■^^■M^HHni	^HH^^HnDBbw^	^HBBHHMpr"	H|MHBRl ^SfiSHHHf	jflBfl^.	.^dflflUHMHHHH ABHHMHHHHMHHMMMftSBHMHil
BHMHBBjl EHHliwBfr	IH	K'	^BšimmBap
' -t: - : ■ s	1	. .
' ~ LJST ZA SLOVENSKI NAROD ______________________________________________________ENTERED AS	11. Ži>-lty , AV t CS OF^ CE ^ QH'.CAGQ, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879.__
NO. (ŠTEV.) 49.---_____________CK'CAG III,'	13." NOVEMBRA," 19197."	"	'	VPLUmF^ILETOT
__Published and distributed under,permit (No. 320) authorized by the Act of October u, 1917, c;: " r f* |jJ Post Office of Cleveland. O . - By the Order <* the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
Kdo bode izgnal D'Annunzio I iz Reke?
Trst: Vsi tržaški laški listi so prinesli članke, očevidno V-ladni članki, v katerih vprašujejo, kdo bode izgnal sedaj D' Annunzio iz*Reke, ki ni Italija zmagala , in je Wilson odločno odrekel Reko Italiji. Listi pravijo: "Kdo bode to storil? Laški vojaki tega ne bodo storili, ker se ne bodo šli borit brat proti bratu. Francija in Anglija tudi ne bosti, ker se ne bosti .šli borit proti svojim bivšim zaveznikom. Amerika tudi ne, ker nima več svoje vojske. Toraj?"
Članek tako namigne, da bodo morali Jugoslovani sami še enkrat v ogenj, da si izbojujejo svoje pravice.
— Mi ma mislimo, da bi bili ■Jugoslovani neumni, da bi šli sedaj plačat za laške komedije, katere je igrala laška vlada. Sami so naredili ta cirkus, sami ga naj plačajo.. To bode delo in skrb mirovne konference in lige narodov. Kdo je pa Nemce izgnal iz Elzacije in Šlezije?
Za predsedniške volitve.
I Za prihodnje leto se republik kanci že prav resno pripravljajo. Kakor se poroča so začeli že zbirati volilni sklad. Vse večje miljonarske firme so prispevale z velikimi svotami.
Governor iz Bostona Cooli-■dge, kateremu je Wilson časti-tal na zopetni izvolitvi je najnovejši in najmočnejši kandidat do danes. Spoštovanje postave in reda" — bode parola pri teh volitvah, ker je Wilson j brzojavil Coolidgu, da je v nje-' govo izvolitvijo zmagala "postava in red."
"Governor Lowden vidi nevarnost.
- - - I.
Governor Illinoiški, Lowden j izjavlja v svoji proklemaciji za; zahvalni dan. Mi priznavamo da smo v nevarnosti. Mi po-1 nižno priznavamo, da bomo sa j , mo s pomočjo Najvišjega Vladarja mogli premagati te nemarnosti.
Velika aretacija v New Yorku.
Vlada zasleduje, dalje člane comunitovske stranke v New Yorku. Nad 1.000 oseb je bilo aretiranih. Vlada je odločena iti z vso silo proti vsem, ki bi ho teli razširjati upor, radikali-zem ali revolucijo v Ameriki, i
DELAVSKO GIBANJE.
Kakor na Vulkanu smo sedaj v Ameriki. Vse vre, vse se kuha, vse kipi. Najmanjšega po voda treba, pa bode vse izbruh nilo. Sic«* je res, da Amerika-: nec kot tak ni za kako revolucijo. Tudi delavstvo ne želi kakih prekucij, žele jih samo ru zni tuji prekucuhi, katerim pomagajo tudi domači nezadovol jni .elementi.
Vlada se je odločila štrajk premogarjev s silo udušiti in za treti* V Indianapolis je izdal so dnik injumokucijo, to je zabra-nitev štrajka. Pretečeni teden je bila1 obravnava. Zastopniki delavskih unij so trdili, da imajo pravico stavkati in da je kr-
šenje državljanska svobode, a-ko se jih hoče siliti, da bi odnehali predno ne dosežejo svojih pravic. Vlada je patudi stala na stališču, da je ta način boja za pravice kratitev pravic drugega dela državljanov, in sicer večjega dela, da je "toraj ta štrajk proti postas^en. Posebno! se je še sklicevala na naredbe; in — postave, ki so bile sklen-1 jene za čas vojske in mir še nij podpisan. Sodnik se je izrekel za vladno stališče in dal uniji do torka zvečer čas, da odpokli če štrajk.
Cela Amerika gleda z napetostjo v bljižno prihodnjost.
Ravno pri zaklučku našega poročila poročajo časniki, da je i unija pripravljena na boj pro-; ti vladi, da se toraj ne bode u-klonila. Sklenilo se je baje, da ne se ukloni sodniji. Danes, 10. nov. je imela eksekutiva zopet: sejo. Vsi člani eksekutive stoje na stališču, katerega je povedal Mr. Lewis., Natanjčnejšega o tej seji, listi niso poročali.
Vlada je pripravljena na vse.
"Brez Boga in brez vlade".
Načrti zveze Ruskih delavcev v Ameriki, da bi zrušili se-4a.nj.(i. ,obliko . S^a-Ženih. držav, obsegajo'pred vsem generalno stavko, po kateri bi se ustavilo vse gospodarsko in pro metno gibanje v Združenh Državah. Tako poroča vlada, da je našla v zapisnikih, cirkular-jih in brošurah, katere so zaple nile tej organizaciji. "Ko bodo enkrat očistili izi zemeljskega površja vse sledove zasebne lastnine, tedaji vidijo ruski delav ci pred seboj veličastno in kras no postavo človeka brez Eoga, brez gospodarja in brez oblasto."
Kako se motijo! .
Jekladski štrajk — propadel?
Iz Youngstowna in drugih krajev prihajajo poročila, da delavstvo želi iti zopet na delo. V Pittsburghški okolici je dela vstvo pripravljeno se razgovar jati.
Izjava unije premogarjev.
Eksekutiva je prepričana da so uradniki United Mine Workers of America storili vse, kar je bilo v njih moči,, da bi odvrnili to veliko gospodarsko krizo. Med vsemi velikimi industri jami po mnenju uradnikov ni nobena tako nevarna za človeško življenje, kakor so premogovniki. Možje, ki gredo globo ko pod zemljo, da kopljejo premog da dobi narod potreben pre mog, so gotovo zapostavljeni v nevarnejšem delu, kakor pri ■katerem drugem delu.
Nikdar se ni vpoštevalo nevarnosti prembgarja? Pri nobenem drugem delu ni posamezni delavec tako osamljen in v nobenih okrajih ne manjka bolj priložnosti za socialno delo in razvedrilo, kakor ravno v premogarskih;
Dalje naštevajo vse uzroke, ki opravičujejo to stavko. In sklepajo.
"Vsa ta fakta kažejo, da je ta stavka opravičena. Mi jo odobravamo. Mi smo prepričani o pravičnosti premogarskih zahtev. Zato obljubimo vso pomoč American Federation of Labor in poživljamo vse delavce in
:Major General John O'Brayn, poveljnik stare ff-/ divizije, ki je sprejel predsedništvo tretjega "Red Cross iŠll Call" v Atlantski, diviziji, ki obsega New York, New Jei: ,:y in Connecticut. Pisarna na 44 E. 23 rd St., New Yark City.
PRIMORCI PROTESTIRAJO.
V vseh okrajih okrog Reke je' prebivalstvo priredilo velikanske protestne shode, da bi se ti kraji odtrgali od Jugoslavije in priklopili Reki.
Dr. Prepeluh, ne pride v Ameriko.
Kablegram iz Beograda poroča, da dr. Prepeluh, socialist, ne pride v Ameriko. Baje je "zbolel". — Pomilujemo ga, če je res zbolel. — Če so ga pa "zboleli", da je vlada še o pravem času spoznala, da to ni mož za tako važno mesto, nas pa veseli. — Kakor je poročala Jugoslavija je on prodajal in izvažal, ali vsaj dovolil prodajati in izvažati iz Slovenije živež v Trst. Ljubljanski "Slovenec" je imenoval to početje "narodno izdajo".
Cenzura v Jugoslaviji prenehala.
Vlada je odredila, da se sedaj časniki ne bodo več motili v njih pisavi. Samo poročila o gibanju vojaštva se bodo še nadzirala.
i, iiii
Koliko življenj je izgubila Francija.
Francija je zgubila v tej vojski 1,383.000 mož, to je 16.44 odstotkov vsega mobiliziranega vojaštva. Vseh ranjenih je bilo pa 4.103,981. Vseh bolnih pa 4.988.213. Med mrtveci je bii<J 361.800 častnikov. Vjetih je bilo 485.4000 Francozov. Mornarica je Zgubila 10.515 mož,
Druge države so izgubile: Belgija 44.000, Zdr„ Države 144.000, Anglija 869.000, Grška 12.000, Italija 49.000, Ru-munija okrog 400.000, Rusija 1 ,290.000, Srbija 297.000, Ne-
vse državljane te dežele, da 0-dobre to stavko in pomagajo možem pri tem njih velikanskem boju."
------...-.
.517, .Buknrip;: 10?;^,4, Turčije 325.000.
mčJja 2.041.000, Avstrija 1,543
Vjetih je bilo: Belgijcev 70, 000, vojakov Zdr. Držav 4.800 Angležev 171.000, Grkov 7. 400, Italijanov 485.000 (to so junaki!) Rusov 2,900.000, Srbov 2.400.
Francoski predsednik za "suho."
Ponicare se je izrazil, da je za to, da se napove boj alkoholu. Sedaj ko nam je zagotovlje na zmaga našega orožja, pre-pasati se moramo ža novo in še večjo zmago — "zmago nad alkoholom."
BELGIJSKA KRALJ.
Belgijski kralj je bil pretečeni teden gost mesta Washing tona. Predsednik Wilson ga je sprejel v svoji bolniški sobi. V senatu in kongresu je bil sprejet in je imel nagovor na senatorje in kongresnike./ Obiskal je grob Washingtonov v Mt. Vernon. S tem je končal svoj obisk naše države in odpeljial se je zopet proti Evropi. J-
KARDINAL MERCIER.
Kardinal Mercier je odšel Iz Z. Dr. v Canado, kjer je bil pov sodi enako slovesno sprejet. Iz Ottawe je odpotoval k morju in se odpeljal domov.
Obisk tega velikega moža v Ameriki je bil triumf za katoliško duhovščino. V sili in nevar nosti se je izkazal: Kdo je pravi prijatelj naroda: ali verožer ! ski prostozidarji ali omenjeni ' brezverski bolj še viki in socia-" listi, ali pa — katoliški dudov-1 nik.
Kardinal Mercier je največ-• ji mož naše dobe. Svetnik po
-	svojem strogem in svetem živ-> ljenju in junak po svojem srcu
-	in velikan po svojem duhu.
7MFDA V JUGOSLOVANSKI POLITIKI.
Zmeda v politiki v Jugoslaviji je velika. Na krmilo so prišli elementi katerim ni mari blagor naroda in ne blagor države temveč samo strankarsko boljše viški nameni. Slovenska ljudska stranka se je popolnoma odtegnila sodelovanju s tako v-lado in s tako politiko
Dr. Korošec in "klerikalci" so bili dobri, so bili naro-| dni mučeniki, so bili vodite-Up. i-okler je bilo tre >.1 za na1 ! rodno osvoboje nje nositi kožo na trg, in se izpostavljati vislicam. Sedaj ko je vse pri dobljeno, sedaj pa — vi ta-črni proč! Sedaj pa gremo h koritu mi ta — rdeči.
Slovenska Ljudska, stranka je izdala sledeči poziv na narod:
Slovenskemu ljudstvu! Odkar se je v narodnem predstavništvu osnovala demo : kratska zajednica, ni bilo v zbornici več solidarnega sodelovanja vseh parlamentarnih skupin. Skrb za strankarsko bodočnost je prevladala v osrednji vladi in izvala hudo krizo. Za državno vodstvo sta tek ,movali dve najmočnejši skupini v zbornici: demokratska zajednica in radikalni klub.
Za Jugoslovanski klub je v tej borbi dveh najmočnejših s- , kupin za prvenstvo in"* moč v državi bila merodajna edino le dobrobit naroda in države. Kajti:
Ureditev vrednosti našega denarja z vso silo trka na vrata parlamenta. Čimbolj se odlaša rešitev1 tega velevažnega vprašanja, tem slabša je vsak dan plačilna moč države in posameznika.
Prospeh države in socialna pravičnost zahteva davek na vojne dobičke.
Po preteku več kot 8 mesecev narod še vedno zaman čaka na volilni zakon za celo državo.
Rane, ki jih je zadala svetov na vojska kmetu, se morajo za celiti in dvigniti se mora njego va gospodarska moč, da ne ob-nemore pod težo posledic vojnega gospodarstva* Agrarnia ;
1
———————————-————
Konec sveta 17. decembra letos.
Kakor trdi učeni zvezdoslo-vec bode letos 17. decembra ali konec sveta ali pa vsaj veliki nemiri v naravi. Ta dan bodo skoro vsi planeti našega sol- 1 nca na eni strani, toraj bode . privlačna sila teh planetov to- 1 lika, da bode povzročilo v soln- 1 cu velike izbruhe ognja. Prav lahko je, pravi ta mož, da bode ta vročina vžgala zemljo.
Ako pa že ne bomo zgoreli, tedaj bodo pa na zemlji strašni. potresi, velikanske plohe, strašen mraz i.t.d.
Washihgtonski astronomič-ni zavod se je izjavil, da bode ta dan ves kritičen, vendar, da ne bode tako hudo in da se ni bati, da bi res bilo konec sveta. Prav vrjetno pa je, če bodo kaki nemiri v prirodi, kaki potresi, kak hud mraz, ali velike deževje. Kaj takega, kakor bc de 17., decembra, da bi bili sko^ raj vsi planeti na eni strani sol 1 nca, še ni bilo.
reforma: razdelitev velikih po sestev se mora rešiti v korist zemlje potrebnih slojev, da ne bi treba nikomur, ki hoče zemljo obdelovati, iskati svojega obstanka po tujem svetu.
Teža previsoke in krivične carine se mora sneti z ramen prebivalstva. Pravično se mora preosnovati tudi zakon o dohodninskem davku.
Opravičen je klic ljudstva po občinskih volitvah na podla gi splošne, enake volilne pravice za moške in ženske, da ljudstvo izroči občinske posle osebam, ki jim zaupa in si po svoje uredi občinsko gospodarstvo.
Kmetskemu stanu je omogočiti strokovno izobrazbo, da bo kos svojim težavnim nalogam in bo mogel dvigniti svoje gospodarsko moč in produktivnost zemlje.
Prosta pot razvoju našega zadružništva. Izvoznice je treba odvzeti Židom in drugim sorodnim elementom, ki izsesava jo narod, in jih izročiti zadružništvu, da bodo imeli korist najširši gloji. Le tako bo mogoče pravično urediti tudi cene raznim pridelkom.
Ministerstvo za socialno politiko je bilo še popolnoma neurejeno. Začel ga je organizirati se-ie naš zastoy<::iK v prejšnji vladi, ki se je takoj lotil resnih socialnih vprašanj; hitra in dobra rešitev vprašanja vojnih invalidov, vdov in sirot, državno posredovanje dela, 8 urni delavnik v industrijskih podjetjih in socialno zavarova nje. -Njegovo započeto delo je treba čimprej rešiti.
Tudi industrijo in obrt, ki Sta mnogo trpela v vojni, je tre ba podpreti in postaviti na trden temelj.
Vse tenaloge so nujne in tako težavne, da jih ne more sama rešiti nobena izmed večjih skupin v parlamentu, ampak zahtevajo skupnega in složnega sodelovanja vsaj vseh večjih skupin* Strankarska vlada pa izziva samo boje in otežuje resno parlamentarno delo.
Tega načela se je držal Jugoslovanski klub v krizi, za to je odklonil vstop v demokrati-čno-eocialistično vlado, v to nenaravno in zato krhko zvezo, ki za resno in vspešno delovanje v zbornici ne daje nobenega jamstva, nima zase predstavnikov, ki bi v resnici zastopali večino narodov ne pri Srbih, ne pri Hrvatih, ne pri Slovencih, ne uživa pa tudi zoupanj? j a pri ostalih skupinah, ker se stranke ne sodijo po lepih, pisanih programih, ampak pred vsem po dejanjih. Težko je za upati vodstvo vlade stranki, ki vidi bodočnost države in svojo Btrankarsko moč predvsem v policijskem sistemu in oviranju ustavno zajamčene svobode državljanov drugegar mišljenja. Ker je osvobojena ozirov Vladne stranke, bo delegacija Jugoslovanske Ljudske/ Stranke lažje krepko nastopala "zoper vsako omejevanje opravičene svobode, zoper vsak politični terorizem in absolutizem. "Napovedala bo boj neodkrite-0mu ovaduštvu, ki išče nedolž-°nih žrtev že iz leta 1914, in pre "iskuje pezdirje v očesu svojega "bližnega iz dobičkaželjnosti in pod krinko patriotizma. Ljudska stranka se pa te naloge la-
hko tudi uspešno loti, ker je 0-na edina iz lastne inicijative že med vojno izčistila svoje lastne vrste.
Boj korupciji na celi črti, to je in mora biti geslo vseh, ki res hočejo močno državo in sre čen narod. Nered na železnicah, slabe poštne razmere, pomanjkanje premoga, slaba u-'prava, vse to so več ali manj tudi posledice šibkih vodilnih mož ali korupcije.
Da bo mogoče vse, kar je ne zdravega izlečiti, mora narod sam po svojih zastopnikih v najširšem smislu sodelovati; Zatoraj naj se skličejo tudi pokrajinski zbori.
Jugoslovanska Ljudska Stra nka stopa na plan, njen program pridobiva vsak dan novih pristašev in prijateljev po celi Jugoslaviji. Hrvatsko ljudstvo, v svoji zgodovini tolikokrat prevarano z zaupanjem upira svoje poglede v Jugoslovansko Ljudsko Stranko. V ponosni Bosni in Hercugovini se njene vrste širijo, ker zna narod dobro razločevati pravo od potvor-jenega. Kršna Dalmacija težko pričakuje, da se po. Jugoslo vanski Ljudski Strank! osvobo di kapitalistične družbe, ki pod krinko patriotizma uganja te-^Cftio:	■•lu&j v Srbi-
ji.) i | ami naiširše' plasti naroda zivjo z velikim zanimanjem in simpatijami na mirno, premišljeno in stvarno delo Ljudske Stranke* Srbski seljak vidi pred seboj uničene domove, v-sled dolgih junaških bojev zaostalo in čisto razorano gospodarstvo, pomanjkanje živine. Zeli so zopet postaviti zadružno organizacijo in jo izpopolniti, želi si dobro urejenega šol stva, skrbi ga vprašanje o povr nitvi vojne škode. Srbski kmet, delavec in inteligent se zaveda jo, da se smejo pri vseh teh s-vojih stremljenih zanašati, na najodločnejšo oporo pri parlamentarnih zlastopnikih Jugoslovanske Ljudske Stranke.
Pozitivno delo naše stranke je luč, katere žarki osvetljujejo sijajno bodočnost stranke. Ideje naše so zmagovite, ker šo zdrave. Bodočnost Jugoslovanske Ljudske Stranke pomeni bodočnost celega troimene-ga naroda in države. V svesti si, da narod odobrava pota Jugoslovanskega kluba in da mu zaupa, bo kakor v zgodovinski preteklosti, tudi v bodočnosti visoko dvigal nacionalno zasta vo, gradil trdno državno stavbo socialne pravičnosti.
Predstavniki naroda v Jugoslovanskem klubu se v tem za državo in narod veleresnem času obračamo na narod s pozivom, da neomahljivo vztraja pri svojih idealih za narodno jugoslovansko državo, da se krepkeje in resneje združi in zbere v neprodirne vrste Jugo slovanske Ljudske Stranke, po pre tako z močjo organizacije delovanje svojih preizkušenih bojevnikov za narodno os-vobojenje in tako podkrepi tudi parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba v zbornici.
Belgrad, 23. augusta 1919.
Banič, Brodar, Deželic, Fon, Gostinčar, Grafenauer, Hohn-jec, dr. Jankovič, dr. Korošec, Lovrenčič, Pisek, dr. Pogačnik, Schaubach, -Smodej, _Sušnik, Šimrak, Strem, Vesenjak.
EDINOST, November 13. 1919.
............. "...... " r ■"""' ' ' '
"EDINOST1 I
Neodvisen tednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
Naročnina za celo leto ..................................
Naročnina za pol leta...................................$1.00 j
Cene oglasov na zahtevo.
---—------------------------------- 1
NASLOV:
EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St.	Chicago, 111. 1
■■ , '	■ ■ ■ 5
Telephone Canal 98.
......"......... 1 . ' ' .............." 1, ■ ■	"	................' 11	r
Subscription price per year .............................$2.00
Subscription price per half year.......u.... .■...■..........S^O ^
ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Novenber 13. 1919 — Number _(Štev. 49. Velume V. Leto. 1
Issued every Thursday by Edinost Publishing Co., 1847 W. 22nd , Street, Chicago, Illinois.
Entry as second-class matter applied for at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Razglašen je zahvalnega dne.
Zopet je prišla doba leta, ko ima ljudstvo, Zdraže- ' nih držav navado združeno se zahvaliti večnemu Bogu za njegov blagoslov, katerega je podelil nasi deželi zadnjih dvanajst mesecev. Lansko leto je nase ljudstvo izlivalo iz svojih src hvalo iz zahvalo, da je z božjo pomočjo zmagala pravica in da se je vrnil mir med narode, ki so se tako hrabro boriji v obrambo človeške svobode in pravice. Danes, ko smo končali svojo težko nalogo, in ko vzi-" varno sodove naših pridobitev in gledamo s zaupanjem zarjo nove dobe miru, ko bodo žrtve narodov povrnjene.
' Toda v dosego konečne izvršitve velikega dela, za katerega je ameriško ljudstvo,, žrtvovalo svoje možtvo m velikanske svote morajo skupaj s zahvalo Bogu, v novic ■ posvetiti sebe za ta načela pravičnosti, ki so po božji do-brotljivosti slavile svojo zmagoslavje. -Naša hvaležnost se ne more v ničemur drugem bolj popolnoma pokazati, kakor ako utrdimo s zvestobo in domoljubjem ta načela, za katera so se svobodna ljudstva vseta borila m umirala.
Pretečeno leto smo imeli marsikaj kar nas mora nagniti k hvaležnosti. Vkljub nemirom v našem gospodarskem življenju, kot posledica vojske, smo napredovali. Nasa žetev je bila obilna in od naših preostankov smo mogli pomagati revnejšim narodom. Naša demokracija je ostala neomajena vkljub svetovnim političnim in socialnim nemirom". Naši stari ideali so še vedno naše zvezde vodnice na potu k napredku in prosveti. • # ,
Ti veliki blagoslovi, katere smo prejeli, m za katere smo -pobožno hvaležni/ pa morajo obuditi, da sc bomo bol je zavedli dolžnosti do samih sebe in do človeštva, po katerih bomo skrbeli za to, da ne bomo ničesar storili, kar bi postavilo v nevarnost popolno zmago, katero smo pomagali doseči. Niso bili sebični nameni, ki so nas nagnili, da smo se udeležili svetovne vojske in z enakim duhom nesebičnosti si moramo prizadevati, da bomo s svojim z-gledom in s sodelovanjem pomagali zagotoviti blagostanje vseh narodov in doseči, da se bode cel svet vladal samo s prijateljstvom in dobro voljo.
Zaradi tega pa. jaz Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, s tem določim četrtek 27. novembra kot praznični dan zahvale in molitve za svoje sodržavljane in jih pozivam, naj ta dan prenehajo s svojim navadnim dnevnim delom, da naj se združujejo v svojih domovih in v svojih hišah božjih, kjer naj dajejo hvalo in zahvalo Bogu, dlivcu vsega blagoslova in gospodarju našega življenja.
V	potrdilo tega sem to z lastno roko podpisal in ukazal, da naj se pritisne nanj pečat Združenih Držav.
Dano v distriktu Columbia 5. novembra leta tisoč devetsto devetnajstega po gospodu in v sto in štiri in štiridesetem naše neodvisnosti.
Woodrow Wilson.
Slovanstvo strasno poraženo.
t,...,. -
V	tej vojski so sicer dobili svobodo tuji slovanski narodi, kakor pišejo češki listi, toda kaj je to, ko je pa Slovanstvo kot tako doživelo največji poraz v svoji zgodovini. Rusko židovstvo s pomočjo nemške perfidnosti je zastrupilo slovanski največji narod — da leži danes na tleh, da njegovi sovražniki mirno in nemoteno pleto zanj strašne vezi suženjstva in popolne gospodarske odvisnosti zlasti od Nemčije. Socializem je rodil boljševizem in smrt Slovanstva.
Te dni je ameriška vlada zalotila zaroto po celi A-meriki, katero so pletli — Rusi, ruski boljševiki. Vse njih klube in društva je policija zasedla in konfiscirala vso njih literaturo. Njih zastava je črna. Njih načrt je popolno uničenje vseh organizacij vlad in vsake vere. V njih načrtu so krvave revolucije in nasilja. S silo se mora doseči, da zmaga "sovietna5' oblika vlade.
Tako da stojimo Slovani danes pred ameriško javnostjo, kot največji "bombarji" in "krvoločniki". Ce hočejo naslikati krvoločnega boljševika, naslikajo Rusa, na« šega brata.
Tužna nam majka!
Kaj nam pomaga sedaj navidezna svoboda, ko smo pa moralno uničeni. V Rusiji, kar še ne bode miru in ne reda. Judeničeva vojska je v nevarnosti, da jo boljševiki ne u-nicijo.
Kdo bi bil mislil, da je ruski narod bil tako globoko zastrupljen, da se more ta krutapošast toliko časa vzdržati in še zmagovati.
Največ krvi smo v tej vojski prelili Slovani — pa kaj smo dobili za to?
V	resnici, če čujemo besedo "boljševik" "socialist" in mislimo na Rusijo nam mora srce krvaveti, če ima-
", , mo le še kaj srca.
ilSiillŠMMi-. "fiia.'. cla t	ftrrt/V nnali vlKMftefeužaiiS.....
Krasno delo;
Pred nam leži krasno delce "Koleičtar Ave maria" za prestopno leto 1920.
Sedmi letnik je že to delo. To je nekaj poselnega ta
koledar Afe Maria, na kar smo Ameriški Katoliški Slovenci lahko ponosni. Lepa uredba zunanja oblika, lepa vsebina, zanimive tvarine, vse je tako, da smo v resnici zveselili tudi letošnje izdaje.
Ta koledar je izdala uprava Ave Marie skupaj s Zvezo Katol. Slovencev.
Uredništvo lista "Ave Maria" ima že velikanske vspe-he zaznamova ti med nami Ameriškimi Slovenci. To delo vidno podpira božja pomoč.. Tu sta bila izdana že dva slovenska molitvenika, tu Abecednik, tu katekizem, tu že deset knjig Zveze, Obredniki za Materina in moška društva i. dr. veliko.
Zato mora biti gotovo vsak katoliški Slovenec hvaležen temu podjetju in njega voditelju, za vse to požrtvovalno veliko narodno delo.
Zato pa je sveto dolžnost vsakega katol. zavednega Slovenca, da podpira to podjetje.
Letošnji koledar Ave Maria je pa krasno delo in ga toplo priporočamo vsem rojakom.
STANE SAMO 50 CENTOV.
DOPISI.
CHICAGO, ILL.
V nedeljo 2. novembra pri-'redil je naš mladenički klub Sv. Štefana svojo prvo ustanov 'no zabavo. Odkrito povemo, da smo s strahom čakali tega dneva. Ker smo se bali ali bodo na 'Si fantje dobili od naselbine od ziv, kakor si žele in kakor pričakujejo? Izbrali so si eno najlepših in najdražjih dvoran v okolici. Godbo so si izbrali tudi drago. Vendar, hvala Bogu, vsa prireditev bi bolje ne mogla vspeti, kakor je in našim fantorr rroramo samo častita-ti na njih lepem vspehu.
Pri ui;i 2 sbnv? ::'io priredili naj prej dve kratki igri enoctejan-ki, lei sta prav dobro vspeli.
Prva je bila: "Dva oglasa." Igra je sicer priprosta in ne potrebuje posebno veliko tehtni-ke. Vendar je nekoliko težka, ker je treba posebne spretnosti igralcev da bode ven šaljivo njeno stran in te šale tako pred nesp gledalcem da najdejo, kje je šala. Vendar priznati moramo, da so igralci rešili to svojo ulogo prav dobro. Na.5 g, A. Korenčan je pač na odru do ma« Kaj čuda, da je Jakoba Klepca prav dobro in neprisilje no p redstavljal. Enako zasluži vso pohvalo njegova žena. Miss M. Bicek ki je tako narav no igrala, da smo se ji čudili. Ubogi Silvester ki je imel vsake štiri leta rojstni dan, rojen je bil namreč 29. februarja, je jako ugajal. Mrs. Jera Kočnik, Miss Albina Kozjefe' je imela premajhno vlogo, da bi se mog la pokazati s svojo zmožnostjo. Vendar-je lepo rešila svojo kratko ulogo.
Druga igra je bila burka, ki je izvala obilo smeha celi čas. "Zamena'-' je pač jako ugodno izpeljana enodejanka in je jako hvležna igra.
Glavno ulogo je igral g. J. Gradišar, ki je predstavljal g. Trepotca« Mr. Gradišar je rojen komik. Njega nihče ne pre-i kosi. Ce je pa že do zdaj vedno dobro nastopal, nastopil je v tej igri naravnost izborno. Prekosil je samega sebe. Videlo se mu je, da se je uživil v i-gro. Raj čuda, da je žel burno ploskanje celi čas in da se mu je vsakdo iz srca nesmejal. I-rftel je pač križ, pa po nedolž-, nem. Njegovo ženo Julko je predstavljala Missi M. Grego-■ rich. Tudi ona je igrala izvrstno in naravno, kakor bi bila t že skušena v "zakonskih vojskah". Tudi ona je izvabila s s-vojo ljubosumno jezo veliko , veselega smehu. G. Cvetkovec je imel manjšo vlogo (g. J. Bicek) katero j;e tudi lepo rešil«
Med presledki je nastopila Miss U. Zakrajšek z dvema so-
. 1 rvcs n /vir A »m .	-
šek ima jako izurjen in izvež-ban glas. Z raznimi "triler-ji" se kar igra. Njen glas je jako nežen, kj se posebno lepo pokaže v višini. Žela je hvaležno pohvalo.
Mladeniškemu klubu je častita!' k dosedanjim lepim vs-pehom domači g* župnik in u-stanovitelj kluba. V svojem nagovoru je povedal, koliko je klub že finančno napredoval in koliko je že dosegel med mladino. Nima še veliko članov ker je nasprotstvo bilo preveli ko se je marsikak fant ustrašil "in se že fii prudriižil. Ven-'dar ivliv Ui. j c fantom-, naj- gredo .aarrej po začeti poti. Vsi klubi, vsa društva bodo preje propadla kakor mladenišlci klub naslonjen na župnijo. Dosedaj je klub zbral v svoji sredini bisere slovenskih Chicaških fantov. Vse, kar se mu je dosedaj nedobrega pridružilo, je odpa dlo in mora odpasti, tako se bo de vse, kar je dobrega pridružilo in se mu mora pridružiti. Zato je klical fantom: nevtra-šeno naprej. Poživlja: je tudi stariše naj vpljivajo na svoie fante, sinove da se bodo vsi pridružili tem » klubu. Mlade-niški klub je "zibel naselbine". V jako šaljivem govoru je slikal vse to in slodnjU svaril fan te naj prehitro ne vstopijo v "kurnik".
Po gledališki predstavi se je razvila jako živahna in neprisiljena zabava. Ob donečih zvo kih prijetne godbe se je vrtilo toliko parov po prostornem plesišču, da ni bilo prostora za vse.
Zares tolike udeležbe ni nih če pričakoval.
Fantje, udje kluba, so pridno skrbeli, da so pogostili vse goste.
Vša zabava je bila v resnici nekaj, česar že dolgo nismo i-meli v naselbini. In hvaležni smo našim fantom, da so nam priredili to lepo zabavo, Fantje le kmalu zopet na plan!
Jako pohvalno moramo o-meniti tudi udeležbo starišev, očetov in mater. Tako je prav, rojaki! Pokažimo naši mladini, kako odobravamo njih zdru ženje v ta prepotrebni klub.
Vi pa, fantje, videli ste, da imate celo naselbino za seboj! To naj vas navdušuje k krepkemu delu za napredek kluba!
Fantje, kateri še niste člani kluba, takoj, pristopite! Klub ima svojo lepo dvorano, kjer je kegljišče, biljard, kjer se vr-še zabave. Kjer se fantje lahko shajajo vsaki večer.
Poročevalec.
CHIKAŠKE NOVICE.
Chicaski rojaki, naročite se /si na "Edinost". — Edinost je glasilo naše naselbine. Ali bi ne oilo lepo, ko bi vsak faran Sv. Štefana bil naročnik tega lis-;a! Tako bi se vse važnejše zadeve oglašale v tem listu. Kolika korist za naselbino, za društva in za vse naše prireditve!
Chicaška društva: oglašujte svoje društvo v "Edinosti,,. — Pri prihodnjih letnih sejah glasujte za stalen oglas v našem listu.
Kakor smo že zadnjič sporočili priredila bosta na pustno nedeljo 15. februarja v Češko Amerikanski dvorani oba naša kluba, fantovski in dekliški več jo prireditev, za katero se bodo kmalu začele velike priprave, kajti to bode nekaj, česar naša naselbina še ni videla. — i Vsa društva so prošena, da bla govolijo to vpoštevati-
Obiskal nas je te dni, Rev. Si mo nLampe O.S.B. Indijanski misijonar v Clopuet, Minn. Bil je gost našega župnika. Kakor znano je č. g. misijonar lani pogorel, Prišel je kupovat novih stvari za svojo cerkev, kajti nova cerkev bode v najkrajšem času dogotovljena. C. g. je nav dušen delavec v vinogradu Gospodovem.
Obiskal nas je Rev. Anton Leskovec slovenski župnik iz Eveletha, Minn, in bil gost našega g. župnika. C. g. je bil na vshodu, kjer je obiskal svojega prijatelja izza mladih dni č. g. župnika smo se zveselili, ško 'da le, da je tako malo časa os-ta 1 med nami.
Miss Tereza Širše iz Eveleth, Minn, je bila v Chicagi za prav !malo časa* Drugič želimo, da bi se dalj časa zamudila in si ogledala naše zakajeno mesto..
Na svatbi Mr. in Mrs Utroša
pjtetečeno nedeljo je bila prijetna zabava, katere se je udeležilo veliko sorodnikov in prijateljev ženina in neveste. Starešina je bil Mr. Andrew Gla-Vach, kateri je imel pred večer 'jo primeren nagovor na novo-poročenca po šegi ogrskih Slovencev. Tudi naš g. župnik je 'počastil svatbo in častital no-voporočencema.
č	___
Poročila sta se pretečeno soboto v cerkvi Sv. Štefana g. J. Zunich iz Cialumeth-a, Meh. in gč. Anna Polžek doma iz Bu-torja pri Cernomlju. Priči sta bila g„ Math. Stukelj in gč. Kat. Zinič. — Bilo srečno. —
— Ženin Števe Utroša in nevesta Miss Anna Čačovič, v nedeljo 9. novembra. Oba seta o-grska Slovenca. Priči sta bila: Mr. Andrew Glavach in Miss Josie Zakrajšek.
Obema paroma želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Umrla je Mre. Mairgaretha Rojko in je bila pokopana iz 'cerkve Sv. Štefana na pokopališče Vstajenja. — Starišem Kolenc je umrl sinček Štefan • in je bil pokopan na Summit. ! — N. v m. p J
ZA SMEH.
i . ,
Ni razkimel.
. Tetka: No, Johnek, le vze-
l mi si kos "cake"-a,
Johnek: Vzame in nič ne re-
' če.
Tetka: No, Johnek, kako se - pa rečef	\
Johnek: Tetka, dajte še en , kos.
Časa nima.
j Star pijanec (malo vinjen). To je pa že preneumno, da sem se dal tako vjeti tej pijači. To i he bode nič! Kakor hitro bo-! dem imel le malo časa, se moram odvaditi.
^^ New York ^^^
Je središče svetovnega prometav sakem pogledu.
Denarne pošiljatve. — Potovanje v staro do movino. — Dobiti svojce iz stare domovine, — vse to se <Ja napraviti najlažje preko New Yorka, J ako v teh slučajih se podaš v vsestransko pozna no, nad 20 let staro ter pod državnim nadzorstvom poslujoče: Potniško in bančko podjetje: "EMIL KISS" Ta tvrdka pošiljanajceneje, najhitreje intudi varno denar v staro domovino, zastopa vse pa-robrodne družbe, izdaja bančne nakaznice (drafts) na vse varne svetovne banke, prejema napovedanja.	\
j Ta, tvrdka vam garantira za vsaki posel * Ako kaj potrebujete obrnite se naprvo na to ^ fe. tvrdko, pred kje druge poisvedujete, ker
v tejtvrdki dobiti pojasnila, svete in Jp ^^ pouk bresplačno. Pridite osebno ali g pišite na:	m
EMIL KISS!-	M
^HL 133 Second Avenue, cor 8th. St. New JS ^ York, N. Y. Ustanovljeno 1898.
Telefon: Orchard	AT
Pošiljanje denarja v staro domovino.
Hitro, zanesljivo in poceni morem poalati denar ▼ atari kraj, vsaka, pošiljatev je zavarovana proti izgubi
Cene Denarja:
100 kron----------------za $ 1.90
200 kron ________________za $ 3.75
500 kron--------------- za $ 8.90
1000 kron------------__— za $ 17.75
5000 kron--------------za $ 88.00
10.000 kron ______________ za $175.00
50 lir------------------za $ 5,65
100 lir------------------za $ 10.75
500 lir------------------za $ 53.00
1.000 lir------------------za $106.00
Denar pošljite po Money order, po American Expresa Co. ali po bank draftu.	.....
Potni listi.
Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbim tudi potni list.
LEO ZAKRAJŠEK
70-9th Ave, New York, N. Y
Izšel j e
IEC CD L HEj ZD rnj&m jtrC
AVE MARIA
za leto 1920.
in smo ga začeli razpošiljati najprej naročnikom ZVEZE KATOL. SLOVENCEV, potem ga dobe drugi naročniki.
Rojaki sezite hitro po njem! Imamo ga le primeroma malo število. Naročite ga takoj!
Hočete poslati svojim dragim v domovino nekaj zanimivega? Dobro! naročite si koledar "Ave Maria"
Cena 50c.
To je najcenejši slovenski koledar.
© ZbvdZS^DCXS^
1852 WEST 22nd PLACE, __	CHICAGO, ILL.
HITRA POMOČ
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanoBt, okoreli sklepi in miSiee, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomo&i s takojSnjo uporabo
PAIN-EXPEIXERJA
"Prijatelja v potrebi"
Družine, ki so emkrat spoznale njegovo zdravilno nio6, ne bodo ve6 brez njega. Samo enPain-Expeller je, in v vaSe varstvo je opremljen z našo tvorniSko znamko
S I 3D O IMt
nima zavojček te tvornifike znamke, ni pristen in ga zavrnite. 85 in 65
ftATlt.<Yxr v xrnoTi lAlraviio.li nI i rvn. mn
EDINOST, November 13. 1919,
TRDNAJERA.
Spisal R. J. A. P.
Nežno je padal sneg: napolnjeval je grape in zbiral ob vogalih. Vetra ni bilo nikakega. Stara mati Toparjeva je stala pri kuhinjskem oknu in gledala, kako so padale snežinke ena za drugo. Lep 'razgled se je kazal Toperjevi stari mami, ker je bila njena hiša zadnja v Ebertonu. Pri kuhinjskem oknu je lahko opazovala svojih par oralov zemlje in kakor daleč je neslo oko. Bilo je v torek, meseca decembra, leta 1917. Toparjeva stara mama je ravno mislila o vojni, ko je stala -pri kuhinjskem oknu. Premišljevala je, kako bi napravila božične praznike prijetne za otroke. Njeno prepričanje je bilo, da otroci nesmejo biti žalostni na tak dan, na dan ko je Bog postal otrok.
Stara mama bi bila lahko pomi-slila tudi malo naprej, pa ni hotela. V svojem življenju se je navadila nekaj koristnega namreč, da ni mislili preveč na'bodoenost. Če bi bila mislila sedaj, bi bila sprevidela, da se bo težko preživeti čez zimo. Bilo je premalo drv, in premoga: tudi ni bilo dovelj. V današnjih časih je treba že precej denarja, če hoče kdo preživeti i Štiri otroke, čeztudi v malem mestu. Otroci so bili prav zaprav . njeni vnuki.
Toparyeva stara, mati je prestala, že dokaj revščine. Bila je vojaške rodovine in omožila se je z I vojakom. Njen mož se ni bal iti v boj leta 1861. Res, da ga tedaj še i ni poznala. Da se Jožef Topar ni bal odzvati se, ko ga je klicala domovina, to mu je veliko pomagalo, ko je zasnubil njo, sedaj staro mamo, ko ji je prišel dvorit z mlade-niško možkim srcem v onih dobrih starih časih. Stara mama je imela tri sinove. Najstarejšega, Johna, je darovala Bogu; ta je misijonar na Filipinskih otokih. Drugega, Mikea, je darovala domovini, leta 1898. Njen najmladši, Joe je na Francoskem.
Ufa je udarila štirikrat, stara mama se je obrnila od okna. j "Otroci se bodo vrnili iz šole, jaz pa zgubljam čas s sanjami, ka-kor bi ga imela preveč."
Še ko je tako mislila, seje za-čulo iz dvorišča glasno govorjenje -in otroci so pridrveli v kuhinjo. Bili so štirje; trije dečki, stari po štirinajst, dvanajst in deset let. Njeno staro srce je bilo ponosno na te dečke. Četrti otrok je bile šibka osemletna deklica splavimi očmi ih zlatimi lasmi. Stara mama se je trudila na vso moč, da bi otrdila deklico, če so bili trije dečki ponos njenega srca, ji je stala Helena sredi srca, njena edina deklica. Mladost se je zopet ponovila v njej, ko so ti otroci ^topili v njeno življenje pred kakimi sedmimi leti. Bili so sinovi in hči njene Helene, katera se je omožila in nastanila na zahodu. Stariši teh otrok so šli nenadoma. Mississippi reka je prestopila svoje bregove in oče in mati sta utonila. Kdo je došla novica do stare matere, je ta takoj uzela svoj stari kovček in šla po otroke. Njenemu možu se to ni nič kaj dopa-dlo. Do povemo resnico. Tudi stara mama je videla sitnosti, o katerih pa ni nihče zvedel. Prišla je komaj o pravem času, oblasti so jih ravno nameravale poslati v neko protestantovsko sirotišnico, čez dva tedna se je vrnila in z njo so prišli Joseph, Frank, John in Helena.
Njen mož ni živel dolgo zatem. Potem pa jo je obiskala katoliška dobrodelna družba v podobi dobro mislečih žen, ki so rekle da so o-troci preveč za njoj da je najboljše, da jih pošlje v katoliško sirotišnico. Pri tem pa niso računale z mnenje stare mame, katera jim je prijazno, pa odločno povedala, da se brigajo za svoje stvari.
"Mislijo dasem prestara," je rekla sama pri sebiy toda, dokler lahko delam, ne bo nihče drugi pomagal mojim otrokom."
Stara mama je imela eno zaupanje, katero nikoli ne,golfufa in -začela je vzgajati otroke na isti način, kakor je vzgojevala svoje. Da še bolj skrbno.
Pri revežih je vedno pomanka-nje. Čudno je le to kako, da še tako dobro shajajo. Revni, to je, taki, kateri niso revni po svoji krivdi, trdno zaupajo, da Bog čuva nad. njimi na poseben način. O tem ni dvoma. Pri. stari mami ni bilo pomankanja, odkar so prišli Otroci k njej, pa do sedaj, ko se je pričela vojska in razprostrla svoje temna krila tudi nad našo lepo deželo.
Zima se je hitro bližala, stara mama je napravila zavoj in ga poslala svojemu sinu na Francosko. Božič je prišel. To je bil dan čistega veselja za staro mamo in o-troke od tedaj, ko so vstali, da
gredo k zgodnji sveti maši, pa do tedaj ko je zgorela zadnja sveča na božičnem drevescu. Mala He-llna je zlila vse svoje čute v nekoliko besed, «ko se je naslonila stari mamci na rame:
"Kako bi bilo lepo, ko bi bil tudi stric Joe prinas da bi videl."
Po božiču seje hrana podražila, kurjave je primanjkovalo. Denar je postajal precej čudna stvar, zraven tega pa še nikakega pisma ni bilo več iz Francoskega. Januar je minul. Minul je .februar. Prišel je marc, vetroven, pust in mrzel, zadnji zimski mesec je vedno naipustejši, menda zato,ker željno čakamo pomladi. Stari mami je pošlo že skoro vse meso. Na pše-nično moko se je le še spominjala. Z otroci je živela največ obkoruz-ni hrani in mleku; pa še tega si ni upala posluževati, kakor bi rada. Nekaj je morala prodati, če je hotela imeti kak cent. Stara mama je imela močno srce, vendar je začelo postajati trudno.
Le ena stvar jo je tolažila. Približeval se je praznik svetega Jožefa. Stara mati ni nikoli premišljevala za celo leto naprej. Celo leto si je razdelila na štiri dele. Od božiča do svetega JoJžefa in velike noči, to je bila številka ena, od tedaj pa do vnebohoda in praznika svetega Rešnjega "Telesa je bila druga doba; tretja doba se je raztezala od teh praznikov pa do Marijinega vnebovzetjaostalo je tvorilo četrto dobo, stara mama se je naučila od mnogih svetih mož, da ni mislila predaleč naprej.
Praznik svetega Jožefa je bila torej tista točka, na katero se je ozirala v svojih težavah sveti Jožef je bil njen patron. Letos se hoče obrniti do njega s prav posebno prošnje v podobi devetdnev-nice. Predno je začela opravljati to pobožnost je rekla otrolcem zvečer, ko je odmolila rožni venec, da -bodo šli vsako jutro k sveti maši in svšetemu obhajilu, da bodo o-pravili vsaki večer posebne molitve na čast svetemu Jožefu, da bo prosil za nje in za strica, ko so šli otroci spat, je napravila poseben namen, pokleknila in molila.
"Sveti Jožef, vselej si mi pomagal v vsaki težavi. Vem, da mi boš tudi sedaj pomagal zavoljo otrok pa, da se vtrdijo v veri, ne odlašaj predolgo svoje pomoči.''
Bilo je res. da ji je sveti Jožef vselej pomagal. Ko ni vedela, kak stan naj si izvoli, je molila k svetemu. Jožefu. Omožila se je z Jožefom Topor jem in nikoli , ji ni bilo žla: vsakdo ne more reči kaj podobnega, vsakega otroka je že pri rojstvo izročila v njegovo varstvo. Ko sta kupila mela domačijo, jo je posvetila svetemu Jožefu: isti dom ima še sedaj ko je njen najstarji sin pokleknil pred njo in ji razodel, da ga Bog kliče, je izročila njegov poklic svetemu Jožefu v varstvo. Jemala je denar na posodo na hišo, da ga je poslala v višje šole, postal je dober duhovnik. Ko je šel drugi sin -v. vojsko, leta 1898, je šel pod varstvom svetega Jožefa. Katoliški duhovnik je držal njegovo roko, ko je umiral v bolnišnici v Tampi. Ko je njena hči Helena šla na za-pad in se omožila jo je izročila svetemu Jožefu. Če tudi sta ona in on vtonila, pa je le ostala tolažba, da sta bila skupno pri sveti maši in svetemu obhajilu tisto jutro, četudi ste morali iti dva milji daleč. Ko šo stara mati pripeljali otroke na dom, je prosila tega svetnika za pomoč, tudi ga je prosila, naj ji pomoga pri vzgoji. — Smrt njenega moža je bila krščanska smrt. Sveti Jožef jo ni zapustil.
Med devetnevnieo so se razmere vedno slabšale. Stara mama pa je opravljala devetdnevnice že prej: Molila je še bolj in nikoli ni dvomila za trenotek, da bi ne bila uslišana. Devetdnevnica se je skončala devetnajstega Marca. Za praznik je mati pripravila dve kokoši in je hotela speči tudi potico. Kaj drugega si ni upala napraviti, četudi na praznik njenega patrona.
Morda bi se kdo čudil, da otroci niso vprašali, zakaj vidijo vedno manj hrane in kuriva. Zaupali so je popolnoma: otroke pa tudi malo skrbi, sicer je pa že stara mama gledala nato, da niso otroci tega preveč opazili. Morali so pridno opravljati svoja dela. Človek ne čuti tako mraza, če mora delati. Kadar je ogenj pojenjal, so se bolj oblekli. Nekatere njene obleke so morale postati mlanjš, da so pristajale manjšim telesom. Kar se tiče hrane, niso nikoli prišli do konca; to se pravi so sedaj.
Devetnastega marca je bilo jas-• na in mrzlo. Prva stvar na dnevnem redu je bile sveta maša; potem še jutrek. Glavni obed bo
zvečer; za ta odlok je bila poznej zelo hvaležna.
Ura je ravno odbila pet. Ogen je plapolal v peči. da je bilo veselje, zrak je bil poln prijetnega vonja. Otroci so bili vsi v kuhinji. Kuhinja je bila velika in edini topel kraj v hiši. Trije dečki so se ravno učili za drugi dan; njihova sestra je pogrinjala mizo. Frankie je opazil, da prihajata po cesti proti hiši dva moža.
"Stara mama, k nam gresta, oden je vojak."
Stara mama pogleda, dene roke na srce, zmoli kratko molitev in hitro odpre duri na stežaj. Doli proti cesti hiti in se vrže vojaku na vrat. Bil je njen sin, njen zadnji sin, na potu s Francoskega. Ta vojak je šel počasi in se je opiral na tovariša. Oči je imel zavezane. Mama je peljala moža v toplo kuhinjo blizu ognja.
"Nobene besede sedaj," pravi stara mati, "zvečer mi lahko poveš. Sedaj si tukaj hvala Bogu; to je dovelj. Večerja bo kmalu gotova. Gotovo sta lačna.
Med tem so se otroci zbrali o-krog strica : ogledali so si strica, vendar niso ničesar rekli, kar je dalo lepo spričevalo stari materi kot vzgojiteljici. Stara mati sama ni ničesar rekla, ampak se je vse-dla poleg sina in pazila, da je imel dovelj jesti. Podala mu je kruha, zrezala meso, mu podala vilice v roke in mu pomagala v vseh rečeh.
Njegov spremljevalec je bil iz vladne bolnišnice. Z njim je stara mama govorila o vsak danjih rečeh, katere je dobro poznal. Sicer je slabo poznala razmere med svetom, a govorila je pametno.
Večerje je bilo konec. Najstarejši deček je spremil stražnika do postaje. Med tem se je stemnilo, zrak je postajal oster. Veter je žvižgal okrok voglov. Stara mama je položila na ogenj še nekaj drv. Ob navadnem času je zmio« lila rožni venec. Otroci so šli spat. Potem je postavila stol bližaj še?" je vprašala, zu sina, rekoč:
"Sedaj mi pa povej."
"Mati, slep sem," je šepetal.
Njeno srce je skoraj zastalo.
"Bil sem bolan več tednov. — Francijo sem zapustil pred desetimi dnevi. Kmalu bom zdrav, toda videl ne bom nikoli. Plin! večkrat človeka oslepi." Njegov glas je bil skoro jakojoč.
Stara mama bi se bila najrajši naslonila na njegovo ramo in jokala. Prihajale so ji v glavo pp bljižno take misli.
"Po vseh mojih molitvah in de-' vetdnevnici na čast svetemu Jožefu sem dobila to za odgovor: moj Sin se je vrnil slep in ravno na svetega Jožefa dan."
Stara mama je bila vojaške ro- | dovine, njena vera je bila trdna in I živa: za to se ni jokala,'niti se ni vdala zlim mislim. Namesto tega je objela svojega sina, rekoč:
"Jožef, veliko hujše bi lahko bilo. Lahko bi bil v grobu na Francoskem. Mnogo jjh počiva tam. Da si le doma: svoje dolžnosti si storil. Jaz imam dobre 0-či, gledala bom za oba. Ko mene ne bo, bo pa Bog skrbel za tebe. Hudo je če človek zgubi vid slišala sem pa, da so mnogi storili veliko, če tudi niso videli. Pomlad je skoraj tu kmalu- bos zdrav."
Ničesar ni omenila o hrani, o hudih časih, i primankovanju ku- ' riva, ničesar, da ji bo v nadlego 1 na stara leta! Premnogi bi namigovali take stvari. Čaj takega pa stara mama ne bo storila, niti mislila.	*
"Za nadlego vam bom, mati, dokler bom ževel."
"Za pomoč boš, velijo, pomoč. Nocoj si truden. Jutri boš imel nove in boljše misli." f/
"Vi govorite isto, kar mi je rekla neka sestra na Francoskem, isto mi je povedal tudi vojaški kapelan." Npegov glas je postajal veselejši.	'■'■ ■
"Vsi tako pravijo, ker je res." Stara mama pa je točila solze .tisto noč za svojega sina, ki bo ostal slep za celo življenje: o teh solzah pa ni nihče drugi ničesar vedel, kakor stara mama
Na potu k sveti maši je stara mama prijela sina za roko, otroci pa so hiteli naprej in se med sabo pogovarjali.
"Nekaj sem vam snoči pozabil povedati, mati v kovčku imam plačo za štiri, mesece, siodvajset dolarjev. Morda rabite kaj denarja. Kakor vsi vojaki, tako sem bil tudi jaz zavarovan za življenje. Listnica vsebuje tudi podporo, če bi ne bil več za delo. tako dobim petinštirideset dolarjev na mesec.''
"Sedaj imaš prav. Dober počitek je najboljše za človeka, da prav misli."
Med sveto mašo je stara mama zahvalila Bogu po svetem Jožefu. Njena "prošnja je bila uslišana. Prosila je samo za denarno pomoč. Povrh tega je bil pa še njen sin doma, ko je storil svojo < dolžnost
do domovine.
--—j
Zene štrajkarjev in žena jeklarskega magnata v Garry.
a .
Organizacija žen jeklarskih štrajkarjev je enoglasno izvolila ženo Mr. Garry-ja za svojo častno članico.
Društva.
Društvo Martin Slomiek it. x6 S.D.Z.
sprejema člane v društvo od 16. do jo. leta. Bolniška podpora je $5.<*>. 57.00, $14.00. Posmrtnina $15°. $3°o, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža je, da postane član S. D. Z. Pristopite t našemu društvu* dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan romažin, 109s E. 64. St. predsednik, Frank Novak, 6816 Edna a ve, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd >lagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v meseca ob pol dveh 1 novi šoli »v. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Seliškar.
Druivo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema clangs od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je
eno izmed najagilnejših v New, Yorku.
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Glair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton. Bašoa, 1016 E. 61st St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Peterim, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako drugo
nedeljo v mesecu ob a. uri ▼ šolski dvorani.
O. O. T. BED. EAT. BORSTNARJEV.
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, ki se
vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva.
in vsak šlan društva.
Nadborštnar Fr. Perme, 1333 Norwood Rd., pod borštnar Anton Slabše 1082 E. 72nd St., tajnik in zapisnikar Kikelj," 5430 Standard St., Finanšni ajnik Lovrene Zupanšiš, 1372 E. 47th St., blagajnik Jernej- Knaus, 6x29 St. "lair Ave. — Trustisti: Joe Bugovec,
\nton Skulj in John Skulj.
• ■ ' '
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
'»znanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po
$1 na dan, S. D. izplačuje zraven smrtnine, iudi zaposkodmno in raznovrstne operacije. Za nadaljna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobič, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lich, 1. tajnik, 5222 Keystone street; Josip L: Bahorich, II. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street Mesečne, seje se vrše vsako tretjo nedeljo v
mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. - Rojak! Rojakinja! pristopi še
danes kajti jutri bo mogoče prepozno. —
. \
I PISMO IZ JUGOSLAVIJE.
I .	-
Novomesto 12. X. 1919.
Draga Pepa:—
Tvoje pismo z dne 4. julija smo še meseca augusta z velikim veseljem sprejeli. Po dolgem molčanju ti toraj zopet poročam . . . . «
Drugače se nam godi po starem, kakor med vojno dobo, ker razmere so tako čudne da1 rii skoraj za živeti več. Bogataši, oderuhi, verižniki (to so taki ljudje, ki od same sleparije živijo) nas tako pritiskajo s ce nami za vse predmete, da se Bogu usmili.
Ti prokleti Lahoni so nam za prli pot po morju ter zasedli v-so Istro, Notranjsko, Trst, Re-ko i.t.d.-V Reki je taka zmeda vsled Lahov, da ni za pomisliti. Francoske vojake so pobili te beštije brez vsakega uzro-ka okoli 100 mož. Kako pa delajo s Slovenci, Hrvati in Angleže, se čudim da ne udari a-meriški Wilson z železno pest jo po teh vragih v človeški podobi. Ti vragi bodo tudi kar go tovo povzročili nove vojne, da bode še večja beda kot je se, daj, ker Lahon namerava vse kar je slovensko podjarmiti v sužnost in tako nas uničiti. Kje je toraj svoboda nas Slovencev, ko smo vendar zaveden kultur ni narod, pa nam ne puste se razvijati kakor drugim svetnim narodom.
Jaz sem namreč vedno tega mnenja, kakor ni bila v stanu Nemčija in stara Avstrija popolnoma uničiti Srbov in Slovanov, tako se bodo naši sose-dji Lahoni močno urezali, posebno ko bi Amerika in Ameriški Slovani vseh narodnosti se za nas zavzeli to bi nam takoj pomagalo. Mi Slovenci pa ne bomo pod nobenim pogojem pustili zadnje vasi v laških kre mpljih. Ako pride do tega se bomo bili do zadnjega moža.
Lahom dišijo naši rudniki, gozdovi in krasna kranjska dežela. Za narod jim pač nič jii. Slovan pogini na svoji lastni ze mlji.
. Rotim vas toraj vse slovenske žene in dekleta pri vsaki priliki nastopite proti umaza-nostim laških kulturonoscev. Kako bi mi lahko dobivali iz Amerike vse potrebne stvari s-
Telefon: Canal 2138
Posojilo na zadolžnice.
EMIL A. BASENER JAVNI NOTAR.
Moj posel je: Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, 111.
kozi Reko ali Trst. Zadnjo po-šiljatev Slovencev iz Amerike so te barabe v Trstu oropale. Ravno včeraj sem čital v časnikih, da se bode kmalu orga-nizorala druga pošiljatev iz A-merike za Jugoslavijo. Pot si bodo morali seveda drugo ubra ti, da se izogne dolgoprstim tatom v Trstu in Reki,
Ako bodeš toraj res kaj poslala, pošlji prosimo prav lepo ,rveč špul cvirna, črnega in belega, črne Žide za štepati, in za luknje delati. Tudi te prav Jeter malo usnja. Usnje je tukaj po prosimo za kake podplate kakor papir.
Jože in Francka Kleindienst.
Iz »eje dr. Ilirija it. 23 S. N. Z.
dne 2. nov. 1919. New York.
Na predlog č. g. župnika je bilo sklenjeno, da se priredi za bava v korist otročičem v Slove ni j i. Zabavo prirede sloven-, ski otročiči v New Yorku in sicer dne 2. novembra, kar je bilo z veseljem sprejeto. Br. J. Murn je predlagal, da se povabijo k zabavi vsa pevska društva ter da se izvoli veselični odbor, ki bo oskrbel vso prireditev. Oba predloga sta bila sprejeta. V veseličnem odboru so: J. Habjan, A. Rupnik, J. Murn, M. Jazbec, L. Sme in K. Pavlic.
Na zadnji seji je bil tudi izvoljen novi odbor Ilirije. Predsednik M. Čagran, podpredsednik I. Trošt, tajnik J. Murn, blagajnik A. Rupnik, zapisnikar Habjan, nadzornika P. Vogrič in A. Podgornik.
Ivan Murn, tajnik. |i
SLOV. KAT, PEVSKO DRUŠTVO
L I R A "
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio." Preds. John Zulioh, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J.
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo \ jnesecu v KNAUSOtI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair Ave., N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 45. leta. — Postmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolnika podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14
dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in- ako ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju.
Rojaki, naročajte in priporočajte edini Slovenski katoliški tednik v Ameriki.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE.* Izdeluje MOJKF. OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Kupite ta teden električni šivalni stroj.
Posebna ponudba za dobro-poznani električni šivalni stroj je razpisana za teden po veliko Clevelandskih Električnih trgovinah.
The Illuminating Co.
i i ; ii j Bid g., Public Square CLEVELAND O,
•,:'' • "" /' v ..v''1';"''/1 v''1'1'0 : /•••v,'1':':
POŠILJAMO DENAR
1 ' " 1 1	'' "	« '	''	' 1 , ' K ' ■, , 1 "" ' ' * ' ' * '	■	*	s vi {jfijy' j,1 • ' 1 >
v staro domovino zajamčeno.
Naše cene so najnižje
ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta.
Vlagamo denar na bančne knjižice v katerokoli banko v Jugoslaviji.
Pišite po podrobnosti. Ako greste v staro domiovino in nočete nositi veliko denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko in ga vložimo na knjižico dokler Vi ne pridete tja.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., Chicago, 111.
.
Uradne ure : od gih zjutraj da sih popoldne. V pondel-jek in soboto do 8.30 zvečer.
KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAD DEVET MILIJONOV DOLARJEV.
URADNIKI:
W. Kašpar, predsednik Otto Kašpar, "podpredsednik Karol Krupka, podpr. Eugene W. Kašpar, podpr. Emil F. Smrž, blagajnik August Filek, pom. blagajnik.
\ November 13. 1919.
KRIŽARJI
^"ZGOpOV^SKi ROMAN V ŠTiRiH DFUH~~
Sp>snl: H. SIENKIEWICH Ja^ .Poslovenil: PODR/» VSKi_
(Dalje.)
"Doslej- mi še niste storili nič zalega, marveč sem sprejemal od Vas le dobrote. Vitez me je zajel pri Boleslavicah še v de-tinskih letih ter mi je brez odkupnine ponudil svobodo, toda meni je služba pri vas bila ljubša nego svoboda* Bog daj, da bi mogel preliti, moja gospa, za vas svojo kri!"
"Bog te spremljaj in čuvaj !" mu odvrne Jagjenka ter mu poda roko.
Teda on se je pripognil k njemim nogam ter jih poljubil, da jej s tem izkaže večjo čast; potem pa dvigne glavo ter reče ponižno il\,plaho:
"Sem preprost človek, toda plemič sem in vaš zvesti služabnik . . . Dajte mi kak spominek na pot. Ne odrecite mi tega ! Bliža se čas bojnega klanja, in sveti Jurij mi je priča, da hočem biti vedno v prednjih in nikdarv zadnjih vrstah."
"Za kak spominek me prosiš?" ga vpraša nekoliko začudena Jagjenka.
"Opašite me na pot s tem vašim pasom, da bom lože umrl, ako mi bo le treba umreti."
In znovič se je sklonil k njenim nogam, sklenil roki ter jo prosil, zroč jej v oči, toda na Jagjienkinem licu se pojavi strah, in čez nekaj časa mu odgovori globoko ganjena:
"Ne moj dragi, ne prosi me tega, ker ta pas bi ti nič ne ha-snil. Kdor je sam srečen, ta te naj opaše, ker to ti prinese srečo. A kaj neki imam jaz? Ničesar drugega nega svojo tugo. A kaj imam pred seboj? Ničesar drugega, nego žalost. Oh, jaz ne prinesem sreče niti tebi, niti komu drugemu, kajti tega, česar sam nimam, tudi nil^omur drugemu ne morem dati. U-soda me tako preganja na svetu, da ____ da----"
Tu umolkne naglo, čute, , da bi se razjokala, ako sprego-ri še nekoliko besed. V očeh se ji je že lesketala solza. Čeh je bil močno ganjen, Raztumel je, kako težavno bi ji bilo, vrniti se v Zgorelice, kjer bi morala živeti v bližini Ctana in Volka, ali ist otako neugodno ji je bilo ostati v Spihovem, kamor poprej ali pozneje utegne priti Zbišek z Danušo. In Glavač je povsem dobro razumel vse to, kar se godi v njenem srcu, toda ni ji mogel pomagati v tej nezgodi, temveč ji je samo enkrat še objel noge, rekoč :
"Ej, da bi mogel umreti za vts, Umreti!"
Ona pa mu reče:
"Vstani! Na vojno pa te naj opaše Setjehovna, ali naj ti da kak drug spomin, ker ona te že davno ima rada."
In tako pokliče Setpjehovo. Prišla je hitro, kajti bila je v stranski sobi, kjer je poslušala pri durih. Samoradi bojazljivosti se ni prikazala poprej, dasi je silno koprnela, posloviti se pred-odhodom od lepega orožjenosea. Prišla je vsa zbegana in plaha, srce ji je pa močn? vtripalo v prsih, in oči so ji bile rosne od solz. Pobešivši trepalnice, jje stala pred Glavačem podobna cvetu jablane, nezmožna spregovoriti niti besedice.
Glavač je spoštoval in obožaval Jagjenko, ni pa smel na njo niti misliti, zato je pa kaj pogosti misilil na Setjehovno, in tudi sedaj se je to kopmenje vnelo v njem. Vroča kri mu je kro-žila po žilah, težko mu je bilo braniti se njenega prijaznega pogleda. A njena lepota je še bolj vplivala nanj:, zlasti sedaj, ko jo je videl pred seboj vso zbegano in v solzah, ko je skozi te solze videl njeno ljubezen, prav kakor se skozi bistro vodo vidi zlato dno.
Obrnil se je k njej in rekel:
"Vedite, da sedaj odrinem na vojno, kjer morda tudi padem. Ali vam bo kajl žal za menoj?"
"Žal mi je da odhajate!" mu odgovori deklica s tankim glasom.
In takoj so ji prevrele iz očij solze, katerih je imela vedno obilno pri roki, Čeh je bil toočno ganjen. Jel ji je poljubovati
roke, zatajevaje v sebi pred Jagjenko željo še po drugih po- ] ljubih.	■
"Opaši ga, ali pa mu daj kajl za spomin, da se bo s tvo- : jim znamenjem boril," ji reče Jagjennka.	<
Toda Setjehova mu ni mogla tako lahko kaj dati, ker je imela na sebi moško obleko. Jela je iskati, toda ni našla niti traku niti kaj drugega. Ker je njena ženska obleka bila še vedno v skrinji, odkar sta odšli iz Zgorelic, zato je bila v veliki zadregi, izi katere pa ji je pomagala Jagjenka z nasvetom, naji mu da mrežico za laše, ki jo je nosila na glavi.
"Zares! Dajte mi mrežico!" zakliče Glavač. "Obesim jo na čelado, in nesrečna bo mati onega Nemca, ki seže po njej."
Setjehova dvigne kvišku obe roki in kmalu se ji vsujejo njeni zlati lasje po hrbtu in po ramenih. Ko jo je videl Glavač tako razpleteno in krasno, se ves spremeni. Lice mu zarudi, a hipoma zopet obledi. Konečno VzaiiK- mrežico, jo poljubi in si jo dene v nedra. Še enkart objame za kolena Jagjenko, a potem objame dokaj močnejše, nego je bilo treba, Setjehovno. Poslovili so se drug od drugega, in on je odšel, ne spegovm-^i več niti besedice.
In dasi je bil truden, dasi si po potovanju še ni odpočil, vendar ni šel spat. Pil je na vso moč z dvema mladeničema iz eLskovice, ki sta imela oditi z njim na Žmudsko. Vsekako se ni opijanil, in komaj je pričelo svetiti, ji bil že na dvorišču kjerao jlih čakali konji, pripravljeni na'pot*.
V steni glavnega poslopja se je od r vi o nakrat okno, z živalskim mehurjem popeto, in na dvorišče so pogledale plave oči. Čeh jih je zagledal in hotel steči tjekaj k njim, da bi po-kazial mrežico, prijeto na čeladi, toda to njegovo nakano sta preprečila duhovnik Kal eb in stri Tolim, ko sta prišla na dvorišče, da mu dasta na pot dober svet.
"Pojldi na dvor kneza Januša," mu reče duhovnik Kaleb. Morda se tudi vitez Matija tam vstavi. V vsakem slučaju pa dobiš tam zanesljive novice ter dokj znancev. Od tod drže tudi dobro znana pota na Litvo, in lahko najdeš kažipota skozi gosto goščavo. Ako hočeš priti varno k mlademu Zbišku, ne pojdi na Zmudsko, ker tam je že pruska meja, temveč pojdi preko Litve. Vedi, da te celo Žmudci vtegnejo ubiti še poprej predno porečeš, kdo si, dočim bo temu povsem drugače, ako dospeš ajtkaj od strani kneza Vitolda. Sicer pa naj Bog blagoslovite-be in oba viteza, da se vrnete vsi skupaj zdravi ter rešite deklico, za kar hočem vsaki dan po večernich prositi Boga."
"Hvala vam oče, za ta blagoslov," odvrne Glavač. "Ne bo sicer lahko dobiti to žrtev živo iz onih zlodjevih rok, toda vse je v božjih rokah, in nada jie vedno boljša nego obup."
"Seveda je boljša, radi tega jo tudi ne izgubljaj! Da — nada oživljuje tudi tedaj, ko srce ni brez bojazni, Najhuje je da kaže Jurand s svojim prstom proti nebu, kadar kdo omeni njegovo ime, kakor bi jo videl že oridi.'
"Kako bi jo mogel videti, ker je pa prišel ob oči?"
Toda duhovnik odvrne napol Čehu, na pol samemu sebi:
"Dogaja se večkrat, da kadar komu ugasnejo pozemelj-ske oči, vidi prav to, česar drugi ne morejo videti. Da, dogaja se to, dogaja! No, nikakor pa tudi ni mogoče, da bi Bog dopustil, da bi kdo delal krivico takemu jagnjetu. Kaj je neki ona zakrivila Križarjem? Ničesar! Sicer pa je bila nedolžna kakor lilija na polju, ter draga ljudem, kkor je ptičica, ki prepeva ve sbožji dan. Bog ljfubi otroke ter ima sočutje s človeškim trpljenjem. Da, ako bi jo oni ubili, j«? more celo zbuditi od mrtvih, kakor je zbudil Lazarja, ki je vstal iz groba in potem živel še mnogo let. Potuj zdrav, in roka božja naj čuva vas vse in njo!'
Po teh besedah se je vrnil v kapelico, da odsluži rano sv. mašo. Čeh pa je zasedel konja, se priklonil še enkrat pred napol odprtim oknom in odjezdil.
Med tem se je že popolnoma zdanilo.
XV.
K nez Januš in kneginja sta odšla z jednim delom svojega dvora na poletni ribji lov v Čersk, ker Sta se jako rada ukvarjala s tem poslom, ki jima je bil kaj prijetna zabava. Od Miko-laja iz Dolgega lesa je izvedel Čeh dokaj važnih reči, tikajočih se zasebnih zadev, kakor tudi vojne.
Najpoprej je izvedel, da je vitez Matija očividno odstopil od prvotne nakane, da bi odšel na Žmudsko preko pruske meje, ker je bil pred nkoliko dnevi v Varšavi, kjer je tudi našel kneza in kneginjo. Kar se je tikalo vojne, mu je potrdil stari
Nikolaj vse novice, katere je Glavač na Sčitnem slišal. Vsa Žmudska je, kakor jeden sam človek, vstala zoper Nemce, in', knez Vitold, ne samo da bi pomagal Križarjem proti ZmUd-!| cem, marveč je pošiljal tjakaj celo denar, ljudi, konje in živež. ! Kakor on, tako so tudi Križarji poslali svoje poslance k pape- 1 žu, k cesarjiu in k drugim krščanskim vladarjem, očitaje si ' drug drugemu nezvestobo in izdajstvo. Od velikega kneza je : odšel s takimi listinami modri Mikolaj iz Rženjeva, kateri je : znal razpletati niti, s križarsko zvijačnostjo spletene, dokazuje povsem neimerno krivico, kakršno so delali Križarji litevski in ' žmudski pokrajini.	|
Ker pa se je med tem na vilenskem zborovanju še bolj u-trdila zveza med Poljsko in Litvo, so upadla Križarjem srca, kajti lahko je bilo videti, da Jagiello, kot vrhovni vladar vseh zemelji, ki so bile pod oblastjo kneza Vitolda, bo stal v slučaju vojne n njegovi strani.
Grof Ivan Sayn, grudzijski komtur, in grof Schwatzburg,
gdanjski komtur, sta odšla na zapoved velikega mojstra k polj- ,
skemu kralju z vprašanjem, česa se imajo nadejati? Kralj
jima ni rekel ničesar, dasi so mu prinesli lepih -darov. Zato so
mu pa zagrozili z vojno, toda ne odkritosrčno, ker so dobro
vedeli, da je veliki mojster in kapitula v duši grozno boje1
JagieHove moči in da si na vso moč žele oddaljiti dan jieze in poraza.
Zato pa so se razbili vsi dogovori, zlasti s knezom Vitol-dom. Zvečer po Glavačevem prihodu so dospele v varšavski grad nove novic e. Dospel je bil Broniš iz Tesnove, dvornik . kneza Januša, katerega je bil poslal knez po novice na Litvo; , z njim sta dospela tudi dva odlična kneza s pismi od Vitolda . in od Zmudcev. Te novice so bile grozne. Križarji so se pripravljali na vojno; utrjevali so gradove, propravljali smodnik in •	Namenite stolpe. Na mejo so pošiljali svoje viteze in
. knehte , m celi oddelki lahkejše konjenice so že prihruli i preko meje, na Litvo in Zmudsko od strani Ragnete Gottes-. werdera in drugih obemjnih mest. Po goščavah, po polju in i po vaseh se je jel razlegati bojni klic, in na večer je nad on-, dotnim.morjem lesov svetila zarja požarov, Vitold je vzel kon-, čno Zmudsko javno pod svoje varstvo, poslal tjakaj svoje Iju-5 di, oborožencem pa je postavil svojega hrabrega Skirvoilla . za poveljniki. Ta je vdrl v Prusijo ter ondi požgal, ugonabljaj . in pustocil. Tudi knez se je pomaknil s svojo vojsko bliže k Zmudskemu:, kjer je utrdil nekatere gradove, a druge — ka-> kor na primer Kovno, - pa razdrl, da se v njih ne bi ugnezdili
3	m+nik0mur že ni bil° več tajno, da precej, ko nastane
zima ter vtrdi mraz močvirje in blato, ali -morda še poprej
" It suho, napoči velika vojna, kf se razširi po vseh b llte?klh; zmudskim m pruskih pokrajinah, kajti ako kral^ i	Vitoldu na pomoč, pa mora nastati dan, ko nem
ski val zalije bodisi pol sveta, ali pa se umakne odbit za dolga leta nazaj v svojo nekdanjo strugo.
(Dalje prihodnjič.)
a _____
Trideset let podlage.
Trideset let so stroga posku-i šnja. Trinerjev Elixir of Bitterl Wine je bil prvič postavljen na| trg leta 1890 in je vzdržal po-fe skušnjo. Danes je na glasu, dali'' je najbolj zanesljivo. Njegovi! izdelovalci so se držali in se dr-1 že velikega pravila, katerega* je izrekel Andrew Carnegie® I "Preskusiti svoje izdelke bol}®/ strogo, kakor pa kupovalec zahteva. Dobro ime, da izdeluje' te najboljše je gotova podlaga na kateri lahko zidate." Tiso; če, ki so izgubili slast, so imeli ■ zaprtje, glavobol, so bili nervozni i .t. d. niso nikdar opustili ga priporočiti svojim prijatelj jem. Vedeli so, da pomaga, DrU gi zopet so se prepričali, da je .Trinerjev Angelica Bitter To: nic izvrstno sredstvo za prido-bljenje energije, da je Trinerjev Cough Sedative neprekos-ljivo sredstvo zoper prehlajen^ je in kašelj, da Trinerjev Lint ment hitro pomaga proti reu-matizmu neuralgiji. Vaš lekarnar ima vse te stvari v zalogi. -1 Josepho Triner Co., 1333 - 43| So. Ashland Ave. Chicago, Ill.r
Dober liniment.
Menda ni potreba nagla ša t i posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega li-nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in .tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor
Several Gothard Oil
(Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatlzem, lumbago, sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju ud<# in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 50c in 2c davka ali 60c in 3c davka.
— — — — —- — -w —— -W	-w	-VI.P-	-ULY	x^r-	\
DR. S. HOLLANDER,
.35 DENTIST x 1355 E. 55th St. vogal St. Ci*ir ,
NAD LEKARNO.
Ure od g. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško
delo za zmerne cene. Kot plačilofse vzame tudi "Liberty
BONDE.
Delavci Podpirajte delavsko Podetje!
NAŠ UPRAVITELJ '(MANAGER) MR. JO HN PETROVCIC POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO KER IMA OMENJENI OSEMLETNO PRAKSO V BANČNIH POSLIH.
Naše cene so naslednje:
100 kron................za $ 1.90
1000 kron............- za $ 17.75
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SLVEDA TUDI NAŠE
CENE.
POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS.
■-o---r—i
EDINOST Publishing Company
1847 W. 22nd SV	Chicago, m.
THIRD RED CROSS ROLL CALL
November 2 to J J, 191$
sTime to Re-Join
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
Nekoliko dolarjev
v predplačilo,
pa vam prinese v hišo to izvrstno stvar. S tem si prihranite delo in čas. To ni nikako razkošje terega prihranite v delu, lahko porabite, da si nabavite ta ampak je potreba. Denar ka-stroj. Mi damo na lahka in majhna odplačila.
Delamo tudi vse električne potrebščine po hišah in tovarnah.
Napeljemo vam električne žice v hiši proti takojšnjemu plačilu.
Epi Fidelity Auto & Electric Co.
111% 2110 W. 22nd Str. Phine Canal 5190
XTTTT ♦ * ♦ * * * * '♦ i •*••«'"i"-i"."*".' V Y l
National DrugStorei
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste I
/J
Naša lekarna je tekom svojega i :>bstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso I •krbjo tudi izdelujemo zdravila po j edravniških prepisih.
■ v	"	•
Kadar dobiš od zdravnika pred >is za zdravila, pridi vselej k nai» n boš zadovoljen.
Naša zdravila so vedno sveža.
_
V ASA OBLS KA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.;
Frank's Dry Cleaning Co
Telefon: Central in Rosedale (694. Delavnic« in orad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banlce. :OLLINWOOD — PODRUŽNICA. 15513 WATERLOO RD.
KIŠTE V STARI KRAJ.
Rojakom in rojakinjam na-j znanjam, da bodem sedaj prodajal vse po znižani ceni. Posebno opozarjam na mojo veliko zalogo kave, ki jo prodajam funt od 30. centov naprej. Tudi čevlje in blago za obleke že imam. Pridite si ogledati. —1 Rojakom izven Chicage naznanjam, da napolnim zaboj, ter plačam vožnino, vse za 100 do- j 1 ar je v. Pišite za pojasnila.
JOHN GOTTLIEB.
1821 W. 22rd St. Chicago, 111. Tel.: Canal 3073.
I	•__Adv. I