38 j mvatiste.		24	25	21	19	21	191
			V	raz	redu				
	L		n.		III.		IV.		Skupaj
	a	b	a	b	a	b	a	b	
Prenos . . 17	let starih	 18	» » 	 19 » »	48	38 1	24 1	25 3 1	21 3	19 3	21 13 6 l		191 24 7 1
20 » • 		—	—	—	—	1	1			2
Skupaj . .	43	39	25	29	25	23	41		225
6. Po bivališču starišev.									
Iz Ljubljane		15	12	9	10	6	9	11		72
Od drugod		28	27	16	19	19	14	30		153
Skupaj . .	43	39	25	29	25	23	41		225
7. Razredba. a) Kuncem šol. 1.1896/97. jih je dobilo:									
Izpričevalo I. reda z odliko	8	5	1	2	2	2		j	26
L » 		26	25	12	20	20	17	25		144
» II. » 		3	6	5	o	2	1		4	24
» m. > 		3			2	—			1		2	8
Ponavljalna izkušnja so jo									
dovolila	 Dodatna izkušnja se je do-	4	3	6	4	1	2		6	26
volila (zaradi bolezni) .	—	—	—	—	—	—			—
Izvenrednih učencev. . . .			—	—	—				
Skupaj . .	43	39	261	29	25	23	41		226'
l>) Dodatek k šolskemu letu 1895/96. Ponavljalnih izkušenj je									
bilo dovoljenih		5	4	1	4	4	4	4	6	32
Izkušnjo je prebilo:									
Povoljno		4	3	1	4	2	—	3	6	23
Nepovoljno (ali pa jih ni									
prišlo) 		1	1	—	—	2	4	1	—	9
Dodatnih izkušenj je bilo									
dovoljenih . . .							—	—	—	—	1	1
Izkušnjo je prebilo:									
Povoljno						—	—	—	—	—	1	1
Nepovoljno								—	' —					—	—
K izkušnji jili ni prišlo									
Tedaj io končni posledek za 1895/96: Dobilo jih je:									
Izpričevalo I. reda z odliko	3	3	5	3	4	1	3	3	25
I. •		20	26	18	28	25	18	lil	34	200
II. 		11	3	6 + 1*	5	5	6	4	4	44 + 1*
» III. » 		1	8	2		4	2	3	2	22
Neizprašanih										—
Skupaj . .	35	40	31 + 1*	36	38	27	1	43	291 + 1*
1 Jeden štiri tedne pred koncem šolskega leta izstopivši učenec se je moral po veljavnih zakonitih določilih razredovati.
			V	a is	red	u		
8. Denarni prispevki učencev.	I.		II.		III.		IV.	Skupaj
	a	b	a	b	a	1)		
Šolnino jih je moralo plačati: v I. polletju 	 v 11. polletju 	 Na pol je bilo oproščenih: v I. polletju 	 v II. » 	 Popolnem oproščenih jo bilo: v I. polletju 	 v II. » 		19 11 30 32	18 3 27 37	12 8 17 19	9 5 21 24	13 7 1 1 15 17	6 8 24 17	6 12 1 1 37 29	83 54 2 2 170 175
Šolnina je znašala: v I. polletju 	gld. v II. » 	 »	380 — 220 -	360 60 -	240 — 160	180 -100	270 • — 150 -	120 — 160 —	130- -250 —	1680 — 1100 -
Skupaj . .	600 —	420 ■ —	400 —	280 -	420 —	280-—	380 ■ —	2780' —
Vzprejenmina je znašala gld.	126 ’ —	111•30	6 30	4 20	10 50	2 10	—	260 40
Prispevki za učila so zna-								
šali 	gld.	62	59 —	29- —	32 —	30-	80-	44 -	286 —
Prispevki za igrala		10’ —	9 40	4 80	6'	5 —	5 —	640	46■60i
Pristojbina za izpritevalne								
dvojnict 	gld.	—				—			2
Skupaj gld. 9. Udeležba pri pouku v od-	198 -	179 70	40 10	42 20	45-50	37 10	50 40	595- —
nosno-obveznib in neobveznih predmetih.								
Laščina		—	—					—	—	5	5
Risanje		—	1	1	1	5	2	1	11
Lepopisje		7	13	16	12	11	6	—	65
Telovadba		10	7	6	16	7	12	11	69
Petje		7	2	3	6	4	5	4	31
10. Ustanove.								
Število štipendistov		1	—		4	6	6	8	25
Skupni znesek ustanov gld.	30 —		— .	199 16 527		533-78	532 46	1822 40
II.	Podpore.
a) Ustanovo (gloj štev. 10!).
b) T’od por n a zaloga. Ogromna večina naših učencev, ki so do mala kmetiških staršev sinovi, je z domi tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela zanesljive in trdno zaslombo v obče znani blagosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Da so jo mogla pridnejšim sirotnikom izdatno olajšati jedinščina, kojo trpe, hvala za to gro raznim skupščinam in posameznim dobrotnikom, ki so i v preteklem šol. lotu podajali ravnateljstvu v podporo potrebnih pripomočkov. Med temi blagotvorniki se odlikujeta zlasti visoki deželni, zbor kranjski in preslavna hranilnica kranjska, ki sta velikodušno volila zavodu v podporne namene 250, oziroma 150 gld. Iz nabranih pripomočkov so so proskrbovali ubožni učenci z učnimi knjigami in obleko, vrh tega pa so prejemali njih starši ali od-
govorni nadzorovatelji večjo	ali	manjšo prispevke	v gotovini (za hrano, stanovanje,
v boleznih i. t. d.). Podpore	je	delilo ravnateljstvo, sporazumevši	se vsakokrat z
dotičnim razrednikom.
Podporna knjižnica se	je	pomnožila za 98	učnih knjig in 3	atlante; nakupilo se jo namreč 78 učnih	knjig in 2 atlanta,	darovali pa so:	ravn. Fr. Wies-
thaler 15 knjig in 1 altlant, gg. učitelji: dr. L. Požar 3 knjige, katehet dr. Andr. Karlin 1 in Jos. Zilih, nam. učitelj na tukajšnji c. kr. viš. realki, 1 knjigo.
Računski pregled.
A.	Dohodki.
Trenos iz šolskega I. 1895/9(1. v gotovini (po obračunu, podanem dnč 15. oktobra 189(5.1. pod štev. 315 in potrjenem od preslavn. c. kr. dež. šol. sveta z razpisom z d n e 28. oktobra 1896, štev.	2815)	gld.	0 08
Darovali so:
Visoki deželni zbor kranjski..................................... »	250' —
Preslavna hranilnica kranjska............................................ »150’	—
Gosp. Otomar Bamberg, knjigotržee, posestnik i.	t.	d.	.	.	*	15’
čast. tvrdka J. Giontini............................................. »	5'	—
Gosp. M. Fischer, knjigotržee........................................  »	3’	—
N. N. «13. januvarija».....................................,	»	3' —
Gosp. K. Till, trgovec s papirjem.................................... »	2'	—
Neimenovanka......................................................... *	1 • 50
Slavno I. ljubi, delavsko konsumno društvo....................... »	1' —
Gosp. Fr. Mazi................................................... »	—-80
Ob novem letu:
a J gg. profesorji: Dav. Karlin in S. Rutar po 3 gld., dr. L. Požar, J. Jenko, Al. Tavčar, dr. Andr. Karlin in Dav. Sinkovič po 2 gld., dr. Jos. Pipenbacher 1 gld.,
ravnatelj 5 gld., skupaj..................................... »	22 —
b)	Učenci1 razreda: I. a. gld. 3 • 55, I. h. gld. 6 ' 62, 11. a. gld. 2 26, II. b. gld. 0 72, III. a. gld. 7 15, III. b.
gld. 6'10, IV. gld. 6 77, skupaj............................. »	33 17
Učenci IV. b. razreda iz šol. 1. 1895/96. neki	prebitek	»	—'40
Odškodnina, plačana od učencev za izgubljene ali pokvarjene knjige..................................................  »	6'33
Skupaj	.	.	gld.	493 • 28
1 I. a. razreda: Dolencc 1 gld., .Steigmann 50 kr, lloleček 30 kr, Antončič, Dražil, Močnik, Šabec po 20 kr., Jere, Oblak, Pracni, Skender, Vrtovec po 10 kr., lieve, Debevec, Dimnik, Fatur, Furlan, Jezeršek, Miglautscli, Pečak, Tomšič po 6 kr. — I. b. razreda: Mer-
čun 2 gld. 50 kr., Tomec 54 kr., Odlasok in Simončič po 50 kr., Čadež 35 kr., Lončar 30 kr., Pavšič 22 kr., Brenčič, Burgar, Naprudnik po 20 kr., Ciuha 15 kr., Dornig 14 kr., Novak Iv. 12 kr., Jaki, Lovšin, Lukežič, Požar, Sever po 10 kr., Anžič, Berlan, Bester, Lenče po 5 kr. — II. a. razreda: Hieng 1 gld., Černe Iv. 50 kr., Gril, Jernejec, Kobal, Polak, Vidrih po 10 kr., Gostiša, Selan, Verbič, Zupančič po 5 kr., Božič in Vovk po 3 kr. — II. b. razreda: Bren, Jeralla, Lah, Perhavec po 10 kr., Bftbler, Goli, Peterlin, /arnik po 6 kr., Bernot 2 kr. — III. a. razreda: Brajer, Polec, Zajec po 1 gld, Vovk 50 kr., Gerbic 40 kr.. Plantan 38 kr., Sturm 32 kr., Martinčič 30 kr., Peterlin 26 kr., Kopač 24 kr, Modec in Poljak po
B.	Stroški.
Za učne knjige in	atlanto...........................................gld.	80	28
Za vezanje knjig........................................................ »	5	■ 50
Za obleko in obutev..................................................... »	202	• 50
Podpore v gotovini...................................................... »	135' —
Skupaj gld.	423 28
Ako se odbijejo od dohodkov v znesku...................................gld.	493'28
stroški v znesku . . .	»	423'28
ostane prebitka........................................................gld.	70	• —
Blagodušno sta podpirala ubožne učence, podajajoč jim brano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi samostana prečast. oo. frančiškovcev in mm. ur-šulink, prečast. vodstvo Marijanišča in usmiljenih sester v hiralnici, v katerih dveh zavodih so nekateri učenci brezplačno uživali celo vso oskrbo, nadalje knezo-škof. Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaške obednice» in mnogi zasebniki. Med temi si je obvezal zavod na posebno hvaležnost preč. gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čegar požrtvovalno človekoljubjo je preskrbelo znatnemu številu učencov brezplačno hrano v omenjeni obednici.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter si usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (glej štev. 8!).
Ti doneski so so porabili za nakup pri posameznih učnih strokah potrebnih učil (v zmislu ministerskih naredb z dnč 14. junija 1878, štev. J)299, in z dnč 17. aprila 1891, štev. (i323).
VII.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1. Erlass dos hohen k. k. Ministeriums f. C. u. U. vom 11. Juni 1896, Z. 13.582, womit angeordnet wird, dass die auf Grund Allerhöchster Genehmigung vom 6. April 1890 für Militärkapellen vorgesclirieberic Melodie der Volks-h y m n e künftighin an allen dem genannten Ministerium unterstehenden Schulen und Lehranstalten zu gebrauchen ist, und dass in den für den Schulgebraueh bestimmten Gesangbüchern nur diese Melodie Aufnahme finden darf.
2. Erlass des hohen k. k. Ministeriums f. C. u. U. vom 13. September 1896, Z. 19.452, enthaltend die Weisung, dass zum Beschreiben der Freihand- und der geometrischen Zeichnungen der Schüler der Mittelschulen, Lehrer- und Lehrorinnen-Bildungsanstalten fortan lediglich die Nadelschrift zu benützen ist.
20 kr., Drnovšek in Turšič ]io 15 kr., Čolnar lt kr., Hekfi, Breceljnik, Chladek, Karline, Šeme, Tomec, Vatovec po 10 kr., Öenöiö 8 kr., Hribur 6,kr., PleS in Jezeršek po 5 kr. — III. b. razreda: Jan 60 kr., Kenda 55 kr., Lavrič, Ledenik, Mazi, Pirnat, Slapničar po 50 kr., Zabavnik 40 kr., Gregorin in Vizjak po 30 kr., Silvester, Suhadolnik, Št,rubelj po 15 kr., Abram, Dos tal, Hren, Klavžar, Ponikvar, Praprotnik, Rekar, Sedej, Zlobec po 10 kr., Ažman in Vodo po 5 kr. — IV. razreda: Oiidež 2 gld. 10 kr., Vidrih 51 kr., Domicelj, Jenko Milj, Žerjav po 50 kr., Marn 35 kr., Fišer 34 kr., Holeček 30 kr., Grošelj, Intihar, Jeločnik, Pišek po 20 kr., Ažman, Uozja, Kogl po 15 kr., Dermolj 12 kr., Kuster, Merala, Novak po 10 kr.
3. Erlass des hohen k. k. Ministeriums f. O. u. U. vom 9. October 1806, Z. 24.091, hotreffend die erforderliche Genehmigung der Nebenverwendung von Lehrkräften der Staats-Mittelschulen und staatlichen Lehrer- und Lehrerinnen-ßildungsanstalton an Anstalten, deren Lehrkörper dieselben nicht angehören.
4. Erlass des hochlöbl. k. k. Landesschulrathes vom 25. November 1896, Z. 3046, womit der Direction bedeutet wird, dass betreffend die Aufnahme der nach dem Geburtsorte und den Familienverhältnissen den Gymnasion in Krainburg und Rudolfswort angehörigen Schüler für alle Schiilor ohne Ausnahme und daher auch für solche, welche als Zöglinge des fb. Aloysianums in dieses eintreton, die Bewilligung des Landesschulrathes zur Aufnahme in einos der Gymnasion in Laibach erforderlich ist.
5. Erlass des hohen k. k. Ministeriums f. C. u. U. vom 30. December 1896, Z. 26.362: Zum Zwecke der Anschaffung und des Austausches von Fachzeitschriften sind Gruppenverbände mehrerer Mittelschulen, Lehrer-Bildungsanstalten sowie verwandter höherer Schulen desselben Landes (derselben Stadt, eventuell desselben Bezirkes) zu bilden, und die Kataloge der Lehrerbibliotheken in den nächsten Jahren im Jahresprogrammo nach einem einheitlichen Plane (unter Zugrundelegung eines gleichzeitig übermittelten Entwurfes für die Anlage gedruckter Kataloge der Lehrerbibliotheken an Mittelschulen) und womöglich als Ganzes zu veröffentlichen.
6. Erlass des hohen k. k. Ministeriums f. C. u. U. vom 17. März 1897, Z. 3251, womit die Direction des Staatsuritergymnasiums in Laibach angewiesen wird, bei der Abfassung des gedruckten Jahresberichtes im Sinne des Punktes 5*) der Ministerial-Verordnung vom 9. Juni 1875, Z. 8710, den an der Anstalt bezüglich der Unterrichtsprachen bestehenden tli atsäcblichen Verhältnissen einigermaßen Rechnung zu tragen.
7. Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 12. April 1897, Z. 842, macht auf die im «Verordnungsblatte» erschienene Verordnung des h. k. k. Minist, f. C. u. U. vom
12.	Februar 1897, Z. 17.261 ex 1896, aufmerksam, mit welcher ein neuer Lehrplan nebst einer Instruction für den Unterricht im Turnen an den Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen festgcstellt und angeordnet wird, dass dieser Lehrplan mit Beginn des Schuljahres 1897/98 zur Einführung zu gelangen habe.
*) Dieser I’unkl lautet: «Die wissenschaftliche Abhandlung soll in der Unterrichtssprache geschrieben sein Wo dies nicht die deutsche ist, kann sio auch in deutscher, am Gymnasium auch in lateinischer Sprache geschrieben sein. — Die Schulnaclirichten sind in dor Unterrichtssprache zu geben, nur die Ankündigung inbetreff des Schulanfanges und der Aufnahme der Schüler kann in allen Landessprachen verfasst sein». — Da die Unterrichtssprache an der im .fahre 1H90 errichteten Anstalt utraquistisch (sloveniseh und deutsch) ist, derartig organisierter Mittelschulen aber in angezogener h. Minist.-Verord. mit keinem Worte gedacht wird, erbat sieb die Direction vor der Abfassung ihres ersten Programms eigens eine diesbezügliche höherortige Weisung und veröffentliche in stricter Iiefolgung dieser ihr vom damaligen Herrn k k. Landespriisidenten gegebenen, dem utraquistischen Charakter der Anstalt Rechnung tragenden Weisung den Jahresbericht pro 1890/91 und 1891/92 zum Theile in slove-nischer, zum Theile in deutscher Sprache (die wissenschaftliche Abhandlung war sloveniseh, die Schulnachrichten deutsch, die Ankündigung inbetreff des Schulanfanges und der Aufnahme der Schüler in slovenischer Sprache abgefasst). Auf eine weitere diesfilllige Eingabe erhielt sie mit dem Erlasse des hohen k. k. Ministeriums f. C. u. U. vom 9. September 1893, Z. 18.948, nur den Bescheid, «dass nach der Bestimmung des Punktes 5 (obeitierter Minist.-Verordnung) die wissenschaftliche Abhandlung auch dort, wo die Unterrichtssprache nicht die deutsche ist, in deutscher Sprache geschrieben sein kann.» Mit dom Erlasse dos hochlöbl. k. k. Landesschulrathes vom 25. October 1893, Z. 2785, wurde ihr schließlich eröffnet, «dass zufolge Beschlusses des Landesschulrathes die Jahresberichte mit Rücksicht darauf, dass die Unterrichtssprache am Staatsuntergymnasium die slovenische ist, gomilß Punkt 5 (obeitierter Minist.-Verordnung) in slovenischer Sprache zu verfassen sind, die wissenschaftliche Abhandlung jedoch im Sinne obiger Minist-Verordnung auch in deutscher Sprache geschrieben sein kann».
8.	Erlass des k. k. Landesschulrathes vom 3. Juni 1897, Z. 1315, womit ein Exemplar der sloven. Ausgabe der Druckschrift: «Belehrung über die Vermeidung von Unglüksfällen durch Elektricität und über die Hilfeleistung in solchen Fällen» übermittelt und die Direction neuerdings angewiesen wird, auf dir, Lehrerschaft einzuwirken, sich mit dem Studium der in der erwähnten Schrift behandelten Frage zu befassen und in ihrem Wirkungskreise durch Belehrungen zur Vermeidung von Unglücksfällen in der bezeiclincten Richtung beizutragen.
VIII.
Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine.
(Zvršitov ministersko naredbe z dniž 12. oktobra 18‘JO, ät. 1853.)
Po zimi so se drsali učenci deloma na ledišču «Kernu», katerega lastnik, gospod Fr. Doberlet, jim jo na prošnjo ravnateljstva blage voljo znižal drsalnino na 5 kr., deloma na ledišču «ljubljanskega drsalnega društva». Ravnateljstvo je tudi izposlovalo pri tukajšnjem železninarju St. Nagy-u, da so dobivali učenci drkalice za znižano ceno (1 gld. 50 kr.). Po leti so mogli učenci o popoldanskih urah kopati se in plavati v mestnem kopališču in c. in kr. plavarnici proti zmerni ceni petih, oziroma treh krajcarjev za eno kopel (brez perila).
Število plavačev, drsalcev in udeležencev iger kaže nastopna preglednica:
Šolski j razred	Število učencev	Plavačev		Drsalcev		Udeležencev iger	
		število	v %	število	v "/o	število	v %
I. a.	43	12	27 90	4	9-30	37	8139
I. b.	39	21	53 84	9	23 07	24	61-54
II. a.	25	6	24'00	4	16 ■ 00	11	44-00
II. b.	29	11	37’93	4	13-79	18	62-07
III. a.	25	14	56*00	4	16-00	16	64 ‘ 00
III. b.	23	16	69 • 56	7	21-73	15	65-22
IV.	41	21	51-22	9	21-95	24	58-53
j Skupaj	225	101	OC	41	18-22	145	64-44
Šolske igre je vodil s priznanja vredno vnemo in opreznostjo nam. učitelj A. Peterlin. Igralo se je ob četrtkih in sobotah popoludno na travniku, ki ga je tukajšnjima gimnazijama odmonil v ta namen slavni mostni zbor. Zal da se igre jeseni radi slabega vremena niso mogle vršiti v tolikej meri, kolikršno zahteva zdravje in telesni razvoj učečo so mladine. Pri igrah so bili učenci razdeljeni po razredih in vsak razred je zd-se igral svojo igro. Vsakej skupini je načeloval igralni reditelj, ki je v začetku igro razložil in pazil na pravilno njeno zvršitov. Hvalno bodi na tem mestu omenjena požrtvovalnost nekaterih učencev, ki so kot reditelji skupin uspešno podpirali igralnega voditelja. Med njimi so se posebno odlikovali: Pišek (IV.), Pirnat (III. b.), Čolnar (111. a.), Joralla (II. b.), Jernejec (U.a.), Požar (I. b), Mahkota (I. a.).
Igre so si ali učenci sami izbirali, ali jih je pa določeval voditelj. Vsake pol ure so so igre premenile. Naj bolj so ugajale te-le: «Črni mož», «Miš in mačka», «V vodnjak gledati», «Trdni most», Jezdeci in konji», «Zadnji par naprej», «Žoga leti», «Boj na jedni nogi», «Kužki , «Lučanje žoge», Roparji in žandarji».
Kedaj, kje in koliko časa se je igralo in koliko je bilo udeležencev pove nastopna preglednica:
	Dan		Igrišče	C a s	Število udeležencev
10. okt. 1896			Izlet na Rožnik	3—7	70
29.	aprila	1897	travnik	4—6	124
1.	maja	»	dto.	4—6	108
1 6.	*	>	dto.	4—7*6	95
- 22.	»	»	dto.	4—6	103
29.	»	»	dto.	4—6	79
3.	junija	»	izlet na Golovec	4—7	35
12.		»	travnik	4—6	67
24.	»	»	dto.	4—6	58
i 26.		»	dto.	4—6	53
1.	julija	»	dto.	4—6	39
3.	»	»	dto.	5—7	47
8.		»	izlet okoli Rožnika	5—7	24
Potrebnih igral je pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci.
Vsak šolski dan se je dovolilo učencem ob desetih 10 minut počitka; ta čas so smeli (tudi po zimi ob jasnih, ne premrzlih dneh) izprehajati se po prostornem šolskem dvorišču, dočim so se zračile učilnice.
IX.
Kronika.
Ker se je morala strogo zvrševati od vis. c. kr. naučnega ministerstva 1. 1894. izdana naredba, po kateri ni smetno na ljubljanskih gimnazijah vzprejemati pripadnikov drž. gimnazij v Noveinmestu in Kranju, se je število učencev tudi v tem šolskem letu znatno skrčilo; odpal jo celo četrtemu razredu vzporedni oddelek. Poučevalo pa je na zavodu (v štirih razredih s tremi vzporednimi oddelki) 11 učiteljev: ravnatelj, 5 profesorjev, 2 rodna in 3 namestili učitelji.
l'o jednoletnem prizadevnem službovanju je zapustil zavod začetkom šolskega leta namestili učitelj dr. Jakob Žmavc, da nastopi službo nam. učitelja na drž. gimnaziji v Kranju. Na njega mesto je pozvalo ravnateljstvo učiteljskega pripravnika (za jezikoslovje) tira. Josipa Pipenbacherja; to pozvanje je odobril c. kr. dež. svčt z razpisom z dnč 27. septembra 1896, štev. 2400.
Z razpisom z dnč 9. oktobra 1896, štev. 2548, je poveril c. kr. dež. šol. svčt prof. Dav. Karlinu posel, da uvede tira. Jos. Pipenbacherja v praktično učiteljevanje.
Ista šolska oblast je priznala z razpisom z duč 9. oktobra 1896, štev. 2289, prof. Dav. Karlinu četrto, z razpisom z dne 9. oktobra 1896, štev. 2549, pa prof. Al. Tavčarju prvo petletnico.
Z razpisom z dnri 11. marcija 1897, štev. 2847, j« povišal prevzv. gospod naučili minister profesorja Sim. Rutarja v VIII. činovni red.
Z razpisom z dnč !). septembra 1896, štev. 22.123, jo vis. c. kr. naučno ini-nisterstvo dovolilo, da prevzame prof. dr. L. Požar začasno vodstvo mestne višje dekliške šole v Ljubljani.	*
*	*
Šolsko leto 1896/97. se je pričelo dnč 18. septembra s slovesno sv. mašo z ♦ Veni sancte», katero je v stolnici služil preč. g. knezoškf. konzistorijalni svetnik in c. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Tomo Zupan. Vzprejemne izkušnje so se opravile dnč 16., ponavljalne in dodatno pa v dobi od 16. do 18. septembra.
Unč 30. decembra je po daljšem bolehanju v 50. lotu svoje starosti nenadoma umrl profesor višje realke in učitelj laščine na tukajšnjih gimnazijah Josip Borghi. Z njim so izgubili učenci izbornega učitelja, ljubljansko učiteljstvo pa značajnega in ljubeznivega in zato tudi obče spoštovanega in ljubljenega tovariša. Unč 1. januvarija je spremil učiteljski zbor dragega rajnika na zadnji poti do kolodvora, od koder se je truplo prepeljalo v Sežano, da se položi v rodbinsko rakov. R. i. p.!
Prvo polletje se je končalo dnč 13. februvarija s tiho sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen, drugo polletje pa se je pričelo dnč 17. februvarija.
Unč 23. januvarija in v dobi od 3. do vštetega 8. maja je nadzoroval zavod c. kr. dež. šolski nadzornik g. /os. Suman ter prisostvoval pouku v vseh učnih strokah (izimši veronauk).
Istotako je večkrat prisostvoval veronauku knezoškf. komisar, milostni prelat in apost. protonotar a. i. p., kanonik in stolni dekan, preč. g. tir. Andrej Čebašek.
Bogoslužne vaje:	God Njiju veličanstev,	cesarja Franca	Jožefa I.	in
cesarice I'.lizabete, je obhajal	zavod (3. oktobra, ozir.	19. novembra) s	sv. mašo,	po
kateri se je pela cesarska pesen. Učiteljstvo se je poleg tega udeležilo tudi še slovesnih sv. maš v stolni cerkvi na rojstni in godovni dan Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa /. (18. avgusta, ozir. 4. oktobra), kakor tudi slovesnih zadušnic za ude presvetle cesarske rodovine (5. maja za Nj. veličanstvo cesarico Marijo Ano, 28. junija pa za Nj. veličanstvo cesarja Ferdinanda J). — K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina	trikrat; dnč 29. junija	sta prejela dva	od preč. gospoda kateheta pripravljena	učenca prvič sv. obhajilo. V toplejših mesecih so	se
udeleževali učenci dvakrat na teden (ob sredah in četrtkih) sv. maše, ki se je služila zanje v nunski cerkvi ob polosmih; v I. polletju je vodil deški pevski zbor četrtošolec Mir. Fatur, v II. polletju pa je ravnal moški pevski zbor četrtošolec //. Teuš; petje je spremjal na harmoniju gojenec orglarske šole A/. Cvenk. Ob nedeljah in praznikih je bila za drž. nižjo gimnazijo in nižje štiri razrede višje gimnazije v nunski cerkvi ob osmih skupna služba božja, pri kateri sta pela združena deška zbora obeh zavodov; petje je vodil četrtošolec (viš. gimn.) V. J'raprotnik, spremljal pa je je na harmoniju šestošolec M. Samec. Prepovedovalo se je premenjema nemški in slovenski. Učenci obeh zavodov so bili v cerkvi ločeni in nadzirani od primernega števila učiteljev. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (17. junija), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (17. aprila).
Zdravstveno stanje učencev jo bilo ugodno; zboleli so pač sem ter tam posamezniki, zlasti za nalezljivimi, v Ljubljani posebno v zimskem času navadnimi boleznimi, a umrl hvala Bogu ni nobeden.
Izmed učiteljev je nevarno in za dalj časa (šest tednov) obolel le Dav. Sinkovič (za sklepno vnetieo).
Ustmene premestne izkušnje so se vršile v dobi od 30. junijii do 8. julija; raz-redbene konferencije so bile dnč 8. in 9., završna pa 14. julija. Šolsko leto so je končalo dnč 15. julija z zahvalno sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Nato so se učencem razdelila izpričevala. Dni; 1(>. julija se prično (ob osmih) vzpre-jemne izkušnje za vstop v I. razred, za kateri se je bilo zglasiti dne 11. julija.
X
Poročilo o šolski zastavi.
Ljubljanska c. kr. drž. nižja gimnazija jo jedina srednja šola ne lo v mostu, ampak menda na Kranjskem sploh, ki se doslej ni mogla ponašati s šolsko zastavo. Iz raznih, zlasti pa iz pedagoških ozirov je toroj sklenilo ravnateljstvo, priskrbeti tudi učencem tega zavoda tako vidno znamenje njihovega jedinstva. Izdelava zastave se je izročila tukajšnjim c. kr. obrtnim strokovnim šolam. Po trošnem proračunu, ki ga je napravilo njih slavno vodstvo, bode stala zastava kakih 250 gld. Ker pa ravnateljstvu nedostajo zaloge, iz katere bi se mogla ali smela zajeti tolika vsota, obrnila sta se prečast. gosp. katehet pa ravnatelj s prošnjo za prostovoljne prispevke do šolske mladine in njenih prijateljev. Temu pozivu so se odzvali zlasti zadnji v tolikem številu in s tako velikodušnimi darili, da se ostvari nakana ravnateljstva brez dvojbe že v prihodnjem šolskem letu. O tem nepričakovanem uspehu si je pridobil poleg plemenitih gg. darovateljev posebnih zaslug preč. g. dr. Andr. Karlin, ki je z vztrajno prizadevnostjo nabiral v sklad ter sam pri svojih gg. duhovnih tovariših nabral lepo vsoto 56 gld. 50 kr.
Darovali pa so gospodje:
Jos. Šuman, c. kr. dež. šol. nadzornik		gld.	5		
Fr. Žužek, c. kr. nadinženir		»	5	—
Iv. Vavru, c. kr. gimn. prof. v pok		P	10	—
dr. Iv. Svetina, c. kr. gimn. prof		*	5	—
dr. Fr. Lampe, semen, prof., vodja Marijanišču i. t. d. . .	»	3	
Anton Koblar, kurat in arhivar		»	1	—
Po preč. gosp. katehetu preč. gospodje:			
dr. Andr. Čebašek, prelat, stolni dekan i. t. d		»	2	—
dr. Jan. Kulavic, kanonik, semen, vodja i. t. d			5	—
dr. Jan. Flis, kanonik, stolni župnik i. t. d		»	5	
Jan. Sušnik, kanonik i. t. d		»	1	—
dr. Sebast. Elbert, kanonik i. t. d			5	—
Andrej Kalan, kanonik, dež. poslanec i. t. d		■»	5	—
Mart. Pogačar, č. kanonik, vodja knezoškf. pisarno i. t. d. .		3	—
Anton Zupančič, prof. bogoslovja i. t. d		»	3	—
dr. J. Lesar, prof. bogoslovja, vodja knezoškf. Alojzijevišču i. t. d.	*	5	—
Jos. Jereb, župnik v pok		»	2	—
Greg. Šlibar, župnik rudniški		»	1	—
Mart. Malenšek, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani ....		5	—
Val. Eržen, nunski izpovednik		»	2	—
Fr. Birk, stolni vikarij		>	2	—
dr. Aleš Ušeničnik, stolni vikarij		*	1	—
dr. Fr. Ušeničnik, spiritual v knezoškf. Alojzijevišču ....	»	5	—
Odnos . .	gld.	81 **	—
Prenos .	.	gld.	81’	—
Alojzij Stroj, nunski katehet..........................................»	2 • 50
Viktor Steska, mestni kapelan..........................................»	1 —
Andr. Plečnik, mestni kapelan..........................................»	1' —
Učiteljski zbor, in sicer prof.: Dav. Karlin, S. Iiutar in Jos. Jenko	po	5 gld.,	dr. L. Požar,	Al. Tavčar in Dav. Sinkovič
po 3 gld.,	dr.	Andr.	Karlin 10 gld., M. Markič, Ant. Peterlin
in dr. Jos.	Pipenbaclier po 2 gld.,	ravnatelj 50 gld., skupaj .	»	!)()
Učenci*) razreda: I. a. gld. 3'16, 1. b. gld. 5 70, JI. a. gld. 2 50, H. b. gld. 1 • 60, III. a. gld. 3 71, III. b. gld. 5 • —,
IV.	gld. 6 21, skupaj..........................................-	»	27 88
Skupaj .	.	gld.	203 38
Vsem čast. p. n. darovateljem izreka ravnateljstvo v svojem in zavoda imenu najiskrenejšo zahvalo. Bog jim stokrat povrni njih dobrote!
XI.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1897 98.
Šolsko leto 1897/98. se prične dnž 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki se bo služila ob desetih v stolnici. Na novo vstopajočim učencem (vseh razredov) se je zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dnž 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom, šolskim iz-pričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnino oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 2 gld. 10 kr. vzprejemnine in 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta 1897. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskavali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zinislu razpisa c. k. na-učnega ministerstva z dnč 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obisko-valnim) izpričevalom, obsegajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dnč 16. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih,	ustmene	popoldno	ob	treh. Pri teh izkušnjah
se zahteva (po določilih vis. minist,	razpisa z	dnč 14. mareija 1870, štev. 2370, in
*) I. a. razreda: Dolenec in Holeček po 50 kr., Kcol 30 kr., Perič in Šabec po 20 kr., Likar 15 kr., Babnik in Javornik po 11 kr., Acetto, Fatur, Jere, Miglautsch, Oblak, Sodja, Šircelj in Tomšič po 10 kr., Božič 8 kr., Bevc in Močnik po 6 kr., Lončar 5 kr. in Pracni 4 kr. —
I. b. razreda: Merčun 1 gld., Ciuha 70 kr., Odlasek in Tomc po 60 kr., Simončič in Vrtačnik po 50 kr., Novak 30 kr., Pavšič 25 kr., Burgar in čadež po 20 kr., Šinuc 15 kr., Brenčič 13 kr., Sever 12 kr., Bešter, Dornig,	Košenina in Šušteršič	po	10 kr., Gostinčar 5 kr, —
II. a. razreda: Hieng 1 gld., Polak 30	kr., Černe	Iv., Skala	in	Škrbec po 20 kr., Jernejec,
Kobal in Verbič po 10 kr., Černo Lj., Gostiša, Osterc, Selan in Zupančič po 5 kr., Vovk 3 kr., Mramor 2 kr. — II. b. razreda: Končar 20 kr., Lah 13 kr., Bole, Bren, Goli, Jeralla, Likar, Novak, Puppis in Štritof po 10 kr., Južnič, Kadunc, Košmerl, Oblak, Poterlin, Smole, Zarnik in Žagar po 5 kr., Bilbler 4 kr., Perhavec 3 kr. — III. a. razreda: Polec 1 gld., Sturm 50 kr. Brajer in Vovk po 30 kr., Čolnar 25 kr., Modec 23 kr., Poljanec 21 kr., FleS, Gerbič in Kilar po 20 kr., Turšič 12 kr., Breceljnik in Drnovšek po 10 kr., — IH. b. razreda: Jan 1 gld. 5 kr., Pirnat 1 gld., Vizjak in Ledenik po 50 kr., Lavrič, Sedej in Slapničar po 30 kr., Gregorin in Štrubelj po 20 kr., Abram, Klavžat in Praprotnik po 15 kr., Ponikvar in ltekar po 10 kr. — IV. razreda: Teuš 51 kr., Domicelj, Grošelj, Holeček, Marn in 1'išek po 50 kr., Žerjav 40 kr., Dermelj 30 kr., Bambič, Božja, Božič, Čadež, Fatur, Jamšek, Jeločnik, Kralj,
Merala, Scharabon, Seliškar in Winkler po 20 kr., Drraota 10 kr.
z dnč 27. maja 1884, št. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudsko šole; v učnem jeziku (slo-venskem' in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.»
Izprašovancem, ki bi vzprejemno izkušnjo ne prebili s povoljnim uspehom, se vrne vsa plačana pristojbina. Vzprejemno izkušnjo v istem letu ponoviti na istom učilišču ali kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dn6 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja tor plačati 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. drž. nižjo gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem prvih treh razredov, ki hočejo prihodnje loto nadaljevati svoje nauke kje drugje.
Zapiski učnih knjig se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Ponavljalne in dodatne izkušnjo se bodo vršile dn6 16. in 17. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izimši I.).
Polletna šolnina znaša 20 gld. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne 6. maja 1890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščonja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šol. leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim učiteljski zbor po prvih dveh mesecih prizna v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno- («befriedigend»), v vedonju znamko «hvalno» ('lobenswert») ali povoljno», v pridnosti pa «vztrajno» («ausdauernd») ali »povoljno», koncem I. pollotja pa 1. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno . V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. dež. šolski svčt oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razp. vis. naučnega ministerstva z dnč 12. junija 1880, štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vodenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno».
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridonö revni prvošolci (ki niso repetenti)revnostnoizpričevalo, obsegajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojini prošnjam tudi še izpričevala zadnjega polletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novemmestu ali pa c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, so po razpisu preslavn. c. kr. dež. šol. sveta z dud 28. avgusta 1894, štev. 2354, na tem zavodu ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti lo c. kr. dež. šol. svčt.
P. n. starši ali varuhi takih učencev, ki nameravajo tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, naj si je pravočasno izposlujejo pri preslavn. c. kr. dež. šol. svetu s posebno, dobro utemeljeno prošnjo.
Ravnateljstvo.
Mittheilungen, den Beginn des Schuljahres 1897/98 betreffend.
Das Schuljahr 1897/98 wird am 18. September mit einem in der Domkirche um 10 Uhr abgehaltenen hl. Goistamte eröffnet werden. Neu eintretende Schüler aller Classen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirection zu melden, sich mit dem Taufscheine, den Schulnachrichten, resp. dem Zeugnisse über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies mit den betreffenden Decreten) auszuweisen und eine Aufnahmstaxe von 2 tl. 10 kr. nebst einem Lehr- und Spielmittolbeitrage von 1 H. 20 kr. zu entrichten.
Schüler, welche in die I. Classe neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1897 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um
3	Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der h. Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: «ln der Religion jenes Maß von Wissen, ■welches in den ersten vier Jahrescursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.»
Schülern, welche diese Aufnahmsprüfung nicht bestehen, werden die erlegten Taxen rückerstattet. Eine Wiederholung der Aufnalimsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September worden neu eintretonde Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September bei der Direction mit dem Semcstralzougnissc zu melden und einen Lehr- und Spielmittelbeitrag von 1 H. 20 kr. zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für dio 11. bis IV. Classe finden am 16. und 17. Septomber statt.
Die Verzeichnisse der pro 1897/98 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lohrbücher sind	in den hiesigen Buchhandlungen	erhältlich.
Nach den	Bestimmungen des Erlasses des	hochlöbl. k. k. Landesschulrathes
vom	28. August	1894, Z. 2354, dürfen Schüler,	wolche nach	ihrem Geburtsorto
und	nach ihren	Familienverhältnissen dem Beroicho der k. k.	Bezirkshauptmann-
schaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschornembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Sittich und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrathes aufgenommen werden.
Dio P. T. Angehörigen jener Schüler, wolche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landos-schulrathe rechtzeitig mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten.
Die Direction.
Imenik učencev.1
I. a.
Acetto Avguštin, Ljubljana.
Antončič Adolf, Ljubljana.
Babnik Ivan, Gorenja Šiška.
Bevc Anton, Pečice pri Litiji.
Božič Bogomir, Idrija.
Bukovič Anton, Gradišče.
Cok Ivan, Lonjer pri Trstu.
Debevc Janez, Begunje pri Cirknici. Dimnik Martin, Jarše ob Savi.
Dolenec Ciril, Ljubljana.
Dražil Štefan, Ljubljana.
Fatur Jakob, Zagorje.
Furlan Edvard, Slap pri Vipavi.
Holeček Peter, Spodnja Šiška.
Javornik Tomaž, Hrib pri Vrhniki.
Jere Fran, Iška Loka.
Jezeršek Jurij, Spodnja Šiška.
Kcel Janez, Trzin.
Koprivnikar Alojzij, Štanga.
Košak Jakob, Ljubljana.
Kunc Fran, Cerkovska Vas.
Kuster Janez, Gaberje pri Celju.
Lavrič Jožef, Gora Kračalje.
Likar Anton, Idrija.
Lončar Karol, Ljubljana.
Mahkota Karol, Ljubljana.
Maier Anton, Ljubljana.
Miglautsch Ivan, Idrija. It.
Močnik Ernest, Idrija.
Oblak Fran, Ljubljana.
Peček Avguštin, Grahovo.
Perič Ludovik, Borovnica.
Pracni Henrik, Stari Trg.
I.	b.
Anžič Fran, Stepanja Vas pri Ljubljani. Berlan Alojzij, Ambrus pri Žužemberku. Bester Ivan, Kropa.
Borštnik Bogoslav, Banja Loka pri Kočevji Brenčič Josip, Vrhnika.
Burgar Ivan, Zavrh pri Smledniku.
Ciuha Viktor, Hrušica pri Ljubljani. Ootman Fran, Črna Vas pri Ljubljani. R. Čadež Viktor, Škofja Loka.
Dornig Feliks, Zagorje ob Savi.
razred.
Skender Matija, Suhor.
Sodja Josip, Zabreznica. It. (zar. bol.).
Stritar Albin, Zagorje.
Svetlič Ivan, Ljubljana.
Šabec Karol, Selce.
Šircelj Karol, Ljubljana.
Tomec Ernest, Bloke pri Fari.
Tomsich Josip, Poreč na Primorskem. Vrtovec Milan, Št. Vid pri Vipavi.
Zaletel Janko, Ljubljana. R.
Tekom .šolskega leta so izstopili:
Bokšič Mihael, Ljubljana.
Burnik Rafael, Idrija.
Cvek Mihael, Preddvor.
Goljar Fran, Trata.
Gostič Anton, Ljubljana.
Gruden Karol, Godovič.
Kebe Matevž, Dolenje Jezero.
Kobal Fran, Duplje.
Kunc Teodor, Ljubljana.
Lavtižar Josip, Verje pri Smledniku. Lichtenberg Fran grof, Šmarije pod Ljubljano. R.
Mihelič Valentin, Kropa.
Novak Mihael, Tacen.
Perdan Fran, Ljubljana.
Rožič Ivan, Ljubljana.
Steigmann Fran, Moravče.
Stritar Julij, Zagorje.
Trošt Fran, Vrhnika.
Virk Matevž, Srednje Gameljne.
razred.
Gostinčar Ivan, Ljubljana.
Gregorka Gregor, Ljubljana. It.
Jaki Fran, Draga pri St. Iiupertu na Dolenjskem. R.
Košenina Ivan, Koseze pri Ljubljani.
Kovač Josip, Ljubljana.
Lavrič Alojzij, Gora pri Sodražici.
Lenče Ludovik, Trst.
Lončar Fran, Zagreb.
Lovšin Ignacij, Ribnica.
1 Debeli tisk znači odličnjake.
Lukežič Alojzij, Ljubljana.
Magajna Fran, Dolenjo Vreme pri Divači. Merčun Anton, Področje pri Domžalah. R. Nabernik Ivan, Dovje.
Novak Ivan, Dobrova pri Ljubljani. Odlasek Josip, Braunau v Gorenji Avstriji. Pavšič Ivan, Idrija.
Požar Fran, Sv. Trojica pri Mokronogu. Samsa Ivan, Gora pri Sodražici.
Selan Fran, Prežganje pri Litiji.
Sever Josip, Ljubljana.
Simončič Ivan Ljubljana. R.
Šmuc Rudolf, Ljubljana. R.
Šušteršič Ernest, Ljubljana.
Tomec Valentin, Moravče.
Trdan Fran, Sušje pri Ribnici.
Velkavrh Josip, Studa pri Domžalah. Vrtačnik Alojzij, Vič pri Ljubljani. Zakotnik Albin, Postojina. R.
Ženko Fran, Spodnja Šiška.
II.	a.
Beuigcr Fridolin, Podkoren pri Kranjski Gori Beniger Ludovik, Kranjska Gora. R.
Blaž Karol, Ljubljana.
Božič Hajko, Žiri.
Cerafe Ivan, Ljubljana.
(iostiša Viktor, Idrija.
Ilieng Ernest, Rakek.
Jernejec Peter, Brezovica.
Kobal Josip, Planina nad Vipavo.
Majce Avguštin, Vodmat pri Ljubljani. Malavašič Ignacij, Vrhnika.
Mramor Janez, Kališče pri Velikih Laščah. R Novak Fran, Polhov Gradec.
Osterc Anton, Ljubljana.
Pogačar Ivan, Poženi k.
Polak Vencelj, D. M. v Polju.
11. b.
Ambrožič Josip, Velike Poljane.
Biiblcr Viljem, Vrhnika.
Bernot Josip, Ljubljana.
Bole Leopold, Laze pri Planini.
Bregar Anton, Velike Bloke.
Bren Fran, Roviše pri Litiji. R.
Goli Alojzij, Ljubljana. R.
Jeralla Fran, Budapešt na Ogerskcm. R. Juh Avgust, Ljubljana. R.
Južnič Rudolf, Czegled na Ogerskem. Kadunc Fran, Smarije pod Ljubljano. Končar Avgust, Spodnji Ilotič. R.
Košmerl Janez, Sodražica.
Kremžar Fran, Ceroviea pri Litiji.
Lah Ivan, Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Likar Janez, Štorija.
Novak Fran, Dobrova. R.
Oblak Valentin, Horjul.
Tekom .šolskega leta «o izstopili: Ambrožič Josip, Sušje pri Ribnici. Auerhammor Ivan, Kranj.
Babka Alojzij, Ljubljana.
Čampa Ivan, Gora pri Sodražici.
Hodel Fran, Ljubljana.
Kastelic Peter, Ljubljana.
Keržo Fran, Ljubljana.
Majce Karl, Vodmat pri Ljubljani. Mehle Anton, Ponova Vas pri Šmariji. Merkun Josip, Ig.
Napruduik Maks, Celje na Štajerskem. Novak Otmar, Idrija.
Puppis Viljem, Spodnja Košana.
Sedej Božidar, Ljubljana.
Strauss Ludovik, Novo Mosto.
Suwa Adalbert, Gorenja Šiška.
Suwa Anton, Gorenja Šiška.
Šimnovec Josip, Ljubljana.
Štibornik Josip, Ljubljana.
Zalokar Konrad, Veliko Lašče.
razred.
Potrato Gilbert, Ljubljana. R.
Selan Matija, Dobrunje.
Skala Josip, Vrbovo.
Šinkovec Ivan, Vrhnika.
Škrbec Anton, Gorenjo Jezero pri Starem Trgu.
Verbič Fran, Mengeš.
Vidrih Josip, Begunje pri Cirknici.
Vovk Alojzij, Gočo pri Vipavi.
Zupančič Valentin, Moste pod Ljubljano.
Tekam šolskega leta so izstopili:
Oerne Ljudevit, Ljubljana.
Gril Karol, Ljubljana. R.
Novak Viktor, Šiška.
Tripalo Fran, Siuj v Dalmaciji. R.
razred.
Perhavec Alojzij, Divača na Primorskem. Peterlin Matej, Veliko Poljane.
Puppis Ivan, Košana.
Repovš Albin, Ljubljana. R.
Repovš Edvard, Ljubljana.
Smole Mavricij, Prečna pri Novem Mestu. Suhadobnik Josip, Šmartno pod Šmarno Goro.
Šemo Avgust, Vič.
Štritof Anton, (lajnarje nad Corknico.
Zarnik Alojzij, Dob.
Žagar Fran, Bistričica pri Kamniku.
Tekoin šolskega leta so izstopili:
C var Fran, Sodražica.
Kleris Fran, Senožeče.
Sartori Maks, Ljubljana.
Bekš Josip, Ljubljana. It.
Brajer Anton, Pogled pri Mokronogu. Breceljnik Fran, Dol.
Ohlädek Alojzij, Impoljce na Savi. R.
Qolnar Ivan, Stožico. It.
Cenčič Julij, Kamnik. R.
Drnovšek Ivan, Zagorje ob Savi.
Fleš Albin, Ribnica. It.
Gerbič Uugon, Ulm na Virtemberškem. It.
(nar. bol.)
Hribar Fran, Srednjo Gameljne. It.
Kerline Fran, Vipava.
Kilar Anton, Tržič. It.
Ložčkar Jernej, Luče na Štajerskem. Martinčič Jernej, Dolenja Vas pri Cerknici. Modec Izidor, Lahovo.
III. b.
Abram Maks, Tupelče na Primorskem. Dostal lludolf, Ljubljana.
Flerč Pavel, Ljubljana.
Gregorin Ivan, Ljubljana.
Jan Ivan, Ljubljana.
Jančar Jakob, Laze.
Klavžar Ivan, Orni Vrb pri Idriji.
Lavrič Josip, Vič pri Ljubljani.
Ledenik Alfred, Ljubljana. It.
Mazi Fran, Borovnica.
Pirnat Rajko, Ljubljana.
Ponikvar Jernej, Pri Fari na Itlokab. Praprotnik Edvard, Kočevje.
Rekar Ernest, Ljubljana.
RemSak Anton, Šmartno pri Gorenjem Gra na Štajerskem.
IV
Ažman Rudolf, Kočevje.
Badiura Rudolf, Litija.
Bambič Josip, Ponikve.
Uozja Vinko, Polhov Gradec.
Božič Josip, Tacen.
^epuder Vladimir, Litija.
Čadež Fran, Kranj.
Dermelj Ljudevit, Cerknica. It.
Domicelj Albin, Zagorjo.
Drmota Fran, Sostranska Vas.
FaturMiroslav, Solo pri lirežicah na Štajerskem. Fišer Branislav, Ljutomer na Štajerskem. Grošelj Pavel, Ljubljana.
Holeček Pavel, Šiška.
Intihar Anton, Javorje.
Jamšek Nikolaj, Goričica.
Jeločnik Miroslav, Ljubljana.
Jenko Fran, Logatec. It.
Jenko Miljutin, Ljubljana. R.
Kamenšek Fran, Idrija.
Kralj Fran, Kropa.
Kuster Fran, Celje na Štajerskem.
Lužar Fran, Krško. It.
Paternoster Zmagoslav, Krško.
Peterlin Anton, Dolščak pri Velikih Laščah. It. Polec Julij, Kamnik.
Poljak Fran, Podlipovica pri Kolovratu. Sturm Fran, Košana.
Škoberne Josip, Brezje na Štajerskem. It. Tomec Ivan, Bloke.
Turšič Leopold, Lož.
Vovk Ivan, Ljubljana. R.
Zajec Ivan, Cerovec. It.
'rekom šolskega lela ko izstopili: Jezeršek Fran, Ljubljana.
Kopač Ignacij, Grmača.
Plantdu Alojzij, Romanja Vas. It.
Seme Josip, Gatinja pri Višnji Gori. R. Vatovec Josip, Ljubljana.
razred.
Sedej Ivan, Vojsko pri Idriji.
Silvester Fran, Vipava. R.
Slapničar Ivan, Selo pri Ljubljani. Suhadolnik Ivan, Jezero pri Preserjih. Štrubelj Karol, Rudnik pri Ljubljani.
Vizjak Vinko, Ljubljana.
Vode Anton, Vič pri Ljubljani.
Zlobec Avguštin, Ponikve na Primorskem.
Tekom šolskega leta so izstopili: Ažman Valentin, Kočevje.
Hren Anton, Kompolje.
Kenda Pavel, Idrija.
Kveder Alozij, Lož.
Lovša Josip, Stob pri Domžalah.
Masle Anton, Borovnica.
Zabavnik Fran, Ljubljana.
razred.
Marčič Rudolf, Litija.
Marn Josip, Sv. Jurij pri Litiji.
Marolt Ferdinand, Sodražica.
Medič Fran, Vrhnika.
Merala Ferdinand, Ljubljana.
Opeka Ivan, Vrhnika.
Pirnat Ivan, Krtina.
Pišek Anton, Mala Kostrolnica.
Podboj Ivan, Rakek.
Rogi Leon, Vipava.
Scharabon Josip, Ljubljana.
Seliškar Jakob, Polhov Gradec.
Slana Avguštin, Vidom.
Teuš Henrik, Rečica na Štajerskem.
Winkler Ljudevit, Idrija. It. (zar. bol.).
Zorec Fran, Ljubljana.
Zupančič Josip, Ljubljana.
Žerjav Gregor, Lož.
Tekom šolskega leta so izstopili:
Jožek Matevž, Spodnje Gameljno.
Novak Julij, Idrija.
Vidrih Fran, Begunje pri Cerknici.
■
>-U '.''VI--"’