A. M.
Razvoj letalstva
Med Anglijo in Nemčijo divja že dalj časa silna letalska bitka, v kateri padajo bombe nad širne pokrajine ter širijo grozo iu razdejanje po mestili in industrijskih središčih. Najbrž ni človeka, ki bi ga ne mikalo, poglobiti se nekoliko v skrivnosti tako imenovanega četrfega orožja sodobnih armad. Prvič so se uporabljala vojna letala v vojni med Italijo in Turčijo v Tripo-lisu Ieta 1911. V svetovni vojni se je leialstvo razmalinilo in v sedanji vojni soodločuje o bodočnosti Evrope in ostalih zemljin.
Kako preprosti so bili baloni. ki smo jih gledali pred kakimi štirimi de-setletji! Še zdaj mi je živo pred očmi poskus, ki ga je napravil v mojem
226
rojstnem mestu ob Adriji možakar z balonoia, ki so mu ga napoluilt, na glavnem trgu s segretim zrakom. Nato pa so baJon, ki ga je držalo na vrveh veČ mož, izpustili in mogocno je zaplaval v višine. Toda le prekmalu je začel padati vn mož se je kmalu znasel na mokrem v solinah.
To je bilo okoli leta 1895, a kmalu za tem so napravili enak poskus v naši Ljubljani. V Tivoliju so napolnili velik balon, s katerim se je dvign.il za te-danje gledalce predrzen človek v višino. Mož je imel smolo. »Pof* je nenadno reklo in mož je priletel iz male višine na zeraljo in obležal z zloinljenimi udi. Zanj bo nato pobirali po šolah med mladino darove.
Koga bi danes se zanimal tak preprost poskus. Edino prodajalci rualih raznobarvnih balončkov, polnih vodika ali svetilnega plina, napravijo od Časa do časa nekoliko kupcije med mladiao, ki jim sledi po ulicah.
Danes ne bo kmalu elovcka, ki ne bi videl že letala — ali pa celo že letel z njim vsaj uad kakim letališčem, ako ne že v Zagreb in drugam. Saj je človek že od nekdaj hrepenel, da bi mogel poleteti kakor ptiček v sinji zrak.
Zaio ni Čndno, da nam že stari Grki poročajo o graditelju kretskega Ia-birinta Dedalu (Dajdalosu), kako je pobegml z otoka s svojim sinom Ikaroiu.
Perutnice sta si napravila in odletela čcz morje, toda mladi Hcarus je plaČal svojo mladeniško drznost z življcnjera. Objestno se je dvignil pre-visoko in sotnčni žarki so mu razmehčali lepilo, s katerim je imel pritrjeni perutnici na telo, in mladenič je strmoglavil v morje m utonil.
Severni Germani so pripovedovali, da je pobegnil junak Wieland kralju Ridungu tako, da je odlete] z umefnimi perntDicanii. Oba polcta spadata v kraljestvo bajk.
Zgodorinsko resničcn je poskus Arhitasa Tarentskega, ki je izpusiil v zrak umetnega goloba, ki ga je pognala v višine »aura spiritus* ^scgreti zrak). Načrt jezuita Frančiška Lane zo zgradbo zrakopiova leta t6?0 je ostal na papirju. Leta 1709 se je dvignil Portugalec don Gusmao pre<l kraljem v Lizboni v zrak, toda pri tem je zadel z zrakoplovom v vogal kraljeve pa-lače in mož ni poskusa ponovil. Prvi prav posrečen polet je napravil balon, ki ga je zgradil Francoz Štefan Montgolfier, 5. junija 178"5.
Slika i. vam kaže ta balon, ogromno kroglo iz tkanine z odprtino na spodnji strani. Napolnjen s segretim zrakom je mogočpo plul nad navdušetio množioo gle-dalcev.
Še istega leta je spustil Charles v zrak balon, napolnjen z vodikom.
Prvi balon s posadko dveh mož ae je dvignil v Parizu 19. oktobra t783. Pod ba-lonom je visela košara ali ladjica, gondola imenovana.
V  letu 1784 so poskušali že voditi ba-lone po zraku, pa jim ni uspelo. Balon je plul le z vetrom in se ni mogel krmariti po zraku.
Leta 1785. dne 7. jamiarja se je posrefiil prvi polet iz Dovra v Calais. Pri ponovnero poskusu preleteti morsko ožino med Anglijo in Francijo je utonil kmalu nato letalcc Pi-latre de Rozier.
V  bitki pri Fleurusu leta 1794 je prejel balon svoj ognjeni krst. Kmalu nato je bila otvorjena prra letalska šola v Mendonu in v francoski vojski
227
se pojavi prva stofaija letalcev, toda Napoleon je to novotarijb leta 1799 odpravil jd šolo kot nepotrebno zaprl.
V  prvi polovici 19. stoletja so skusali zgraditi vodljive zrakoplove. toda okrogli baloni se niso dali vodiii, dasi so jim dajali razne primernejŠe oblike.
V  letih 1852 do HH55 jc vzbnjal pozornost vodljivi zrakoplov Francoza Giffardn.
V  nemško-francoski vojni leta 1870-71 so vzdrževali oblegani Parižani zvezo z vnanjim svetom z baloni.
Balon, ki je doseget v letu 1804 višino 4000 m, se je dvignil s tremi možmi posadke leta 1877 že 8600 ra visoko. Pri tem sta se dva letalca zadusila. Tega !eta je bila vnovič otvorjena letalska sola v Mendonu.
Prvi zrakoplov, ki se je dal voditi po zraku po volji posadke, je zgradil Tissandier leta 1883-84. Bil je podoben debeli cigari, 50 m dolg in imel v sredini 8*4 m premera. Nosil je s seboj 33 m dolgo ladjico.
Baloni iz tkanine izginejo in namesto njih se pojavijo zrakoplovi s trd-nim ogrodjem in s prevleko iz svile, neprodušnega platna itd.
Današnji vodljivi zrakoplov je pravi zračni velikan. Njegovo se<lanjo obliko mu je da! nemški grof Zeppelin, ki je za zgraditev vodljivih zrako-plovov žrtvoval vse svoje preinoženje in ustvaril zračno ladjo, s katero je nameraval uvesti varen in udoben zračni promet po vsem svetu. Zato ime-nujemo take zracne orjake kratkomala zepeline (cepeline).
Od leta 1898. ko je začel graditi prvi tak zrakoplov, je bilo zgrajenili v NemČiji nad 150 orjakov, ki so zbujaJi občudovanje po vscm svetu.
Glej sliko 3. Njegov prvi zrako-plov je bil 128 m dolg, tl-6 m širok in je obsegal 11.400 kub. metrov. V letu 1936 zgrajeni ze-pelin pa je 248 m dolga in 41 m širo-ka zračna ladja s ; 190.000m3 plina. Te " velikane    dviga    v
¦     228
zrak plin — vodik ali helij, tocla iz kraja v kraj jili gonijo močni motorji. Prvi, ki je zgradil motorni zrakoplov, je bil Francoz Lebaudy. Leta 1905 je prevozil s svojim zrakoplovom 210 km z brzino 11 m na sekundo. Do sve-tovne vojne je bita v letalstvu in v gradnji zrakoplovov vodilna država Francija.
Vsi ti zrakoplovi so imeli eno veliko napako. Zgrajeni iz tanke tkanine z lahkim kovinastim ali v začetku lesenim ogrodjem so bili izpostavljeni vi-harjem in ostalim vremenskim neprilikam. Res, da so jim gradili posebne ogromne lope ali hangarje, toda kljub temu je bilo mnogo uničenih ob ne-vihtah in zaradi eksplozij plina. Nevarnosl ognja so skušali graditelji zmanj-šati na razne načine: balon so razdelili v vrsto neprodušnih celic. oziroma napolnili njili notranjost z malimi balončki. polnimi plina. Sedmi zcpelin je imel 18 celic oziroma balonČkov v notranjosti. Razen grofa Zeppelina so deJali vodljive zrakoplove fudi drugi graditelji. Najboij znan je hil med njiini major Parseval, ki je gradil ]e na pol trdne zrakoplove, da bi laže kljubovali siii vetrov.
Tako postaja vodljivi zrakoplov vedno bolj važcn vojni pripomoček. Kmalu nato so začele graditi vodljive zrakoplove tudi dmige države: Anglija, Italija, USA.
V vojni 1914—18 je bilo sesfreljenih 52 zepelinov. A tudi za znanstvo in kulturo so siorili ranogo clrzni letalci, ki so st upali z njimi na daljne polete.
Pri tej priliki naj omenim Šveda Andreeja, ki je poletel z balonom leta 1897 na severni tečaj in pri tcm izginil v večnem ledu.
V  letu  1926 je z zrakoplovom »Ttalia« preletel general Nobile severni tečaj. Pri tera je JeteJ iz Rima čez Spitzberge na teč&j in nazaj. Pri drugem poietu se je ponesrečil in so ga resili Rusi gotove srarti na ledeni plošei.
StraŠne so bile katastrofe ameriških zrakoplovov >Akrona< in >Mahona«, angleškcga R 101 in nemškega »Hindenburga«.
Dancs gradimo ogromne zrakoplove s trdaim ogrodjem, ki eo uporabljivi za mednarodni promet med celinami. Za pristajanje so potrebne velikanske lope in stolpi.
Uporabljnmo pa tudi navadne okrogle ali bolj podalgovate balone. Lo-čimo jih po uporabnosii v privezne in v prosto leteče. Privezne balone ima vsaka vojska s seboj na bojišču. S takim balonom se dviga visoko v zrak opazovalec, ki beleži učinke topovskih izstrelkov in vodi obsireljevanje so-vraŽJiika. V tej vojni so važni zaporni baloni nad Londonom. Sem spadajo tudi registrirni baloni. Ti so najveČkrat brez posadk in se dvigajo silno vi-soko. S seboj imajo aparate, ki avtomatično beležijo toplino, zračni pritisk in vse zracne in vremenske pojave v gornjih zračnih plasteh. Posebne vrste balonov so zmaji. Kdo izmed vas ga ni že spušžal v zrak in se s tem zabaval. Posebno skrbno so izdclani stratosferni baloni, to so baloni, ki se dvigajo nad 10.000 metrov visoko. Stratosfera so zračne plasti nad 10 km nad nami.
Registrirni baloni so dosegli že višine 30.000 in več metrov. Brata Picar-da sta se dvignila v stratosfero nad 16.000 m visoko. Seveda morajo biti le-talci za take polete primerno opremijeni — zavarovani proti silnemu mrazu, ki vlada v višinah, in imeti morajo s seboj posode s kisikom, da se ae za-duše zaradi preredkega zraka.
Baloni in zrakoplovi se dvigajo v višine samo zato, ker so lažji od zraka-Zgrajeni so iz lahkih snovi — papirja, platna, bombaževine ali svile, napol-njeni s segretim zrakom ali plinom, d^ se dvigajo nad zemljo.
Danes ne polnimo balonov več s segretim zrakom. Zamudno je to delo in baloni ostajajo premalo časa v viŠinah. Boljši je vodik, ki je Iahko vnetljiv in zato zelo nevaren. Koliko zrakoplovov je unicil goreči vodik. Isto je s sve-tilnim plinom.
229
Najboljsi plm je helij, ki puhti iz zemlje v Kanadi, Kansašu in v Teksasu v Severni Ameriki. Tudi iz zraka bi se dal pridobivati, toda premalo ga je in postopek za pridobivanje je pretežek in predrag, da bi se izplačal.
Najbrž je to vzrok, da ne nastopajo v sedanji vojni vodljivi zrakoplovi, ki bi bili polni vodika, ker bi bili kmalu uničeni, če bi se skušali približati sovražnim postojankam. Vodljivi zrakoplovi imajo v notranjosti ogrodje iz lcsa, jeklenih cevi ali pa iz kake prav lahke kovine — največ \z duralurai-nija. Na to ogrodje pripeti ovoj je najboljši, če je izdelan iz vrhnje kožice govejih slepičev. Ostale zgoraj omenjcne snovi pa raorajo biti impre^nirane (prepojene) s firnežem ali z gumijem, ki je raztopljen v bencinu.
Toliko o zrakoplovih in zrakoplovcih.