Leto XIII ^ dne 1» decembra 1903.1. Štev. 94. 1 krono temeljne oristo h'^ VSak torek . in P etek < — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuj* " 1 me ‘ er 0{ * vsalce petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Josip Kosem pred celjsko poroto. (Nadaljevanje in konec.) Zneska po.K 8.100 00 in .K 545000 z obrestmi in še daljni prebitek je pokril Josip Kosem s posojilom vzetim 19. junija 1903 na svojo hišno polovico pri isti posojilnici v Celja, katero je znašalo 17 335 K 07 vin, k čemur še pride Kosem za svoj pristoieči ostanek plače po 46 K, tako da se je v celem pokril znesek 17.581 K 07 vin. Preiskovanja so se pa nadaljevala od okraj¬ nega načelnika Našle so se tudi od preteklih let večinoma dvojne plačilne pole, očividno se je po primerjanju lahko našla poneverba za prejšnja leta. Od vseh let našel je priča tudi še večinoma posneta aviza c. kr. davkarije poleg pristnih in istotako na stran položene pobotnice, opremljene s pristnim podpisom dr. Jos. Serneca, katere je Kosem kakor v poslednjem času izgo- tavljal tudi že prej v svrho prevare vseh udele ležemh oseb Ko so se vsi zneski kolikor mogoče odkrili, je dr. Sernec še poskusil ženo Kosemovo k temu napeljati, da bi izdala založbeno izjavo glede i nadaijne škode. Ona pa je to odklonila. Med tem pa se je razširila vest nekega pri c. kr. davkariji . storjenega greha, da je pobotnica s 3. junija 1903 : ponarejena in se je vsled tega podala ovadba glede dejstva po 1000 K pri c. kr. okrajni sodniji. Okrajni odbor pa je zatem, ko pogajanja z gospo Kosem niso imela uspeha, predložil ^eč ovadb glede ponaredb v prejšnjih letih in vsa najdena dokazila. Koncem vsakega leta so se pregledovali od načelnika in podnačelnika vsi računi in pobot¬ nica in se primerjali z bilanco zgotovijeno od Košema in se popravile vse računske pomote in se zatem pregledale od revizorjev z natančnostjo. Med temi revizorji so bili prejšnja leta tudi gg Traun in dr. S 'hurbi. Tudi njima je Kosem pred¬ ložil samo ponarejene plačilne pole ter pona¬ rejena aviza in tudi ta dva nista odkriia po¬ naredbe Po končani reviziji so se računi tiskali, to je oskrbel Kosem. V dotičnih sejah okrajnega zastopa so se za tem na predlog revizorjev ti računi tudi odobrili. Kosem pa je kakor se je pokazalo, ponaredil končno bilanco po preskušnji večnima pied tiskanjem s tem, da je postavil doklade na pravi znesek, in zato strgal ali po¬ pravil druge prejemke in opetovano pridjal polo v bilanco in s are odstranjeval, računajoč na to, da se te od okrajnega odbora in revizorjev pregle¬ dane in od okrajnega zastopa odobrene bilance ne bodo pozneje od nikogar več ogledovale. To je storil očividno radi tega, da bi všel nevarnosti, da se ne bi mogle pri morebitni reviziji končnih računov glede doklad od strani c. kr. davkarije odkriti diference. Kar se tiče galice, prejemal je mnoga leta samo le okrami načelnik kupnine za galico, ka¬ tera se je oddaiala od deželnega, oziroma okraj¬ nega odbora občinam in so se podpisovale vse uradne pobotnice od njega samega. V poslednjih letih pa so bdi poedini župani in zasebniki tako neprevidni, da so takove zneske plačevali namesto načelniku okrajnemu tajniku in se za¬ dovoljili z njegovo pobotnico. Priča je s tem, da je iztirjal od občin take zaostanke, prišel na sled več takim poneverbam in jih tudi ovadil. Nekoliko zneskov se je zagotovilo po preisko¬ valnem postopanju in znaša od Jos. Košema za hrbtom okr. načelnika pobrana celotna kupnina 1530 K. Jos. Kosem ni bil nikdar opravičen, sam pobirati denar za okraj in o tem izdajati pobotnice, tudi se do najnovejše dobe ni zgodil nobeden sličen slučaj. Med preiskavo so se vpošiljale vse na okrajne doklade se nanašajoče pobotnice od c kr. finanč¬ nega departementa na c. kr. preiskovalno sodnijo in se nahajajo na celi vrsti takih pobotnic krivi podpisi dr. Jos Serneca in pristna podpisa dveh okrajnih odbornikov ali za leto 1902 krivi pod pis dr. Dečka in pristna podpisa dveh okrajnih odbornikov. Pa tudi take pobotnice o dokladah so, na katerih so krivi vsi trije podpisi, načelnika in obeh okrajnih odbornikov, in sicer k temu še jako slabo ponarejeni in vendar je c. kr. glavna davkarija izplačala te zneske * Druge pobotnice imajozopet pristne pod piše vseh treh okrajnih odbornikov, so pa v številkah in črkah, v katerih je prejemna svota poneverjena, popravljene, tupatam tudi strgane, ko je po odbitku mesec za mesecem zadrževanih šolskih dokladnih zneskov, končno plačana šte¬ vilka še enkrat postavljena in v črkah ponovljena. Takih popravljenih in strganih pobotnic je priča pred vsem konštatiral 13 in je jako obža- lovalno in v oči bodeče, da seje Jos. Kosemu na podstavi takih v številkah in črkah popravljenih in v svoti strganih (ra diranih) pobotnic denarje pri c kr. glavni davkariji izplačalo. C. kr. davka¬ riji vendar ni dovoljeno sprejeti popravljene in strgane pobotnice in ako bi pristojni organ le enkrat opozoril na tiste popravke, bi se takoj odkrilo celo ravnanje. Zopet druge pobotnice so, na katerih so pod piši načelnika pristni, na katerih tudi v števil kah ni nobene poprave, na katerih je prideval vrste na konca in začetku sledečih zneskov kakor n osem sto, pet sto®, še tisoč, in so se številke pozneje popravile 0 na 8 1 na 7, 3 na na 5 ali 8 po storjenem podpisu. Za tem se zasliši pod prisego dr. Dečko. ! Isti izpove glede svojega uradovanja od maja I do decembra 1902 čisto slično kakor dr. Sernec. | Za tem je pokazal predsednik g. dež-sod. svetnik I Perko pobotnice, ponarejene in pristne plačilne | pole in večinoma tudi najdena kriva in pristna i aviza c kr. davkarije komad za komadom. Dr. ; Sernec konštatuje iz njemu izročenih ročnih bla- ! gajniških knjig okr. zast. od slučaja do slučaja one | zneske, kateri so se mu izplačali in pristni iz kazi plačilnih pol in uradnih poročil finančnih oblastev pokazali so od slučaja do slučaja razne diference (razločke) po 800 gld., 300 gld., enkrat po 1300 gld. itd skupaj po 35.800 kron. Josip Kosem prizna vse, in če je tuintam vprašan o načinu, kako je storil eno ali drugo ponaredbo, se navadno ne more več spominjati. Kjer so pa ponaredbe očitne, ali se naha¬ jajo poprave, to tudi prizna, tako da se končno pokažejo uvodoma omenjeni poneverjeni zneski vseskozi kot pravilni. Radi tega se odreče glede več listin prečitanju drž. pravdništvo kakor tudi zagovorništvo in se dokazovanje sklene. Porotnikom so se stavila 4 glavna vpra¬ šanja, ki so bila potrjena in je bil Kosem ob¬ sojen na 5 let ječe kakor smo že poročali. Končno se zavzame zastopnik obtožbe c. kr. glavne davkarije proti opazki dr. Serneca, da bi se v slučajih, ko je Kosem prišel z očividno popravljenimi in radiranimi pobotnicami k dav- karski blagajni, najložje goljufija odkrila ii pou¬ darja, da se je dal dr. Sernec tudi v zmoto uvesti po ponarejenih in novo narejenih uradnih do piših in plačilnih polah. Zagovornik dr. Ivan Tavčar je omenil, da je Kosem vsekakor uvedel v zmoto celo vrsto oseb, kakor načelnika podnačelnika, okrajne od¬ bornike, organe c. kr, glavne davkarije, vodjo po¬ sojilnice in računske pregledovalce. Potem je izjavil, da se on nasprotno postopanju držav nega pravdništva noče na noben način spuščati v razmotrivanje vprašanj, ako in komu se more pri presoji postopanja obtoženca očitati premalo skrbnost ali nemarnost; to tudi za njega zago¬ vornika nima nobenega pomena in porotnikom se je edino ie baviti z vprašanjem, če je obto¬ ženec kriv. Dr. Sernec kot načelnik okrajnega zastopa predlaga, da se obtoženca obsodi v povračilo ostanka po 25198 K 03 vin. in izjavlja glede očitanja c. kr. drž. pravdništva, da je kot priča govoril pod prisego, izpovedal vsa fakta, kakor so se vršila, in vsa imena oseb, katere so bile od obtoženca uvedene v zmoto in tudi pri tem sebe nikakor ni izvzel. Pri tem pa ostane, da nima nobenega vzroka, da bi se tukaj moral na kak način opravičiti! Razsodba se glasi tudi na povračilo pone verjenih denarjev v ostanku 25 198 K 03 vin. Še nekaj podatkov o ljudskem gibanju na Slovenskem Šta- jarskem. Dunajski „Parlamentar“ priobčil je v svoji zadnji številki statistiko slovenskega naroda, pri¬ merjale ob enem naraščaj nemškega življa v posameznih kronovinah. Dotični članek se glasi: Nemški naval proti slovanskemu jugu postaja vedno občutnejši. Slovenci, ki naj kljubujejo opu- stošujočim nemškim armadam, in ki so v prvi vrsti poklicani, da zaprečijo prevzetnemu osvo- jitelju pot do slovanske Adrije, nakopali so si mogočnega nasprotnika. Orožja, s katerimi naj bi se odločil boj, so neenako razdeljena, da bi slovenskemu narodu dala dovolj moči, da bi se ta z uspehom mogel postaviti po robu svojemu moč¬ nejšemu narodnemu nasprotniku. Terorizmu in neomejenemu hlepenju po samovladi, združenemu z zapostavljanjem in brezobzirnim zatiranjem, v čemur je naš severni sosed pravi mojster, vsestranskim protekcijam in pardoniranjem, ka tera se temu razvajencu na vseh straneh nepri¬ stranskega regimenta ljubko smehljajo/ more Slovenec edino orožje v bran postaviti: svojo narodno zavest, h kateri ga sili skrb za svoj obstanek. Brez vsakega sredstva, katerih ima nasprotnik v preobilici na razpolago, celo pred postavami brez jamstva in varstva, bojuje Slo- 561 venec obupni, neizprosni boj za svoj obstoj, v zavesti da more stanovitnost rešiti njega in nje gove svetinje pred sramotnim poginom. Če tudi to orožje Slovencu pade iz rok, potem so tudi Nemci postali gospodarji Jadranskega morja Žalibog da je tudi to orožje skoro preslabo. Vsa delavnost, vsa previdnost ni mogla nemškega navala ustaviti. Na severni jezikovni meji se kaže, da so slovenski nasip že predrle nemške vojske. Ne toliko na Štajarskem, kjer je v ne¬ katerih okrajih (Radgona in G Radgona) nemški naval prav občuten, katerega pa v drugih okrajih (Marenberg, Arvež, Sv. Lenart) slovenski na¬ predek paralizuje, kakor tem bolj na Koroškem, kjer je zadnje ljudsko štetje bolj kot kedaj po prej pokazalo, kaki nevarnosti so izpostavljeni Slovenci tukaj. V celovškem in beljaškem sod¬ nem okraju dosegli so Nemci celo presenetljive uspehe Kakim razmeram imajo ie ti svoje uspehe zahvaliti, to naj ostane na strani. Sploh se kaže v vseh slovenskih deželah, izvzemši Kranjsko, relativno napredovanje nemškega življa, na Ko¬ roškem so pa Slovenc' celo absolutno nazadovali. V koliko se je v zadnjem desetletju premenilo rizmerje med Slovenci in Nemc ; , bodi v sle¬ dečem po posameznih krono vinah razdeljeno Slovenci v Cislitvaniji štejejo po zad¬ njem ljudskem štetju 1,192 780 duš nasproti 1,176.672 v letu 1890. Oni so med vsemi narod¬ nostmi v Cisl tvaniji najmanje napredovali, nam¬ reč za 1-39%, dočim znaša povprečni narastek vsega prebivalstva v dobi 1890/1900 9 20%. Na Štajarskem (od 1,313.325 celotnega prebivalstva: 409 531 Slovencev in 902 343 Nem¬ cev), zavzemajo Slovenci v kompaktni masi celi Spodnji Štajar. Sem spadajo okrajna glavarstva: Maribor, z okr. sod. Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica. — Slov. 82.920, Nem. 29 497; Ljutomer z okrajno sodnijo* Ljutomer in Gornja Radgona Slov. 24 512, Nem. 1290; Ptuj z okr. sod. Ptuj, Ormož in Rogatec — Slov. 76 313, Nem. 5145; Slov. Gradec z okr. sod. Slov. Gradec, Maren¬ berg in Šoštanj — Slov. 37 398, Nem. 6353; Celje z okr. sod Celje, Vransko, Gor. Grad, Ko njice, Šmarje in Laško — Slov. 130.818 Nem. 8902; Brežice z okr. sod. Brežice. Kozje in Sevnica — Slov. 46110 Nem. 1062; Radgona z okr. sod. Radgona Slov. 1090 Nem 12 396 in Cmurek — Slov. 3640, Nem. 32 372; sodni okraj Arvež (pol. okr. Lipnica) — Slov. 3440, Nem. 13.478; skupno 405 261 Slov. in 98099 Nem, med temi Nemci na neposredni slov. nemški je zikovni meji (Radgona, Cmurek in Arvež, skupaj 45 850. Ako v teh mešanih jezikovnih okrajih tudi Slovence odračunamo, izkaže se razmerje prebivalstva v izključno slovenskem Spod Šta jarju: 398.181 Slov. nasproti 52249 Nem. Zad nji imajo največjo zaslombo v Mariboru (19.298 Nem., 4062 Slov.), Celju (4940 Nem, 1450 Slov.) in Ptuju (2916 Nem., 540 Slov.). Razun tega na hajamo Slovence na Zg Štajarskem v Bruku o. M. 322, Aflenz 33, Kmdberg 41 Miiczzuschlag 11, v Ljubnem 506, Eisenerz 53, Mautern 6; Ju denburg 423, Knittenfeld 15, Liezen 6, St. Gal¬ len 19, Rottenmann 21;Grobming 5, Ausste 10, Irdning 12, Schladming 20, na Sred. Štajarskem: v Gradcu 1649. Frohnleiten 33; Voitsberg 478; D. Landsberg 17, Eibischwald 52, v Ščavnici 83; v Lipnici 345 Vildonu 56; raztreseni se še v sod. okr. glav.: Feldbach 10; Hartberg 4; Murau 17; Weiz 2. — Medtem ko je delež nemškega prebivalstva na Štajarskem v zadnjem desetletju narastel od 67-8% na 68 7% .in slovenski se znižal od 32% na 311%, pomnožili so se Slovenci na Spod. Štajarskem za 2 - 12% in Nemci za 2 97%, celo prebivalstvo za 2 26%, Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev mesta Celje in Ptuj; v prvem zvišal se je baje po zad¬ njem ljudskem štetju nemški odstotek od 73 7 na 771, v zadnjem od 808 na 84 - 2%. Temu nasproti nazadovali so Nemci v Mariboru od 839 na 82 3%. V istem razmerju napredovali, oziroma nazadovali so Slovenci v omenjenih mestih. V koliko se je zvršila sprememba nepo¬ sredno na jezikovni meji, se iz dat, katera so nam na razpolaga, ne more natanko posneti, ker sega razvrstitev tabel le do sodnih krajev, in bi mogle posamezne občine dati o tem najtočnejšo sliko. V štirih sod. okrajih, ki pridejo tu v poštev, napredovali so relativno Slovenci: v Marenbergu za 4%, v Arvežu za 4%, v Sv. Lenartu za 1% in v Slov. Bistrici za 5%, med tem ker so Nemci ralativno narastli v sod. okr.: v Mariboru za 1% Radgoni za 2%, v Gor. Radgoni za 3%; Cmurek ne izkazuje nikake izpeemembe. V ostalem delu Spod. Štajarske napredovali so relativno Slovenci v sod. okr. v Kozjem 1% sproti temu Laškem za v Sevnici 1 01 1 10 3%, v Ptuju 8%, v v Šoštanju 1%, na- Nemci v Rogatcu za 3% in v Slov. Gradcu za 1%. V ostalem je razmerje neizpre menjeno. Razmeroma skromni napredek sloven¬ skega življa na Spod Štajarskem ki bi se dal razlagati po tem, ker je tamošnje slovensko kme¬ tijsko ljudstvo več ali manj primorano iskati zaslužka po gornještajarskih rudokopih in to varnah Slovenci torej, ki pridejo v nemške kraje, pomnožujejo — vspričo .občevalnega" jezika — potem statistiko v prilog Nemcem. Vsled tega pomnožitev Nemcev v nemških pokrajinah za 7 82% (povprečno na Štajarskem za 575%) in celo na Spod. Štajarskem izprememba razmerja med Slovenci in Nemci za 0 1% v prilog zadnjim. Ti malo zadovoljojuči neuspehi v obče, zlasti neznatno pomnoženje slovenskega naroda v enem desetletju, bili bi tem žalostnejši, ko bi temu dejstvu ne stala druga neovrgljiva resnica nasproti, ki jasno kaže, kako razumejo naši na¬ sprotniki z vsemi na razpolago jim danimi sred- j stvi tam, kjer so v večini, število našega ljudstva krčiti, če si pa hoče naše nemštvo ravno s takim .pomnoževanjem" opomoči, bodi mu dano na prosto voljo. Celjske in štajarske novice. (Narod slovenski!) G. ministrski predsednik je dne 25. nov. t. I v državnem zboru trdil, da se uradi na Spodnjem Štajarskem in Kranjskem slovenščine pravilno poslužujejo, tako da se to tudi priznava in da ni proti njim nobenih pri- tožeb. Ali je to res? ali se res nimaš, ljudstvo slovensko, proti uradovanju uradov v teh dveh deželah v jezikovnem oziru nič pritožiti ? Odgovori, ljudstvo slovensko! Prišel je trenotek, v katerem ne smel več molčati, ako še hočeš zanaprej zaslužiti ime ljudstvo, narod slovenski. Toda. narod, odgovori dostojno, pa vendar glasno in odločno tako, da se bode tudi na Dunaju razločno slišalo, tako razločno in jasno, da se ne bode nikdar več noben avstrijski ministrski predsednik osmelil izreči pred zbranimi zastop¬ niki avstrijskih narodov trditev, ki tako kričeče bije v obraz resnici, kakor gorenja Korbarjeva. Vsi uradi na slovenski zemlji so po državnih temeljnih zakonih zavezani s teboj, narod slo¬ venski, v vseh slučajih uradovati le slovenski. Zahtevaj to odločno vselej in povsod vsak Slo- veneo na Slovenskem, zb raj vse slučaje, v ka¬ terih kateri si bodi urad tega ne stori, ter jih naznanjaj slovenskim poslancem in slovenskim čaenikarjem. Ti pa potem morajo vedeti, kaj storiti je njim najsvetejša dolžnost. Nadalje je ministrski predsednik istega dne v državnem zboru imenoval neustrašenega boritelja za pra vice slovenskega jezika pri koroških sodiščih .posameznega agitatorja, kateri vidi svojo na¬ logo v tem, prebivalstvo v jezikovem oziru po buniti, in kateremu se vlada ne bode udala!" Narod slovenski, ali ti ne zavre kri pri takšnih trditvah načelnika sedanje avstrijske vlade? — Gg. poslanci, gg časnikarji, storite v tem naj- kritičnejšem položaju svojo dolžnost kot slo¬ venski poslanci, kot slovenski časnikarji! Ves narod stoji za Vamil Na delo!! (Miklavžev večer) priredi v soboto, dne 5 t. m. ..Celjsko pevsko društvo". Natančnejše prihodnjič, (Slovensko -štajarska učiteljska .Zveza" 1 Kje si?) Iz učiteljskih krogov se nam piše: Z velikim veseljem smo pozdravili začetkom t. 1. ustanovitev tega, za naš narodni živelj prevaž nega društva, s posebnim zanimanjem smo sle¬ dili vsem časniškim poročilom o njem in nestrpno smo pričakovali začetek njegovega delovanja. Kolikor nam je znano, so oglasila svoj pristop skoraj vsa slovenska štajarska učiteljska društva a ni nam znan noben ukrep novega društva. O kakem zborovanju nismo nič slišali, ne čitali Če se prav spominjamo, so v odboru sami od lični in narodno - zavedni učitelji; zakaj torej društvo ne deluje? Našemu narodu je treba po¬ uka, treba mu je knjižnic, treba bralnih in drugih društev, treba mu je samostalnih. na¬ rodno zavednih učiteljev. Vse to obetajo pravila zgoraj omenjenega društva. Zakaj se torej ne izvršujejo? Slavni odbor bi gotovo ustregel mnogim, ko bi naznanil zapreke ki društvo ovirajo. Nikar, da bi društvo zaspalo, še predno je živeti začelo. A prosimo, da se nam te be¬ sede ne štejejo v zlo, narekovalo nam jih je le rodoljubje. (O naših šolskih nadzornikih) Ugleden učitelj nam piše: .Domovina" je objavila letos iz peres učiteljev že več člankov, karajočih deloma nemškutarenje šol. nadzornikov, pa tudi njihovo sirovo, neolikano obnašanje. Koncem enega teh člankov vzkliknil je dopisnik: .Dajte učiteljstvu vendar akademično naobraženih nadzornikov!" S to željo se pa učiteljstvo ne strinja brez¬ pogojno. Akademično naobraženi možje niso vsi zmožni tudi uspešno poučevati šest- oz sedem¬ letne otroke, da bi vedeli, s kakim trudom se priuči izgovarjanje prvih praviLih stavkov, či- tanje prve besede, umevanje prvotnih števil, ali s koliko težavo se privedejo otroci sploh do tega, da zamorejo svoja čutila pravilno rabiti. Okrajni šolski nadzorniki naj se izberejo izmed inteli¬ gentnih, možatih učiteljev, ki ljubijo svoj narod in spoštujejo svoj stan, ki dobro vedo, kaj more in mora učitelj storiti, ki ne bodo samo birokratski priganjači, temveč tudi zna¬ čajni zagovorniki svojih tovarišev. Ravnokar se imenuje kot nadzorniški kandidat oseba ki ne uživa med svojimi tovariši nikakoršnega ugleda. Njegovo imenovanje bila bi brca v obraz vsemu zavednemu in značajnemu učiteljstvu (Plesne vaje) prirede to zimo trgovski uslužbenci v mali dvorani .Narodnega doma" in sicer vsako sredo in petek ob 8 uri zvečer. Vaje se prično v sredo 2 decembra t. 1. Vsi ple saželjni se vabijo k tem vajam, pri katerih se bode poleg okroglih plesov učilo tudi kolo in četvorka. — Kakor čujemo, nameravajo trgovski sotrudmki tudi ta predpust prirediti plesni venček, kateri se je letos tako dobro obnesel. (Državna cesta iz Celja v Vojnik) je zopet v takem stanu, kakor je ni ceste v celi Avstriji in tudi ne na Ogrskem. Jarki do kolen napol¬ njeni z blatom in vodo, da človek in živina ni varna, da si polomi noge. Jeli so to cesto nekoliko po sipati a kaj to izda za tak promet, ki je na tej cesti. Edini pomoček je tlakovati to cesto. Zakaj tisoče vun metati brez koristi, ko bi z enkrat¬ nimi večjimi stroški se lahko cesta uredila. Gospod okrajni glavar celjski, oglejte si to cesto! (Čebelarsko društvo) namislilo je ustanoviti .Savinjsko učiteljsko društvo". Pravila je c kr. namestnija v Gradcu z odlokom z dne 14 no vembra t. 1 št. 49.939 že potrdila. To, za našo .kmetijsko velevažno društvo" se bode imeno¬ valo .Savinjsko čebelarsko društvo" in bode imelo svoj sedež v vsakokratnem bivališču na¬ čelnika. (Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) ima pevsko in bralno društvo dne 13. t. m. svoj občni zbor z govori, petjem in gospodarskim predavanjem, ne pa 6 t. m. kakor se je zadnjič napačno poro čalo. Natančneji vspored priobčimo prihodnjič. (Iz Gorice v Savinski dolini). V nedeljo, dne 22 listopada t. 1. je tukajšnja šolska mladina priredila po večernicah v šoli svojo drugo šolsko slavnost. Otroci so prednašali v lepem govoru s pravilnim naglasom različne pesmi ter jih peli dvo in troglasno z najlepšim uspehom. Vse točke vsporeda so ljudem jako ugajale ter povišale veljavo šole. Učiteljstvo je vso slavnost tako uredilo, da je ves nastop izhajal od učencev. Tudi slavnostni govor je govoril učenec in sicer v govorniškem naglasu. V svojem govoru je učenec prednašal končno sledeče besede: .Ob ti priložnosti vas, preljubi naši starši, vsi učenci in učenke prav milo prosimo, pošiljajte nas redno v šolo, kajti šola je za nas blagoslov božji. Ob- ljubujemo vam, da se hočemo pridno učiti, se lepo obnašati, vam pri delu marljivo pomagati, a ko dorastemo, se vam hočemo za to in za vse druge izkazane dobrote v dejanju iz srca hva¬ ležne izkazati. Dovolite nam torej biti deležnim blagoslova šole v obilni meri!" — Ve s dohodek te šolske slavnosti je namenjen .javni šolski 665 narodni knjižnici na Bor i c i*,ki s. otvori za ljudstvo slovesnim nafinom krog novega leta 1904. - T. slavnost jo M. »4* Činom, rad! Cesar se niso v sosednje kraje razpo Siljala nobena vabila Razposlala pa se bodo k napovedani otvoritvi imenovane knjižnice (Ubil) se te pretečeno nedeljo v Rajhen burgu hlapec Fr. HcuSovar iz Vidma Na vozu so se peljal, stavbenik g, Scagnetti iz Vidma Biber .z Rajhenburga in davčni kontrolor Poterc. Zadnja dva sta dobila manjše poškodbe, med tem ko je hlapec padel v pregrad pri trapistov ski elektrarni in bil vsled poškodbe na glavi takoj mrtev, škodovalo ne bi tudi dosti, ako bi si bil Poterc svoje nemčurske kosti malo po¬ pravil, morebiti bi se mu potem ne ljubilo več slov. kolesarjem s posipavanjem žrebljev poti po¬ pravljati. (100 gld ali smrt.) Grajščak Lenk na Raki je dobil pred kratkom pismo, v katerem nez- znanec zahteva, da mu pošlje na pošto Videm pod štev 1000 — 100 gld, ali pa ga čaka smrt. Stražniki so dolgo pazili, kedaj se kedo oglasi na Vidmu, toda to se ni hotelo zgoditi. Prete¬ čeno sredo, ko je bil v Krškem sejm, pa pride neznanec na videmsko pošto s vprašanjem, ali ni dospelo kako pismo pod štev 1000. Navzoči obč. tajnik se je peljal takoj k orožnikom, ki so neznanca aretirali. (V Brežiški okolici), na Bizeljskem in Vidmu so letos pridelali izvrstna vina, katera so že večinoma ondi razprodali. (Zverinski ljudje) V Rigolnici pri Brežicah, tik na hrvatski meji ob okrajni cesti Brežice- Novimarof, sta služili pri veleposestniku Ivanu Gerjeviču sestri 17 letna Kata in 24 letna Bara Verbešič, doma iz Gorice na Hrvatskem. Z|utraj 24. novembra t. 1. ob treh je opazil hlapec, ki je konje napajal, da sloni ob oknu, kjer sta ime¬ novani dekli spali, lestva in da so železni križi iz okna iztrgani. Zbudil je gospodarja, da je šel gledat v spalnico deklet. Našel je obe brez- zavestni v krvi v postelji. Obe ste imeli strašne rane na glavi in rokah, prizadjane po ročni sekiri. Bara je bila do petih popoldne brez za vestna. Kata je pripovedovala sodni komisiji, da jo je o polnoči zbudilo zdihovanje sestre, kakor da jo kdo davi. Ko je hotela prižgati luč, jo je nekdo udaril po roki s sekiro, potem pa še po glavi. Orožniki so našli na dvorišču klobuk enega napadalca ter poizvedeli, da so se napa¬ dalci odpeljali proti Zagrebu z belim konjem. Vzetega ni b:lo nič, temuč se je izigrala krvava drama le zaradi ljubosumnosti. Zločincem so že na sledu blizu Zagreba. (Okradeni tat) V Pristavi, okraj Šmarje pri Jelšah, je ukradel Hrvat Franc Coh iz Hama gostilničarju Strašeku 540 kron. V gozdu je Čoha pozneje napadel že desetkrat predkaznovani Anton Pirkovič ter mu odvzel 260 kron. Oba tička je že prijela policija. (Slovenščina na državnih poslopjih) Po prizadevanju naših državnih poslancev je vendar dobilo sodnijsko in davkarsko poslopje v Slov. Bistrici dvojezični napis. Za tako malenkost se moramo Slovenci potegovati v okraju, ki je po¬ polnoma slovenski. (Izjava dr. Ploju) »Slovensko društvo" politično društvo za Spodnji Štajar, je imelo dne 25. t. m. odborovo sejo, v kateri se je sklenilo, da se odpošlje gospodu dižavnemu poslancu, dvornemu svetniku dr. Miroslavu Ploju naslednja izjava: Velecenjeni gospod državni poslanec! Odbor »Slovenskega društva" za Spodnji Štajar Vam izreka hvalo za Vaš odločen govor v držav nozboraki seji dne 24 novembra ter Vas prosi, da vplivate na jugoslovanske poslance, da bodo tužnim obmejnim slovenskim razmeram, osobito na Koroškem, i še nadalje posvečevali vso skrb m pozornost ter jih odslej dosledno najradikal- neje zastopali, in da si zagotovijo tudi pomoč drugih slovanskih poslancev. Blagovolite sprejeti izraz našega najodločnejšega spoštovanja. Maribor, dne 25. novembra 1903. Za odbor »Slovenskega društva": dr. Iv. Glaser, predsednik; Anton Ko¬ rošec, tajnik. (Gledališka predstava v Ormožu.) V zad¬ njem času zavladala je v narodnih krogih or¬ moških posebna živahnost. V raznih shodih društva »Sloge* zrcalilo se je krepko politično delovanje, med tem ko tudi druga nepolitična društva niso hotela zaostati. Omenimo naj le velikanski uspeh koncerta moške podružnice sv. Cirila in Metoda, katerega se je udeležilo celo iz daljnega Varaždina čez 200 oseb. — In sedaj je stopila tudi ormoška čitalnica na dan. Nedeljska predstava »Brata Martina" pokazala je veliko življensko moč tega društva. Ne samo, da je bila prostorna dvorana nabito polna, se je tudi uprizoritev sama odlikovala povsem od navadnih diletantskih predstav. — Okusna de¬ koracija (v glavnem delu izvršena od slikarja g. Sikošeka v Celju) združena s fino zaokroženo predstavo pokazala je razun gmotne požrtvo valnosti čitalnice same tudi izvenredno spretnost režiserja g. Korošca, kateremu se je pridružil g. D. Serajnik z izvrstno šolanim čitalničnim pevskim zborom. Izvajanje posameznih ulog smemo imenovati vseskozi vzorno, najprvo mli¬ narice (gdč. Pernatova) in njene preprijazne dekle Lenke (gdč. dr. Omulčeve). Največje priznanje pa gre gdč. Petovarjevi, ki je s svojo izborno igro v vlogi Uršike pripomogla najbolj k tako dobremu celotnemu vtisu. Občinstvo jo je koncem tretjega" dejanja burno aklamiralo. — Istotako gre pohvala Špeli (gdč. Žinkovi) za njen dovršen nastop. Mnogo talenta je pokazala tudi gdč. Vrtnikova v sicer kratki vlogi Polonice. — Palmo večera pridobil pa si je g. D. Serajnik, ki je v naslovni vlogi podal pravcati original be raškega meniha. — Ravnotako moramo častitati mlinarju (g. Koserju), ki je napravil na nas vtis rutiniranega igralca. Na svojem mestu bil je v prvi vrsti tudi Anton (g. Haller), nič manj Gornik (g. Weixler), Zalokar (g. Rajšp) in Debelak (g. Miki). — Isto velja o ostalih kegljačih, posebno o Zelencu (g. Meznarič), ter Svedru (g. Kukovec), Korenu (g. Čuš), Brgantu (g. Karba) in Peresarju. Predstavo sta lepo zaokrožila v svojih komičnih ulogah g Richter, ki je ulogo Pepeta naravnost izborno pogodil, in režiser gosp. Korošec sam s svojim nam že iz Celja znanim nedosežnim Črvičkom. — K predstavi došla je skoro vsa narodna inteligenca iz Ormoža in soseščine, pa tudi mnogo kmetskega ljudstva, in častitamo ormoški čitalnici na sijajni prireditvi in na do¬ sežnemu k daljnemu delovanju vzpodbujajočem uspehu, (Iz Središča) Gospodarska zadruga v Sre¬ dišču priredi zimske poučne večere s sodelova¬ njem gg potovalnih učiteljev, ter se bode preda¬ valo o kmetijstvu, umni živinoreji, sadjarstvu, vinogradstvu in o drugih v to stroko spadajočih predmetih Ti zimski večeri se vršijo dne 10., 15., 22. in 29. grudna t. 1. in 5., 12 , 19., 26. ja nuvarja, 4 in 11. februvarja 1904. Ker so ta predavanja za povzd go kmetijstva, oziroma umDega gospodarstva veležna, prijazno vabi vse svoje ude kakor neude k mnogobrojui udeiežbi načelstvo. (Šolska tombola v Ljut meru) Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru pri¬ redi na Miklavževo t. j. v nedeljo 6. dec. ob 5. uri zvečer v gostilniški dvorani pri g. Kukovcu tom¬ bolo v korist ubožnih šolskih otrok. Vsi prija¬ telji te šole so uljudno prošeni, da blagovolijo to dobrodelno podjetje podpirati s prispevki za nakup dobitkov, oziroma z darili primernih do bitkov. Druge slovenske novice. (Osebna vest.) Cesar je velikodušnemu slov. mecenu g Josipu Gorupu podelil viteštvo s pre¬ dikatom Slaviniski. (Ljubljanska kreditna banka) otvori dne 1. januarja prihodnjega leta v Celovcu svojo filijalko. Filijalka bo v Kolodvorski ulici v hiši g. Vuršiča. Tako poročajo nemški listi in se pen 6 jeze. (Nagroben spomenik) namerava postaviti učiteljsko društvo v Kranju rajnemu nadzorniku Andreju Žumru. (Velik požar v Bohinjski Srednji vasi.) Preteklo sobotu okoli desete ure je nastal ogenj v Srednji vasi na sedaj na nepojasnjen način. Predno se se ljudje prav zavedli, je bil že ves gornji del vasi v ognju. V veliko srečo je ta dan padlo dobro ped snega, ki je zaviral razvoj uničujočemu ognju. Domača požarna bramba je bila precej na mestu, nekaj časa pozneje je prihitela ona iz Bistrice, iz sosednih vasi so priš.i skoro vsi možje pomagat. Zgorelo je 19 hiš, večinoma revnih posestnikov, izmed katerih jih več ni bilo zavarovanih. Zgorelo jim je veliko prašičev, krav, ovac, žito in obleka. Zimo imamo pred durmi, kaj bodo siromaki počeli? (Alkohol je umoril) 21 letnega Jožefa Omejca iz Gaberja, okraj ljubljanska okolica. Vsled pre- obilo zavžitega žganja se je na poti domov zgrudil mrtev. (Za hribolazce.) Na letovišču na Jančah pri Litiji (793 m.) je odprl tamkajšnji organist in cerkovnik gostilno; tudi je letoviščarjem sta¬ novanje na razpolago. Da se obisk tujcev po¬ množi, sklenil je cerkovnik na najlepšem kraju sezidati hišo in tam odpreti gostilno. Tam bode več sob tujcem na razpolago. (Sodne razmere na Koroškem) Sodniki na Koroškem pridno nadaljujejo delo, katero jim je naložila nemško nacijonalna klika. Eden dru- zega hočejo prehiteti. V potu svojega obraza se pehajo, da bi zadavili slovenščino v sodnih dvo ranah. Zadnjič je bil na vrsti zopet rožeški Pirker. Ko je dne 19. t. m g. dr. Benkovič kot zastopnik g. župnika Svatona hotel govoriti slovenski, je bil discipliniran (kaznovan) na globo 20 kron, odvzeta mu je bila beseda in razpravljalo se je ,in contumaciam", t j. ne da bi se obtoženega poslušalo!! Ali to niso skrajno škandolozne raz¬ mere, nevredne države, ki je vsaj hotela veljati še za tako, v kateri imata pravo in pravica kaj veljave!? — Poročali smo, kako drzno po¬ stopajo naša sodišča in nalagajo disciplinarne kazni. Dostavljamo, da zoper tako krivično po¬ stopanje ni nobene pomoči. Slišali smo nekoč o nekem sindikatnem zakonu, kateri varuje tisto stranko, ki jej je kak sodnik po krivici škodo napravil. Zna se torej zgoditi, da bodo potem sodniki tiste stroške, ki jih sedaj g. dr. Brejcu nalagajo, iz lastnega žepa šteli! Potem bo pa šovinizma tako hitro konec, kakor se je nena¬ doma začel. (Koroška se oglaša.) Minolo nedeljo je bilo pet shodov, na katerih se je razpravljaio o kršenju ravnopravnosti na Koroškem. Ti shodi so bili v Prevaljah, v Šmihelu pod Pliberkom, v Št. Jakobu v Rožu, na Trati pri Glinjah in v Hodišah. Na vseh shodi so bile z navdušenjem sprejete resolucije, s katerimi se z ogorčenjem protestira proti postopanju birokracije glede slo venskega jezika na Koroškem. (Osemdeset let stara žena zgorela) je v Vitovljah pri Šempasu. Grela se je namreč v sredo krog poldne pri ognju in ogenj se je prijel njene obleke. Mož jo je hotel rešiti, a ni bilo mogoče. Žena je v groznih mukah in po¬ polnoma pri zavesti še tisto noč umrla. Društveno gibanje. (Slovensko pevsko društvo »Vranska Vila" na Vranskem) ima dne 6. decembra t. 1. ob če¬ trti uri popoldne v društveni sobi gospe Šentak-ove svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom, K polnoštevilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Vabilo na mesečno zborovanje ormoškega učiteljskega društva), ki se vrši dne 3. decem. t. 1. v ormoški slovenski šoli. Začetek ob 10. ur, predpoldne. — Vspored: 1. Dopisi. 2 Poročilo o zborovanju „ Lehrerbunda “ v L ; pnici; poroča g. Porekar. 3. Diugi plačilni razred in deželni zbor. 4 Predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru) priredi 8 decembra t. 1 koncert s prijaznim so¬ delovanjem bratov gg. Franca in-Dom Serajnika, v gostilni g Fr Seršena v Ljutomeru v prid na bave društvenega glasovirja s sledečim vspo¬ redom: 1. V. Parma: koračnica iz operete »Ama¬ zonke". Glasovir. 2 Skroup: »Staročeška", moški zbor. 3. F. Vilhar: »Proljetni zvuci", meš. zbor. 4. Volarič: Divja rož ca", ženski dvospev s sprem ljevanjem glasovirja. 5. Laharnar: Pri zibeli", 'meš. čveterospev. t. a) H. W. Ernst: Elegie; b) Henry Viextemps: »Aire varič", svira na gosli g. Fran Serajnik. 7. *** »Grenadirja" bariton s spremljevanjem glasovirja. 8. A. Foerster: »Ave Maria", šesterogl. meš. zbor s spremljevanjem 566 glasovirja iz „Gorenjski Slavček". 9. A. Hajdrih: .Sirota", moški zbor z alt-solo. 10. Fr. Ferjančič: ,11 Venec narodnih pesmi", ženski zbor. 11. I. pl. Zajc: Finale iz opere .Zrinjski", moški zbor s spremljevanjem glasovirja. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina I. 1 K, II. 60 v, III. 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. (Vabilo) k zabavnemu večeru društva .Zvezde", v nedeljo 6. decembra leta 1903 na Dunaju v dvorani .Zum Regensburgerhof", I., Sonnenfelsgasse 2 — Začetek ob šesti zvečer. — Opomnja: Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 vinarjev za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva .Zvezde" bodo 3. januarja 7. februarja, 6. marca, 10. aprila (to je drugo ne¬ deljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3 ju lija in 7. avgusta 1904. Do p i s i. Iz Črešnlo. Iz Črešnic smo sprejeli zadnji čas od dopisnika, katerega smo, ker ga nismo poznali, smatrali za zanesljivega, dva dopisa o gospodu šolskem vodji Adamiču in njegovi gospč soprogi. Ker se nam je g. Adamič sl kal kot nasprotnik slovenske stvari in dopisnik .Štajerca", objavili smo te dopise. Zdaj smo se pa prepričali, da so dopisi imeli svoj izvir ve¬ činoma v osebnem sovraštvu zoper g. Adamiča in njegovo gospo soprogo. Ker smo pa mi odločno zoper obravnavanje politično brezpomembnih za dev v slovenski javnosti, izjavljamo tem potom, da v ti zadevi ne sprejmemo niti črke več v naš list, ker o g. Adamiču in gospe sami nič nečastnega ne vemo in prostovoljno popravimo in prekličemo vse, kar se je zadnji čas v našem listu z dne 16. okt. in 6 nov. t. 1. št. 81 in 82 o g. Adamiču žaljivega pisalo. Jemljemo na znanje, da je g. Adamič, kakor sam trdi, sam prosil za upokojenje, in da izjavlja, da ni sovražnik niti kmetov niti Slovencev. Iz dopisa so čitalci itak lahko sami izprevideli, da je deloma bil pri stransk, zavijajoč in neresničen. Ako prepirajoči se stranki hočeta razprave o tem v drugih listih nadaljevati, prepuščamo to njima samima, ako- ravno bi po našem prepričanju bilo najboljše, da se s takimi stvarmi ne sili v javnost, ker se s tem le neti nestrpnost in se narodni stvari s tem prav nič ne koristi. To je naša zadnja beseda Politični pregled. (Ministrski predsednik Korber) je poslal vsem deželnim predsednikom odlok, ki deloma reformira administrativno delovanje. Strankam določi pravočasno priložnost se izraziti o svojih zadevah. Deželnim predsednikom priporoča, naj rešujejo hitro uloge. (Imunitetni odsek) je sklenil izročiti po¬ slanca Luegerja radi razžaljeoja Luciana Bru nerja in posl. Schraffia. Skoro gotovo zbornica ne bo odobrila tega sklepa (Debata o Korberjevi izjavi) bo trajala do srede. V sredo bodeta govorila generalna govor¬ nika dr. Derschatta in dr Stransky. (Predsednikom avstrijske delegacije) bo izvoljen baron Chlumecby. (Poveljnik mornarice, baron Spaun stopi v pokoj. Zadnje svoje poročilo bo imel v pri¬ hodnjem delegacijskem zasedanju. Dela se potem ločijo na ta način, da postane nadvojvoda Karol Štefan admiral v Pulju, mornariško sekcijo na Dunaju pa bo vodil kontreadmiral Montecuocol'. (Plače avskultantov) Vlada se je glede zadev avskultantov izjavila, da neadjutiranih avskultantov ne more odstraniti, da bo pa sku šala zmanjšati število takih avskultantov. Vlada je dejala, da bi bila pripravljena odpraviti do ločbo, da višji adjutum dobi oni, ki se izkaže, da je bil dobro porabljiv, ako ostane določba da ni bil disc plinarno kaznovan. Finančni mi> nister je naznanil, da je v drž. proračunu za leto 1904 že svota 750.000 kron za zboljšanje plač avskultantom in konceptnim praktikantom. Mnister je predlagal štiri stopnje in sicer bi prvi dve stopnji imeli plače 1000 do 1200 kron, tretja stopnja bi znašala po triletni službi in dovršeni sod. oziroma praktiški skušnji 1600 K in četrta stopnja po petletnem službovanju 2000 K. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. (Ogrsko.) V narodni kazini so dejali neka teri politiki, da je opozicija pripravljena dovoliti predlogo o vojaških novincih in opustiti obstruk¬ cijo, ako Tisza odstopi. Tisza je odgovoril, da ako opozicija to stori in dovoli tudi indemniteto, proračun za leto 1904 in nagodbeno predlogo, tedaj da častno besedo, da odstopi tekom 24 ur in da tudi ne sprejme sestave novega ministr stva. — V zbornici opozicija nadaljuje tehnično obstrukcijo. Obstruirala je zapisnik. Poslanec Lengyel je stavil 23 spreminjevalnih predlogov k zapisniku. Pap 48 in neki drugi opozicijonalec tudi 48. Tisza je izjavil, da za danes pusti o tem glasovati, da bo pa drugič odločno nastopil proti temu. Liberalec Nagy je stavil predlog, naj se (preko šal obstrukcije preide na dnevni red Velik vrišč. Levica hrupno ugovarja (Vstaja na Balkanu.) V najkrajšem času bo v organizaciji macedonskih revolucijonarcev nastopil preobrat. Oba velika macedonska odbora se premenita v osrednji komitč in vse bolgarsko ljudstvo bo razdelieno v 27 bratovščin. Mače donski vstaši nameravajo glavni sedež mace donskega vstaškega odbora prenesti v Belgrad. — Boris Saralov pride v Belgrad. Ne pripravlja se nikakega demonstrativnega sprejema Turški poslanik je skušal na vse načine pregovoriti srbsko vlado, da bi Sarafovu prepovedala priti v Belgrad. Toda vsi njegovi poskusi so bili brezuspešni. Za prihodnji četrtek je napovedan velik shod, na katerem bo govoril tudi Sarafov. Za tem bo Saratov predaval v krogu srbskih častnikov o načinu bojevanja macedonskih vstašev. (Protiavstrijske demonstracije v Italiji.) V vseh velikih mestih Italije se vrše radi do godkov v Inomostu protiavstrijske demonstracije. V Boloniji so morali, v gledališču Duše, prenehati s predstavo, v Genovi je velika množica piskala in žvižgala pred avstrijskim konzulatom. Fran¬ coski konzul je množico miril. Napovedani so protestni shodi po vseh laških univerzah. Poleg vseučilišča v Rimu je vlada zaprla tudi vse¬ učilišče v Turinu ter dala nalog, zapreti vse visoke šole, kjer se bodo pojavile protiavstrijske demonstracije. V Milanu so se včeraj demonstra cije ponovile. Nad 1000 oseb je vpilo pred av¬ strijskim konzulatom „Dol z Avstrijo! 4 ,,Slava Trstu! 1 Vlada skuša z vso silo preprečiti take demonstracije, ki so ji posebno sedaj neljube. „Popolo Romano 1 , glasilo min. predsednika, demonstracije obsoja in pravi, da se morajo zadušiti. „Giornale d’ Italia“ raditega stališča ostro napada vlado. — Profesor de Gubernatis, katerega so Nemci v Inomostu sprejeli z žviž¬ ganjem, je prosil za avdijenco pri kralju Viktorju Emanuelu, a je bil zavrnjen. (Dreyfass zopet na dnevnem reda.) Revizija Dreyfussovega procesa je zagotovljena. Vojni minister Andrč je našel več ponarejenih, na Dreyfussovo afero se nanašajočih dokumentov. Loterijske številke. Trst, dne 29. novembra 1903: 72, 78, 88, 8. 14, L>nc, „ „ „ „ 9, 43, 64, 73, 38. SLUGA vešč vseh poslov zunaj in v sobah v večji hiši, ki je zanesljiv in pošten ter se ne boji dela, dobi dobro službo v paromlinu gosp. PETRA jVlAJDIČ-A, Celje. (482) 3-1 Kupim delnice delniških pivovaren Žalec in Laški trg. Ponudbe naj se po¬ šljejo na naslov: (48i) i SIMON KUKETZ, Žalec. Dobro izurjen trgovski pomočnik se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Karolu Cimperšeku, (480) i Laški trg, Štajarsko. Dobro poslujoča vinska veletrgovina išče spretnega zastop nik a (478) 3-1 proti visoki proviziji. Sčasom tudi stalna plača. — Ponudbe: Glavno-poštni predal št. 110, TRST. z dobrimi šolskim i spričevali, s primemo izobrazbo, se sprejme ta¬ koj v trgovino mešanega “blaga J-. LOSCHNIGG v (479) 3-1 Sxrxai*je pri ČTelšali. irsKi uradniki zmožnega slovenskega in nemškega jezik«, iz- vežbanega v vseh notarsk'h posl b, sprejme pod ugodnimi plačilnimi pogoji VVILLIBALD SVVOBODA, c. kr. notar (476) 3-2 v Konjicah. Za zimo ___ bode treba kupiti PEGI! Torej kje? Le v narodni trgovini z železnino ^ ^ „MERKUP“ Peter (Vlajdio, Celje ki ima najlepšo izbero po najnižjih cenah. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.