PoStnlna ©laCarsa v gotovini. i®*o- VI, it, 251. ¥ Uubllani, m torek 7« novembra 1922, Pisarn« št. 1 Din, Glasilo Socialistične stranica Jyg^$iawila. Izhaja razen pondeljka in dneva po praz> niku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. II.«59. Stane mesečno 1‘2 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Dodatek k poglavju o zel'u in repi. p Včasih smo imeli dodatek h kavi — “rankovo cikorijo, v najnovejšem času Da smo dobili dodatek k zelju in repi. Zanimivo in vredno da si ogledamo. Visi ta jpdni sodobni dodatek nekje v vestibulu ase mlade univerze, ves in vsem na po-Pravi se mu: »pravila za uživanje rzavnih dijaških podpor« ali nekaj po-.0 .nega, saj naslov ni važen, važna in animiva je le vsebina. Mi smo ljudje, ki e znamo ceniti papirja, trošimo ga veliko nea-o je treba. Če bi primerjali ta pra-*‘a. bi dejali, da so podobna knjigi Mojzesovih zakonov, ki jih ie podedoval izraelski narod. Strah in groza se polasti oogega akademika, ki ga ie revščina ori-da lista po tei knjigi, lasje se mu je-ln spomin ga zapušča, ko požira z za-'®no sapo Paragraf za paragrafom, ki jih kot dinarjev ki jih država obl' pa omenimo samo najvažnejše, za ^i bilo škoda papirja. . o«MU uitra«ra .. j,- Vec kot dinarjev ki jih država obljub v ' pa omenimi e bi bilo škoda ttil h 6 govor mo o podporah akademski riti i*1* SDl0^' moramo predvsem poudar bet «W1UU, llK/I CUllO PlL/ViVoCHI MVMUai Det' Se država ne čuti poklicano skr-. 1 za vse dijake, da bi bilo torei smešno cla ima vsakdo, ki ga žene želja po Ji lz°brazbi. zato že pravico uživati dr-avno nodnoro. So pa pri nas absolvirani •/ednješolci delavskega in ko časa, kolikor je užival podporo. To je prvi predpogoj. ki pa še ni tako strašen, čeprav bi se lahko tudi o njem marsikaj povedalo! Drugi predpogoj zahteva, da mora dotični akademik polagati izp;te v določenem roku s prav dobrim ali vsaj dobrim uspehom, sicer izgubi pravico do podpore. Kai pa z akademiki, ki so manj nadarjeni ki jim ie vihar svetovne vojne ail pa dolgoletno ujetništvo zapustilo težke. večkrat neoremagljve posledice, ki tim raznovrktne druge zapreke onemogočajo pravilno in redno polaganje prvovrstnih izpitov, Pa niso leni temveč imajo volio in željo izpopolniti svoje znanje? Tem je seveda pot na vzgor zaprta. Dalje pravila zahtevajo, da mora za vsakega akademika ki uživa državno podporo, jamčiti njegov oče, mati ali sorodniki, ki so obvezani v slučaju, da dotični akademik ne zadovolji vsem predpogojem in posledicam te milosti, povrniti državi izplačani denar. Kai pa z onimi, ki nimajo očeta in matere, za katere sorodniki ne morejo, ali pa nočeio iamčiti (kar se pri nas pogosto dogaja)? Tudi ti nimajo dostopa do višje izobrazbe. Poleg teh in podobnih predpogojev, ki jih je preveč, da jih omenjamo, ki pa v mnogih slučajih od-biiaio ori revnih akademikih vsako misel o prošnii za državno podporo, torej tudi o nadaljevanju izobrazbe, oa pravila zahtevajo neskončno število vsakovrstnih potrdil izpričeval itd., ki pa morajo biti kolekovana po vseh predpisih, menda potrebuje vsak eksemolar kolek za 5 dinarjev. Vprašujemo se. odkod nai vzame akademik, ki nima denaria. da si kupi vsakdanji kruh tako množino kolekov? Takih neposrednih in večkrat neizogibnih zaprek na poti v državni Eldorado ubogih akademikov bi lahko našteli še več. Da omenimo v kratkem. Plot, ki ga je postavilo ministrstvo prosvete okrog svoje itak uboge in nezadostne podpore revnim akademikom, ie previsok, stopnic do te obljubljene dežele je preveč in pot. ki bi morala biti ravna, je zavita kakor kača. Ce je v državi res uboga akademska mladina. in te ie pri nas žalibog dovolj, mislimo. da je država po človeških in božjih zakonih poklicana, da omogoči tej mladini pot do višje izobrazbe. Zato pa je potrebno. da se konstatira. kdo ie res potreben podpore in to ie dovolj. Kajti znano ie. da so revni dijaki ponavadi najbolj marljivi ker jih golo življenje sili, da ne zanemarjajo vsoiih študij. Ubogi akademiki ne potrebujejo »akademske podporne pragmatike«, oni potrebujeio kruha za vsakdanje življenje. Do tega spoznanja bi morali priti vsi. ki iim je misel o blago-staniu in kulturnem napredku naše države dražja nego lastni interesi in gonja za zlatim teletom. Končno pa ta pragmatika podira vse, kar ie v nji pozitivnega, s klavzulo, v kateri pravi da se podeljujejo državne podpore samo v toliko, v kolikor dovoljuje državni budžet. Štedenie državnega imet-ia ie potrebno vsaki državi in zdrava finančna politika ie temelj socialnega življenja, vendar pa smatramo da je to štedenie boli potrebno in koristno pri stoti-sočakih. nego pa pri ubogih akademskih podporah. Tu bi bil državni proračun pač lahko nekoliko boli velikodušen. Iz dnevnika f Josipa Cvelbarm. (Dalje.) 26. avgusta 1915. Geyersburg. , Stoiim in grem v domačo stran. Zrem, akor Človek, ki umira v tujem kraljestvu. *Kam hočeš?« **Tja doli. ah. samo tja doli.«« ^Svobodno ti.« Svobodno svobodno. A v duši mi Vsta!a črna senca: če pridem doli. moram yendar iti skozi ona vrata. Vstaja še temnejše: neprijazno je tisto plavo oko. ne-Drijeten izraz v licu: »čemu hodiš usilji-Vec?« A ogniti se mi ni moči. »Ali hočeš še tja doli?« »Ne. ne.«« In vendar: da, hočem, kai mi oa ho-\e? Nimam pred nio krivde na duši: če si stopiva iz oči v oči. no. kaj? Dober ^an. gospodična. Sicer vse mirno — nazu- nai namreč — glava visoko, oči brez želje. misli roka — brez kretnie. Tam za vrati se pa potem začne domovina. prava, gorka. * Valent je treščil s pestio ob kremen, da je dal iskre od sebe. Šla sva po Tivoliju in mel si ie roke od nekega veselja, od radovednosti in želje po silnih dogodkih in utisih. To ie bilo čisto posebno snetje rok. rekel bi Valen-tovo: roka ie hreščala v roki, kot bi medved tri kosti. Nikoli ne moremo pozabiti, kako so mu plamenele oči kako so mu stale niegove močne ustnice, kako ie bil vesel, ko me je uvajal v prve vojaške pojme. »Sam se ne maram sihti in iavljati — mogoče bi si kdaj očital, ali če me pošljejo, fant...!« Zamahnil ie s stisireno pestjo in se zasmejal kot Valent. Da ie zadel ob kremen. bi švigale iskre okrog. »To ti rečem, brez medalje ne pridem domov!« Jaz sem bil takrat pred tednom še ci- I vilist in sem ga debelo gledal: »Saj nisi bil nikoli pretepač v šoli. Odkod si se vzel?« Pa se res ni nihče upal lotiti se ga, zato ni imel prilike. Danes mi je sporočil, da ga krasi ve-, lika zaslužna. 27. avgusta 1915, Virgilienberg. Lepo ie bivati tukai. temne visoke smreke krijejo razvaline stare cerkve. Tako si predstavljam stare svete lo-i gove. Steze, prekrižane kakor štrene, klo-pice z napisi do niih pojejo pesmi veselih dni, srečnih src solnca in rož. Ravno ta ostanek zidu pred mano z zapeljivim nastavkom kakor stolček za seden:'e. Ves uglajen ie. pač od dežia. to se pravi: ravno tako lahko od sedenja. Pred dvemi leti. Veter mesečna asna noč. lehak ve« trec v vejah. (Dalje prih.) Politične vesti. 4- V Ljubljani se obdelujejo vse politične stranke z različnimi očitki, ki izzvenijo v m io orošnio: ljubljanski volilci, volite našo stranko! Ona ie zagovornica teh m onih. ona je brezmadežna itd. Tega pa ne pove nobena stranka, da se je zbala Ljubljanskih občinskih volitev, pa da ie zaradi tega naredila kompromis na pr. narodno-»socialistična« z starodemokrati okoli »Slov. Naroda« klerikalci pa s komunisti ter z dr. Peričem. Izgovarja se seveda vsaka stranka na izredni volilni zakon. Takrat, ko smo na mi predlagali p r e d v o 1 i t v e ki ne bi bile kompromis. temveč bi pomenile samostojnost pa so vse skupaj lepo molčale. S tem so dokazale, da iim ni do socialne Ljubljane temveč za svoje koristi. Teh se niso mogle otresti niti pri sestavi kandidatnih list. Nosilci vseh kandidatnih list so namreč — doktorji! Kot prava za- | stopnica delavnega razreda se ie pokazala edino socialistična stranka, ki kandidira može dela kaiti le taki bodo znali upoštevati želje ljudstva. Tudi je edina stranka, ki gre v volitve samostojno. Poleg mladodemokratov seveda, ki so ostali osamljeni, oa so pričeli loviti kaline celo med invalidi o čemer bomo poročali v jutrišnji številki. + Ljubljanski oddelek za uk In vero je razposlal na vse srednie šole odredbo imenovanega oddelka v kateri graia slovenske maturante, ki so v družbi s slovenskimi profesorji napravili avgusta meseca izlet v Srbijo. V odredbi trdi imenovanj oddelek, da so se slovenski maturanti obnašali — škandalozno ter da so delali sramoto slovenskemu imenu! Reči moramo, da se nam zdi zadeva nrecei drugačna. Informirani smo. da so bili maturanti pod vednim nadzorstvom svojih profesorjev, kako pa so mislili o Srbih, pa so dovoli razločno povedali v »Slov. Narodu« in v »Taboru«, ki sta prinašala naravnost oetolizne članke o vt-sih z omenjenega potovania. Zatorej ie odredba skoro nerazumljiva ki pa postane koi ja- Cankarjevi »Hlapci" in naše uradništvo, posebno učiteljstvo. Zanimivo predavanje sodr. Zvonimira Bernota se ie vršilo v soboto zvečer ob precej pičli udeležbi v veliki dvorani »Mestnega doma«. S prelepimi citati iz Cankarjevih »Hlapcev« in času primernimi pojasnil, je govornik zbrano občinstvo kmalu pridobil zase in za prvega med prvimi naših velikih mož — Cankarja, da so vsi poslušalci pazljivo sledili njegovim izvajanjem. Povod za to predavanje ie dala kritika »Hlapcev« v podlistku »Slov. Naroda« oktobra meseca t. 1.. v katerem r.eki M. Z. s preračunjeno zlobo podtika Cankarju nedovršenost tega njegovega veli-kega globoko zamišljenega dela. Le hudobija dobro premišljena hudobija, žarno-re napisati tako kritiko o nalvečjem našem pisatelju ki ie imel kot tak le to napako, da ie bil socialist in da je vsepovsod! bičal laz in klečeplastvo ter je šel svojo pravično pot, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Sme se reči. da malokdo razume CankaHa tako kakor sodr. Bernot. In želeti bi bilo da bi ga mogli vsaj 'deloma razumeti tudi razni »kritiki«, in pa tisti sna, kakor hitro ugotovimo da so slovenski maturanti premalo pažnie posvečali — radikalni stranki. Slovenska mladina je sicer dokazala da so io v šolah temeljito nocionalistično izobrazili, ni pa dokazala, da je navdušena za radikalno stranko ki se že deli časa »kima« v Liubl;ani. Odtod tedai onemogla iezica l;ubl>ansk:h vladnih gospodov. Hudomušneži celo trdijo, da ni mogla samo zaradi tega vzroka kandidirati radikalna stranka v Ljubkani — samostojno. Nac onalist'čni dijaki, katerim pokažem jasli, so namreč dragocen material za volitve. + Kongres nacionalistov v Splitu je sklenil da se bo vršil leta 1923. v Zagrebu vel'ki kongres nacionalistov oziroma iugofašistov. na katerem bodo nastopili z vsemi razpoložljvimi silami »za zmago edinstva«. Kongres je izdal tozadevno že proglas jugoslovanskemu narodu. Srečna Jugoslavija, kjer se poraja »hochštapleri-ia« v taki množini, da kar poskakuje srce vladni gospodi. Zakai vrabci na strehah že čivkajo o bogati žetvi kapitalističnega razreda. + V Novem Sadu je izvršila kr. policija preiskavo v prostorih tamošnie Or-iune. Jugofašisti so zaradi tega vsi iz sebe ter nameravam sklicati v vseh večjih mestih protestne zbore »zaradi nečuve-nega vladnega terorja«. Vlada ie seveda zadovoljna, ker ii jugofašisti zelo spretno naneljuieio vodo na mlin. So v Jugoslaviji sicer začetki fašizma toda počasi bo že prodrl, z njim pa bodo zginile tudi falange ki se bore proti režimu. Tako se tolaži vladna gosooda. toda vlada obrača delavske mase oa bodo obrnile ... + Belgrajskl invalidi nameravajo te dni prirediti v Beleradu velike demonstracije. ker so prišli do spoznanja, da jih vlada vodi za nos. + Minister za notranje zadeve Thno-tifevič ie na izredni seii ministrskega sveta potožil, da tehtam akti kraljeviča Ju-riia. ki dela vladi neprestano preglavice — 5 kilogramov! Mmistrski svet ie ves ogorčen sklenil takoi sklicati kronski svet da ne bodo postajali akti težji. Pra- viio da bo upornemu kraljeviču sedaj Juda predla! Vlada ie namreč trdno ocuoce-na. varovati svoi ugled! + Bivši vojni minister Vašlčje odstopil ne le samo za to ker ni dobJ » voli kreditov na razpolago«, temveč zaradi tega. ker ni hotel prepustiti K. du Pašiču več mastnih vojmh liferaO- • Rade Pašič je zato prisegel maščevan e trdosrčnemu g. voinemu ministru, ki s dogovarjal z drugimi vojnimi liferanti * mesto z niim ter ie uporabil vse svoje ' zi z vplivnimi faktorji kakor tifdi svoieea očeta, min strskeea predse n g. Pašiča.oa ie končno vrgel z ^,n‘str;s.^' ga fotelia neprevidnega generala vas Belgrajski časopisi ooročaio o tej diji. ki ie za našo državo škandalozna, dolgo in široko. Toda g. Rade Pašič. • vojni liferant se smeji, ker je do svoj namen... t . + Belgrad razburja v zadnjem _ _ volitev — dvornih dam. Vladni časopisi poročajo, da hoče stoo’ti kraljica v s »ljudstvom« ter da se hoče posvetit _ rodnemu delu«. Ministrski svet Je ševal vprašanie dvornih dam. toda ni mogel odločiti. Za mesto prve dame se namreč poteguje kar 30 ka tini. Ta našteva, da ie veleugledna^pa hitijo na merodama mesta _ vsa vprašanja, druga trdi da so ii zna ktiv. ni ceremonieli tretja, da ie zen . Etinega politika itd. v neskončnost. ^ stvo le seveda skraino razburien re§i hteva. nai se vprašanje dvornih čimprei. Tako vsaj ooročaio yia popisi. Obenem s temi zahtevami dame že tudi razprave, ali nai bododvo' poročene ali neporočene. » n pJ.vo času se bo odločil ministrski sVf T;ja listo dvorno damo. ki bo nato ses neka svojih tovarišic. Največ Šanc j.-ateliica plemenita gospa, ki je intimna knegime Jelene. ., vSe. + Angorska vlada j®.[a.zVfkienjla ca-pogodbe in dogovore, ki lih ie ^20. rigra:ska vlada no marcu mese • ^ je Angorska vlada ie namreč izja -.uctajati. turška država že takrat nehala katerim so bili »Hlapci« namenjeni, t. j. delavci, tako duševni kakor ročni. Žal, imamo še danes premnogo Hvastij, Komarjev in Piskov, a le malo Jermanov in Kalandrov.* Po predavanju, za katero je bil žal čas mnogo prekratek, se ie razvila debata h kateri se ie prvi oglasil neki g. učitelj iz Gorenjskega. Iz niegovega temperamentnega govora, v katerem ie povedal tudi mars kai resničnega smo v glavnem posneli, da se čuti s Cankarjevimi »Hlap-ci« precei Prizadetega. Zagovarial ie učiteljstvo in oozivbal, nai bi se »hlapce« poiskalo tudi med drugimi stanovi. Po stvarnih tozadevnih pojasnilih sodr. Bernota, se je oglasil neki g. državni uradnik, ki ie Priznaval Cankarju velikost in globoko misel niegovih del, nikakor oa noče biti »hlaoec«. četudi ie z monarhističnim sistemom zadovoljen akoravno ne more reči, da bi bil po prepričanju monarhist. * Nesporno je glavni vzrok temu dejstvo da ie v današnii družbi bore malo ljudi ki bi si upali povedali, da imaio tudi svojo hrbtemco in si drznejo misliti s svojo lastno glavo kar ravno Cankar v svojih »Hlapcih« tako lepo poudarja. Vel ka večina ljudi misli le z glavo svojega gospodarja ali koga drugega, od katerega se čuti na kakršenkoli način odvisna. išlieval ker o tem pravzaprav še prem k0l‘ Težko je bilo za učiteljstvo očitanj® nekega državnega ooduradn ka. . ' njic oeorčeniem povedal, da ie neki ^ Učiteljskega društva kot delega ncev Osrednie zveze državnih namesc_ ^ govoril proti izplačaniu draginj v{c0 klad poduradmkom. — Z vso ..p, smemo tako postopanje 'n?®n0.vVini se od čevstvo naioodleiše vrste nič m b • »hlapcev« v Cankarjevih *HJ.apc;‘ ' m in S kratkim in stvarnim odgovorom citatom iz »Hancev« je sodr. Be kliučil to zelo leno predavanje. ^ Želeti bi bilo da bi se ljubljansko^ činstvo malo bolj zanimalo za ta.:, ti-koristna kulturna predavanja, oso aCjj sta gospoda ki nosi vedno in p svojo hioerkulturo na jeziku. vrnalu Sodr. Bernota na orosimo, da je, zopet priredi kako podobno prede. ^ ** Tisti g. učitelj in odbornik U-jj-j* .g ea je državni ood uradni k napa ^ na bil v nedelio nato vprašan, zakai n ^ predavan:u da bi se bi! lahko j£ragro govoril je nato: »To mi ie .hre ye£ mu 12 K zato popijem četrt vma-*^ na§i i le za vino nego za svoto čast. * učitelji so vedno še — hlapci- da le postala njena naslednica angorska država. + Laško prosvetno ministrstvo je nastopilo z vso odločnostjo proti preklinjanju. V posebni okrožnici ie pozvalo šolska vodstva in učiteljstvo, naj svoj boj proti tej grdi razvadi sistemizira. + Avstrijska vlada bo odpustila 25 ti-sQj uradnikov in 12.000 bivših bojevnikov. ki so bili sprejeti v službo samo provizorično. Odpustila Da bo tudi več tisoč ženskih moči. ki so bile nastavljene med vojno. Odpust je sklenila sporazumno s finančnim odborom, imenovanim od Zveze narodov. + Nedaleč od Berlina, na cesti proti ^resdenu je umoril neki ameriški voiak ameriškega ma!oria Sauerweisa. ki se je Deljal v vozu. Ameriška komanda je razpisala za izsleditev morilca 100.000 nemških mark nagrade. Časopisi poročajo, da le umor političnega značaja. + Parlament otočja Filipini je proglasil na svo:em ozemlju samostomo republiko Filipinov pod pokroviteljstvom frftieriških Zedinjenih držav. Dnevne vesti. Novi tiskovni zakon/ »Zastava« po-J°ca iz Beograda, da bo v novem tiskovnem zakonu, čigar osnutek je dogo-ovljen, upeljana cenzura, kakor so jo meli ponekod pred vojno. Zaplenitev ®?e£a samega članka bo imela za posle-®,co zaplenitev cele številke. — Opozici-onalni tisk, katerega naj novi tiskovni za-*0n s temi odredbami in njih denarnimi Posledicami uniči, pričakuje nestrpno, da načrt tiskovnega zakona objavljen, se nam, da določa 13. člen ustave neti?1 p°P°lnoma drugačnega, če se ne mo-!,iio. je predvidena cenzura samo v času vojne in mobilizacije in samo za stvari, jih bo poseben zakon v naprej določil, ^•cer je tisk prost, naredbe, ki bi branile “dajanje, prodajo in kolportažo listov, so po ustavi celo nedopustne. — »Napredujemo« pa reS( saj se cej,0 viada, ki je se-rfv!13? ,ustavo ustvarila, ne drži več nje-določil. Modernizem, pa tak! svojega očeta Je streljal prošli petek visokošolec Peter Rohr v Corta-ovcih v Sremu. Oče je bil alkoholik, si-er bogat posestnik, ki je pa zelo lahko-iselno zapravljal svoje Imetje. Radi te-*a Je prišlo v družini pogosto do prepi-v. Ko je v petek prišel stari Rohr pijan oomov, mu je sin Peter njegovo početje očital, vnel se je prepir, končno je sin lovsko puško in dvakrat ustrelil pro-< očetu, ki se je ves okrvavljen zgrudil, ^•n se je prostovoljno javil pri policiji, °če pa bo menda še okreval. Sprememba voznega reda na progi Jesenice - Kranjska gora. Pričenši z 8. novembrom t. 1. izostane na progi Jesenice - Kranjska gora vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 10.35 ter bode vozil mesto njega vlak z odhodom iz Jesenic ob 9.35 'n prihodom v Kranjsko goro ob 10.33. V Jtosprotni smeri izostane vlak, ki odhaja 12 Kranjske gore ob 16.08, in bode vozil mesto njega vlak z odhodom iz Kranjske Sore ob 17.01, in prihodom na Jesenice °b 17.54. S tem bode vspostavijena zveza } ljubljanskim jutranjim in večernim vlakom. Ljubljana. Nazadnjaštvo, svobodomiselnost In naprednost so trije pojmi, ki jih moramo Posebno sedaj ostro ločiti. O klerikalnem zmaju pišejo in govorijo celo že klerikalci in najreakcionamejši nazadnjaki bi bili vsi radi napredni. Potrebno pa je prej f razčiščenje in razbistrenje teh treh poj- , mo v, da jih moremo ločiti. Ta namen ima j predavanje sodr. Zvonimira Bernota, ki t se bo vršilo v petek, dne 10. novembra v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. zvečer. Po predavanju bo debata. Vabimo vse sloje, da se predavanja in debate udeleže, da si bomo na jasnem, kaj je nazadnjaštvo, kaj svobodomiselnost in kaj naprednost. Pisarna Wagons-Llts, Ljubljana, Dunajska cesta 31. tel. št. 106. nam javlja, se je zopet vpeljal direktni spalni voz Ljubljana-Beograd pri brzovlaku, ki odhaja ob 16.10 iz Ljubljane v Beograd, kar jc za potujoče občinstvo zelo važno, ker mu ni treba sedaj v Zagrebu presesti. Omeniti se še mora, da je k temu mnogo pripomoglo Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani. V zgoraj omenjeni pisarni je tudi predprodaja železniških voznih listkov za tu- in inozemstvo, ter se dobe vsa pojasnila brezplačno. € | u b 11 a n a , Mestni trg tO, Čitajte velezanimivo študijo »r. ©to Bauer - ?JralRiik Pot k Socijalizmti. Cena 1 din. Naroča se v upravi „NAPRE,T“- iil * BsaSseraeis prg; A. š« MK© Vic nasg, K. S © % S, Ljubljana, Mestni 19« M 1**1 Deiniika giavftssa: Osin. 60 OOO-OOO. Rezerva s Mn* 30,000.000. Podruinlcet BSed, Cavtat, Dubrovnik, Hercegnovl, Jelša, Jesenice, Koreuila, Kotor, Kranj, Ljubljana Masribo-'*, Me kovič, P