AUGUSTOV TEMPELJ V PULJU TINE KURENT Univerza, Ljubljana K študiji: Gino P avan, Il rilievo del tem pio D ’A ugusto di Pola (Società Istrian a di A rcheologia e S toria P atria, Trieste, MCMLXXI; 28 strani + X V II tabel). P red sedm im i leti sem s svojim i študenti iz tretjeg a letn ik a ljubljanske šole za a rh ite k tu ro prem eril A ugustov tem pelj v Pulju. P ri našem d elu sta nam s podatki pom agala m uzeja v P u lju in Rovinju, pa še gasilci so nam po­ sodili svojo dolgo lestev. N am en n aših m eritev je bil ugotoviti, kako je prišlo do d anašnjega stanja, da b i lahko izvedli m odularno proporcijsko analizo tem plja. Če bi a rh ite k t Gino P avan že prej objavil svoj R ilievo, bi nam bilo precej dela p rihranjenega, k e r bi lahko za delovno osnovo uporabili k ar njegove lepe risbe. N jegovi n ačrti so v m etrskem m erilu; tloris in prečni rez sta oprem ­ ljena tu d i z d etajlnim i kotam i. M oram reči, da so te m ere, k i jih lahko vzpo­ rejam z našim i izsledki, popolnom a zanesljive; tloris je določen tudi z diago­ nalam i, ki kažejo odstopanja od teoretičnega pravokotnika. V endar težišče Pavanovega dela ni na risbah am pak n a razpravi: Proposta metodologica per lo studio dei disegni delle antichità di A ndrea Palladio. P ri tem g re za ta le poglavja: Š tu d ij načrtov antičnih spom enikov v Benečiji štiri­ najstega stoletja. Renesansa je zbudila zanim anje za stari Rim in v rsta arhi­ tektov — danes sam a slavna im ena — je šla risat antično- arhitekturo. Tako je n astala tud i P alladijeva delineacija Augustovega tem plja v Pulju. Risbe, ki smo jih im eli za P alladijeve (iz zbirke R. I. B. A. v Londonu) danes pripisujejo Falconettu. P av an našteva okoliščine glede risb in objavlja P rim erjanje m er v načrtu, k i ga je objavil Palladio v svojih Quattro Libri, z m eram i risb, shra­ n jenih v V icenzi in v Londonu. To opravi v treh tabelah (posebej za tloris, posebej za n aris, zase za detajle), k a te rih vsaka v tre h paraleln ih kolonah n a­ števa posam ezne m ere, izražene v vičentinskih čevljih. P ri tem ugotovi, da je londonska g rafik a terenska skica, vičentinska pa je čista risba. N ačrti v Q uattro L ibri so skoraj enaki risbam iz Vicenze. V endar je v m erah tre h načrtov le nekaj razlik, k i jih razberem o bodisi iz različnih številk v kotah, bodisi iz različnih dolžin v risbi. Končno P av an tabelarično prikazuje tu d i razlike m ed m eram i načrtov, ki jih je objavil Palladio, z dejanskim i, današnjim i m eram i. V ta nam en p rev aja vičentinske m ere v današnje. (Pavan navaja, da 1 piede vicentino m eri 34,75 cm, m edtem ko G iuseppe Lugli odm erja 1 piede vicentino 28 A rheološki v estn ik 433 z 0,3552 m, Enciclopedia Italiana pa celo z 0,357 m.) Pri tem se izkažejo določene razlike m ed m eram i P alladija in današnjega stanja. P avanovi izsledki so blizu našim . Da bi ugotovili, kako so prezidave vpli­ vale n a današnjo obliko tem plja, smo nam reč tud i mi izvedli prim erjavo med sedanjim i m eram i in m eram i, ki jih navajajo Palladio v vičentinskih čevljih, G ianrinaldo C arli v beneških čevljih (1 piede veneto = 34,728 cm), in še pose­ bej K andier, k i je določil m ere stopnic v centim etrih. P ri tem je zanimivo, da je Palladio n aštel 11 stopnic, C arli jih sploh ne omenja, K andier pa je določil sam o 7 stopnic, kot jih poznam o tu d i danes. Sedem stopnic je narisal tud i Pa- van. K ako p a je bilo zares z rim skim i stopnicam i, piše V itruvij (L. III, C. IV, 4). S svojim R ilievom je P avan lepo osvetlil sta re Palladianske načrte in do­ k u m en tiral današnje stan je puljskega tem plja. S tem je svoje delo opravil, naše delo p a se je v tej fazi šele začelo: nam esto da bi vičentinske in beneške m ere p rev ajali v centim etre in jih tako p rim erjali z m etrskim i odm erki, smo raje Palladijeve, Carlijeve, K an d ier j eve in naše današnje m ere prevedli v rim ske. K a jti »M esurent cent fois le P arthénon avec des differences des quel­ ques m illim ètres, à quoi nous serv ira cette com pilation des documents, si nous n ’en savons pas déduire le principe générateur des proportions?« Toda s preva­ jan jem sta rih m er v današnje m etrske m ere izgubimo izred oči čista številčna razm erja, ki določajo proporcije: »Quand on a inauguré le systèm e m étrique (ce dont nous n ’avons garde de nous plaindre), on n ’a pas supposé un instant que lo ’n re n d ra it indéciphrable to u t le systèm e harm onique de l'ancienne archi­ tecture. Or, p o u r relever e t com prendre les m onum ents grées, s’est avec le pied grèc qu’il les fau t m esurer.« (Viollet-le-Duc, D ictionnaire Raisonné, VIII, Sym m étrie.) A ugusto v tem pelj v P u lju je zgradil rim ski arh itek t z rim skim i m eram i, torej ga m erim o z enotam i standardne rim ske antropom etrike (kvan­ tita tiv n a analiza). Tedaj se nam m ere, tako kom plicirane in polne m etrskih decim alk, prikažejo kot enostavni m nogokratniki rim skega čevlja, koraka ali palca. S kupni im enovalci teh m nogokratnikov so enote, ki jih im enujem o m oduli. R azm erja med m odularnim i m nogokratniki, ki se ponavljajo, im enu­ jem o proporcije (kvalitativna analiza). Naš cilj je tudi bil razum eti kompozi- M odularna kom pozicija proporci], ki določajo lego, velikost in členitev Augu- stovega in D ianinega tem plja v P ulju, označene z m odularnim ritmom v rim skih čevljih (1 p e s = 29,57 cm). Osna širina (24') in višina tem pljev od tal (nekdanjih) do vrha izginulega akro- terija (54') je obratna aproksim acija razmerju ]/5. To isto razm erje je tudi med zunanjo osno razdaljo obeh tem pljev (5 X 24') in višino tem plja (54'). Ker gre za ponovitev istega razmerja, lahko govorim o o proporciji. V išina tem plja m ed členitvijo pedestala (angleško ogee) in vrhom kapitela (32') in polovično osno širino tem plja (12') je razmerje ]/7, kar je tudi odnos med zunanjo osno razdaljo tem pljev (10 X 12') in višino med profilacijo pedestala in vrhom pedi- m enta (44'). R azm erje m ed isto višino (44') in polovično osno širino tem plja (12') je enako razm erju m ed zunanjo osno razdaljo obeh tem pljev (10 XJL2') in višino stebra s ka­ pitelom in podstavkom do prve členitve (32'), ki znaša )/14. Tak tip proporcijske analogije im enujem o po Ham bridgeu dinam ična simetrija. Prikazan je tudi tloris A ugustovega tem plja in gotske M estne hiše, v katerega je vzidana hrbtna fasada, ki jo danes im enujem o Dianin tem pelj, s kotami v centi­ m etrih. 2260 5M24' ____54' _ 54' ~ M2^' 1 2 0 '_ _ 5 4 | _ 54' ~ 24' 2,22 - 2,25 -» - W Š = 2,23 1 0 M 1 2 ' 3 2 ' _ "4 4 ' M i2 ' ~ 120' _ _ _ _ _ _ 32_' 44' 1 2 ' = 2 ,7 6 - 2 ,6 6 -> -WT = 2 ,6 4 1 0 M 1 2 ' ______ « ' ^ 32' ~ M 12* * 120' 44' _ 32' 12' 3,75 ~ 3,64 -9 ■WÎ4 = 3,74 ■193'-------- 810 — 1320 cijo m odularnih proporcij A ugustovega tem plja v Pulju. Za ilustracijo tega naj zadostuje ena sam a risba, ki prikazuje proporcijsko povezanost hrbtne fasade A ugustovega tem p lja z ustrezno fasado D ianinega tem plja, k i jo še vidimo, vzidano v gotsko Mestno hišo. T a risba nam razkriva, da razdalja med obema tem pljem a n i slučajna in da je n ju n a členitev pogojena z vsem i drugim i me­ ram i. O benem nam razkriva, za koliko so od R im ljanov naprej nasuli teren p red tem pljem , in kako visoko so segale figure akroterija. Seveda, P av an je nam eraval izm eriti svoj tem pelj in njegov Rilievo je zgledno delo. N jegov cilj pač ni bil kvalitativna analiza tem peljske kompozicije. Zdi se, da študij kom pozicijskih zakonitosti in historične m odularne koordina­ cije v Italiji n i v navadi. Bibliografija Vitruvius, D e A rch itectu ra (translated by F. Granger, Loeb C lassical Library, Lon­ don 1962). A. Palladio, I Q uattro Libri di A rc h ite ttu ra (Venezia MDCCLXIX). Conte G. Carli, D elle A n tich ità Ita lich e (Milano MDCCLXXXVII). N o tizie degli Scavi di A n tich ità 20 (1923). V iolet-le-D uc, D ictionaire R aisonné de l’A rch itectu re (A. Morel, Paris, MDCCCLXVI). G. Lugli, La T echnica E dilizia R om ana (Giovanni Bardi, Roma MCMLVII). E nciclopedia Ita lia n a 28 (Roma 1935).