Leto uayn št. m Ljubljana, sobota 1« avgusta 19)1 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemfti nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPBA VNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6 Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg fit. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — i-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MILIJARDNO POSOJILO FRANCIJE ANGLIJI Zaključek pogajanj med francosko in angleško Narodno banko — Anglija dobi rediskontni kredit v višini okrog šest milijard frankov — Predlogi za štednjo v Angliji Pariz, 1. avgusta. Za dokaz, da finančni položaj Anglije ni tako trden, kakor ga je skušal prikazati v spodnji zbornici finančni min. Snowden v debati o poročilu komisije za štednjo, smatrajo v tukajšnjih gospodarskih in finančnih krogih dejstvo, da so se poga-janaj za najetje večjega rediskontnega kredita med francosko m angleško Narodno banko zopet obnovila ni po zadnjih vesteh tudi pozitivno zaključila. Kakor poroča današnji- *Matin«, je sir Robert Kinders4ey, ki je včeraj ponovno prispel kot odposlanec angleške Narodne banke v Pariz, včeraj ves dan imel pogajanja z guvernerjem francoske Narodne banke in pozno zvečer je prišlo do def.nitivnega zaključka. Angleška Narodna banka je pristala na kreditne predloge in pogoje francoske Narodne banke. Pozno zvečer je imel Kindersley telefon i eni razgovor z Newy arkom ter je obvestil ameriško Narodno banko (Federal Reserve Board) o pariškem sporazumu. Zastopniki privatnih francoskih bank, ki bodo sodelovali v tej kreditni akciji* so bili danes pozvani od francoske vlade h konferenci, na kateri jim bo sporočen doseženi sporazum in izvedena kreditna transakcija. Rediskontni kredit, ki ga bodo dale francoske banke ob garanciji angleške Narodne banke in dodatni garanciji francoske Narodne banke angleškemu denarnemu trgu, bo znašal okrog 25 milijonov funtov Ravno toliko misli dati na razpolago ameriška Narodna banka tako, da bo dobila Anglija skupno okrog 6 milijard frankov. Kredit se bo obrestoval po 3 in pol do 4 odstotke ter je predviden za dobo 18 mesecev. London, 1. avgusta. Komisija za štednjo, ki je včeraj predložila zbornici svoje poročilo, priporoča med drugim, 1 naj se znižaje plače, penzije, postavke za narodno obrambo, javna dela in za socijalne dajatve. S tem bi prihranila državna blagajna takoj 96,578.000 funtov sterlingov. Od te vsote bi prihranili 66 milijonov funtov sterlingov z znižanjem podpor brezposelnim za 20 odstotkov in z zvišanjem tedenskih prispevkov delojemalcev in delodajalcev v fond za brezposelne. Dalje bi državna blagajna dobila z znižanjem učiteljskih plač, z zv Panjem šolskih pristojbin in z omejitvijo izdatkov za šolstvo približno 13 milijonov funtov stsrlfcigov. Z odgodit-vijo cestnih gradbenih del bi prihranila državna blagajna 7.865.000 funtov sterlingov. Poročilo zaključuje z upanjem, da bo našla še nadaljnja sredstva za znižanje državnih izdatkov. Mmistrsflci predsednik Macdonald je naznanil spodnji zbornici, da bo poseben odbor ministrov proučil v počitnicah to poročilo. Hud konflikt med Argen tino in sovjetsko Rusijo Argentinska vlada je dala aretirati celokupno sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Buenos Airesu in prekinila vse odnoSaje z Moskvo Newyo«rk, 1. avgusta. Med Argentino in sovjetsko Rusijo je prišlo do novega diplomatskega konflikta. Argentinske oblasti so že delj časa sumile, da vrše člani sovjetskega trgovinskega zastopništva v Buenos Airesu komunistično propagando in špijonažo. Argentinska vlada je v tej stvari že večkrat intervenirala v VVashingtonu in Moskvi, vendar pa so ostale vse intervencije brezuspešne. Ko je dobila v roke nove dokaze protidržavnega rovarenja sovjetskega trgovinskega zastopništva, se je odločila za radikalno remeduro. Včeraj opoldne je policija obkolila in zasedla poslopje, v katerem je nastanjeno sovjetsko trogvinsko zastopništvo. V poslopju je bila izvršena zelo temeljita hišna preiskava, ki je spravila na dan najrazličnejše mahlnacije tega zastopništva in dokazala, da gre v stvari za dobro organizirano špijonažno in komunistično centralo. Vseh 160 nameščencev tega zastopništva, med njimi tudi 25 žensk, je bilo aretiranih. Argentinska vlada je obenem obvestila moskovsko vlado, da prekinja vse diplomatske stike. Konflikt bo imel verjetno tudi še nadaljnje posledice, ker bodo po zgledu Argentine sledile tudi druge ameriške države in ni izključeno, da pride do popolnega preloma med Ameriko in Rusijo, s čimer bi bili prekinjeni tudi vsi trgovinski odnošafl. Nemci se ne nameravajo odreči carinski uniji z Avstrijo Po mnenju nemškega zastopnika nasprotniki unije nimajo stvarnih argumentov bi hočejo operirati s političnim — Ostra zavrnitev italijanskih groženj Haag, 1. avgusta. Včeraj popoldne so se pr^d haaškim mednarodnim sodiščem v razpravi o avstrijsko-nemški carinski uniji pričele replike. Prvi je dobil besedo zastopnik Nemčije prof. dr. Brunn, ki je v svojem govoru skušal dokazati, da nasprotniki carinske unije med Avstrijo in Nemčijo juridično svojega stališča na morejo podpreti z nobenimi argumenti in da so zaradi tega skušali zavleči vso stvar na politično polje. Z vsemi silami si prizadevajo dati carinski uniji politično obeležje, o katerem pa v dunajskem protokolu ni niti sledu. Proti temu so že z vso odločnostjo nasto- pili zastopniki Nemčije in Avstrije na zadnjem zasedanju Društva narodov. Prof. Brunn je zaključil svod govor z besedami: »Nasprotniki nameravane carinske unije niso mogli navesti ničesar, kar bi dokazovalo, da ta unija ni v skladu z obstoječimi pogodbami. Z ničemer ne morejo dokazati, da ima ta unija kakršnokoli politično ozadje. Državni odvetnik italijanske vlade prof. Scialoja se ja spozabil celo tako daleč, da je tukaj, v dvorani mirovne palače, grozil z vojno! To je najboljši dokaz, da nrma nobenih drugih argumentov.« Demonstracije proti papeškemu nunciju v Pragi Praga. 1. avgusta. Odstop praškega nadškofa dr. Kordača in postopanje pape-škega nuncija Cinciatia je še vedno predmet živahnih razprav v Češkem tisku in v vsej češki iavnosti. Koliko nerazpoloženje Je vzbudila izsiljena upokojitev dr. Kordača v češki javnosti, dokazujejo skoro vsakodnevne demonstracije pred pape-ško nuncijaturo. Snoči se je zopet zbrala pred nuncijaturo velika množica ki le prirejala ovacije sivolasemu nadškofu dr. Kordaču m vzklikala proti papeškemu nunciju. Policija ie demonstrante sicer raz gnala, vendar pa so se znova zbrali In i. i nirh-aM po ulicah. Važne izpremembe v francoski diplomaciji Pariz, 1. avgusta. »Journal« poroča, da jo nemška vlada že dala svoj agrement as novo imenovanega francoskega poslanika v Berlinu Francoisa Panceta, državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu, ki je eden najbolj intimnih sotrudnikov ministrskega predsednika Lagala in zunanjega ministra Brianda. Pariz, 1. avgusta. AA. V francoski diplomaciji bodo važne izpremembe. Za poslanike v Berlinu, Moskvi in Riu de Ja-neiru bodo imenovane nove osebe. Ltoyd Georgesu gre bofle London, 1. avgusta. AA. Lloyd George je mirno prebil noč. Balnfia se vračajo moči. —-—'-~ ~ Povišanje obrestne mere v Nemčiji Berlin, 1. avgusta. AA. Nemška na-rodna banka ]e zvišala diskont od II m 15 %. lombardnb obrestno mero pa od 15 "na 20 %. Nova obrestna mera je stopila v veljavo z današnjim dnem. Odhod Nemcev v Rim Berlin, 1. avgusta- AA. Zunanji minister dr. Curtius in kancelar dr. Briining odpotujeta v Rim v torek. Spremembe v bolgarski diplomaciji Beograd, 31. julija, č. Dosedanji bolgarski poslanik na našem dvoru g. Konstan* tin Vakarelski, ki je podal ostavko, je odpotoval v Sofijo. Do imenovanja novega poslanika bo vodil posle poslaništva prvi tajnik Valmarov. Sofija, 31. julija, p. Za glavnega sekre« tarja ministrstva zunanjih poslov je ime* novan bivši bolgarski poslanik v Rimu Djordje Radev. Avtomobilska nezgoda waleskega princa London, 31. julija. AA. Ko se je waleški princ vračal snoči iz Suningdala, kjer ie igral golf, je »del njegov avto v drugi avto blizu golfskega. kluba. Vsi so se prestrašili, vendar ni bilo hujšega. Oba avtomobila sta poškodovana. Dve ženski sta bili nekoliko ranjeni. Princ jima je takoj priskočil na pomoč, nakar so ju odpeljali v bolnico. Emancipacija češke sladkorne industrije Praga, 3i. julija, h. Vaš dopisnik je dobil iz krogov češkoslovaške sladkorne industrije obvestilo, da se skupina tvornice Stummer v Trnovem na Slovaškem, ki je dosedaj delala z dunajsko in budimpeštan-ako Kredi tanstalt, pogaja s češkoslovaško bančno skupino, ki stoji blizu agrareem. Sanacija Danatbanke Berlin. 1. avgusta. AA. Danattbanka bo prihodnji teden otvorila blagajne m začela redno poslovati kakor ostale banke. Industrijski kro*i so kupili delnice te-sra zavoda v skupnem znesku 35 mMijonov mark po tečaju 125 Razen tega je državna vlada prevzela jamstvo za razne obveze tes^i zavoda. Sovjetska šni jonaža v ČSR OJomouc 1. avjrusta. V tukajšnjih komunističnih krogih dobro znani komunistični propagator Fran Semmler je bil včeraj aretira«, ko le skušal na vojaškem letališču v Ofomaca fotografirati. V njegovem stanovanja so Izvrši« hišno preiskavo ter našli pri tem mnogo obteSllrre-ga gradrva, ki dokazale, da le Ml v službi sovjetske špijonaže. Uvedena je najstrožja preiskava, ker Imalo oblasti dokaze, da ima še več sotrudnikov. Jugoslavija in Italija Slovaški glas o neprestanem izzivanju Italije — Kar delajo sami, očitajo Jugoslaviji Bratislava, 1. avgusta. »Slovenski Denjik« objavlja članek pod naslovom »Jugoslavija in Italija«, v katerem jfiše med drugim: »Jugoslavija je dosedaj vedno kazala ne samo največjo popustljivost, nego tudi miroljubnost, povsod kjer sa je prožila prilika m to napram vsem državam, prijateljskim in neprijateljskim. Zasedanja Društva narodov lahko dado o tem najboljše dokaze. Tudi razne mednarodne konference, politične in ekonomske, potrjujejo, da j3 Jugoslavija storila vse, kar je btfo mogoče, da se izravnajo dr-sprotni nazori in da med poedinimi državami ne bo motena harmonija. Na mnogih mednarodnih kongresih se je Jugoslavija vedno zavzela tudi za interese svojih bivših neprijateljav, kar ji je bilo tudi z njihove strani priznano. Kljub temu gotove države iz temnih zakulisnih in šovinističnih razlogov zapirajo oči pred tem dejanskim stanjem in stalno napadajo Jugoslavijo kot nekako provokatersko silo. Gotovi del nemškega, avstrijskega in bolgarskega tiska si neprenehoma izmišlja razne dogodke ali prenaša vesti iz tendencijoz-nega vira, samo da neti nemir v javnosti rn da povečava nezaupnost. Predstavniki italijanskega javnega mišljenja neprestano haranSirajo proti Jugoslaviji, kakor proti stalnim provo-katerjem, četudi svoje trditve ne morejo bazirati na nobenih dokazih. Kaj vse je Jugoslavija ukrenila, da ne bi vlivala olja v ogenj, najbolje dokazuje dostojanstveno zadržanje vsega jugoslovenske-ga tiska proti vsem provokacijam, ki so izvirale iz Italije. Ne samo, da je jugo-slovenski tisk pisal brez napadov in žalitev o italijanskem postopanju z jugo-slovenskim narodom v Italiji, o justičnih umorih, ki so bili vršeni nad pripadniki jugoslovenskega naroda, marveč je često šel z dostojanstvenim molkom preko največjih žalitev fašističnega tiska, ki ni prizanesel niti samemu kralju Jugoslavije, sorodniku italijanske kraljevske rodbine. Jugoslovenski tisk se navadno zadovoljuje z ugotovitvijo in kroničarskim beleženjem rudi takih dogodkov v Italiji, ki pomenijo odkrito napoved vojne, pri kateri so sodelovali tudi uradni predstavniki sedanjega režijma v Italiji. Na bučno fašistično agitacijo, ki se nanaša na aneksijo Dalmacije, na pohod na Split m Dubrovnik itd., jugoslovenski tisk ni odgovarjal, dasrravno je bila zaTadi tefia ogorčena vsa jugoslovenska javnost. Prav tako jugoslovenski tisk ni izkoriščal marveč je samo stvarno beležil vojne priprave Italije v Zadru, po-natiskujoč o tem samo vesti inozemskih listov, ki jih Italijani niso nikdar demantirali. Kopičenje topov in drugega orožja v Zadru zares ne služi miroljubnim ciljem, marveč ie direktno naperjeno proti Jugoslaviji. Kljub vsemu temu pa si upa fašistični tisk trditi, da hočeio Jugosloveni kršiti mir, ns pa Italijani, ki dajejo za to vsaik dan novih dokazov.« Energična akcija proti zločincem v Ameriki Policijski stražniki smejo vsakogar na .mestu ustreliti — Oklopni avtomobili na ulicah — Nagrada za izsleditev zločincev in že sedaj so se pokazali dobri uspehi-Samo v zadnjih treh dneh so polovili v Newyorku 50 nevarnih zločincev, med njimi tudi več znanih glavarjev. Dva zločinca sta bila na mestu ustreljena, ker sta se branila z orožjem v roki. Toda newyorški zločinci se ne mislijo kar tako udati. Pričeli so proti-akcijo ter so kakor v za^meh policijskim ukrepom včeraj pri belem dnevu umorili znanega newyorškega tovarnarja Ferrera, ker ni hotel izplačati zahtevane precej visoke odkupnine. Newyork, 1. avgusta. Banditstvo se je v Ameriki, zlasti v večjih mestih, že tako razpaslo, da ni bil nihče več varen pred napadi pri belem dnevu. Dosedanja borba proti zločinskemu podzemlju ni rodila mnogo uspehov in zločinci so bili tako rekoč svobodni gospodarji. Odločen nastop čikaskega župana Čermaka, ki je dosegel v borbi proti podzemlju čikaskih zločincev že znatne uspehe, pa je napotil sedaj tudi druga mesta, da začno energično akcijo za iztrebljenje zločincev in ojačenje javne varnosti. Newyorške oblasti so pod vzele sedaj praktične ukrepe, ki gotovo ne bodo ostali brez uspeha. Policijski stražniki imajo nalog, da smejo vsakega zločinca, ki ga zasačijo oboroženega, na mesto ustreliti. 16 oklopnih avtomobilov patruljira noč in dan po mestu VVashington, 1. avgusta. AA. Vlada je razpisala nagrado 25.000 dolarjev za one, ki omogočijo redarstvu, da izsledi atentatorje na avtomobil z italijanskimi otroci v italijanski četrti Newyorka. Kakor je znano je bilo pri tem atentatu več oseb ubitih. Politični begunci se sele iz Amerike v Evropo Buenos Aires, 1. avgusta. AA. Bivši predsednik republike Dealvear in druge politične osebnosti, ki jih je republikanska viada izgnala, so se vkrcale na parnike za Evropo. Ogromen porast brezposelnosti v Ameriki Washington. 1. avgusta. AA. Ameriška federacija za delo objavlja, da bo število brezposelnih v kratkem naraslo na 7 milijonov. Novi italijanski parnik Genova, 1. avgusta. AA Danes bodo spustili v morje nov prekooceanski parnik >Rex<. Slovesnosti bo prisostvovalo več tisoč oseb. Novo ladjo bo blagoslovil kardinal Minoretti. Številne aretacije komunistov Bukarešta, 31. julija AA. V zadnjih dneh so aretirali v vsej Romuniji 000 komunistov. Komunistična stranka je hotela 1. avgusta prirediti velike demonstracije. U policijske kronike Ljubljana, 1. avgusta. Včeraj ponoči se je splazil pri odprtem oknu v. kmetsko sobo v hotelu >Tivoliju< neznan zlikovec in odnesel 24 gramofonskih plošč in dobro ohranjeno vijolino v vrednosti 2200 Din. Tatvino je davi opazil hotelir g. Slavko Dolničar. ki je prijavil, da je oškodovan za 3600 Din. Te dni ponoči so vlomili neznani storilci v neko novo stavbo v Središki ulici v Mostah ter odnesli soko3likarskemu mojstru Vinku Otorepcu aktovko, v kateri je imel za 500q Din soboslikarskih vzorcev. Vzorce je pozneje našel neki delavec v še nedovršeni kopalnici, dočim je tat odnesel samo aktovka Na Ljubljanici in v Malem grabnu so bili te dni na poslu številni ribji tatovi. Pri tem so se posluževali strupa v kroglicah, ki so ga pomešali s kruhom in pometali v vodo. Napravili so najemniku lova g. Ješetu Janku, stanujoČemu na Cesti na Loko, veliko škodo, ki pa za enkrat še ni točno ugotovljena- Posestnica Marija Galičeva v Rožni dolini je prijavala, da so se splazili včeraj ponoči na njen vrt neznani >rabutarji< in ji odnesli okrog 20 kg jabolk in 5 kg marelic v skupni vrednosti nad 160 Din. V Mostah se je pripetila snoči hujša nesreča. Okrog 19.30 je podrl neki avtomobt-list pravilno po desni strani ceste vozečega kolesarja Henrika Rajska, po poklicu zidarja iz Podmolnika. Avto je vrgel Rajska kake 3 m v stran, kjer je obležal s težjimi notranjimi poškodbami in tudi z zunanjimi praskami. Avtomobilist, ki je povzročil nesrečo, je vozil v divjem. diru naprej. Ponesrečenca pa je naložil na voz mimovozeči avtomobilist Ivan Urbas, ki ga je takoj odpeljal v splošno bolnico. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2271.17—2278.01, Bruselj 786.37 do 788.73, Curih 1099.06—1102.35, Dunaj 792.18—794-58, London 273.71—274.53, New York 5624.33—5641.33, Pariz 220.96—221.62, Praga 166.94 — 167.44, Trst 294.75—296.65. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.0875, Pariz 20.11, London 24.91, New York 513.—, Bruselj 71.56, Milan 26.82. Madrid 46.20, Amsterdam 206.70, Dunaj 72.07, Sofija 8.7175, Praga 15.19, Varšava 57-44, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.045. Strna 2 >S L O V E N S K I N A R O D<, dne 1 avgusta 1931 Stev. 172 Zavodi, ki določajo smer življenja Tuđi pri nas U Mle nujno potrebne posvetovalnice za izbiro poklica« — Kako je v tem pogledu v ČSB Ljubljana, 1. avgusta. Bliža ae začetek novega šolskega leta in copet napolni mladina vse naše šole, da »e pripravi v njih na poznejše življenje. 5e sadnja leta pred svetovno vojno je bik) vprašanje šolske izobrazbe in odločitve za ta aH oni poklic lahko. Mladina je študirala in nekako avtomatično je stopala v življenje, kjer je bilo mnogo ve? prostora, kakor ga je zdaj. Po vojni se je pa začela ostra borba ea obstanek, ki poataja od leta do leta ostrejša- Posledica je, da pusti tempo življenja vsako leto ob strani ali pa daleč za seboj mnogo mladih, za težko borbo premalo usposobljenih moči. Prosvetni aparat pa rankcijonira nemoteno naprej, kadri mladih ljudi s splošno izobrazbo stopajo vsako leto v življenje in množe se vrste onih, ki pridejo do bridkega spoznanja, da je bil ves trud in čas, ki ga zahteva studiranje, zaman. Drugod po svetu so se pedagogi in sociologi že davno zamislili nad vprašanjem, kam z vedno večjimi množicami duševnih delavcev, kam z mladino, ki jo pošiljajo šole vsako leto v prevelikem številu v življenje. Kakor se racijonalizira vedno bolj gospodarska delavnost, kakor mora biti danes že vsak ročni delavec za to ali ono delo posebno usposobljen, kvalificiran, če hoče v življenju kaj doseči in če noče biti v neprestani nevarnosti, da izgubi delo in zaslužek, tako vidimo zadnja leta tudi med intelektualci, med duševnimi delavci v najširšem pomenu besede stremljenje po kvalifikaciji Zanimanje za strokovne šole je vedno večje, kar je nedvomno zdrav pojav. Vse premalo je pa pri nas še zanimanja za eno najvažnejših vprašanj moderne pedagogike za tako zvane psihoanalitične ali psihotehnicne zavode, ki imajo namen določati mladini smer življenja. Narava, ki postavi človeka na svet, mu da navadno vsaj skromno orožje, da se bori za obstanek. Enim da več, drugim manj, oni so nadarjeni bolj, drugi manj, eni fizično močnejši, drugi šibkejši. Moderna pedagogika vedno bolj računa s tem, kar prineso otroci že s seboj. Velik je odstotek takih otrok, ki so za to ali ono stroko že po naravi nadarjeni. Mnogo je tudi takih, ki jih narava sama določi za to ali ono stroko In treba jim je le pokazati pravo pot, da postavijo v življenju cele može. Naravne talente je treba usmerjati sicer vlada pri izbiri poklicev kaos in posledica je, da pridejo ljudje v poklice, za katere sploh niso sposobni in torej tudi ne morejo imeti do njih pravega veselja se manj pa v njih doseči uspeha. Vprašanje pravilne izbire poklica le zlasti v sedanjih razmerah načelne važnosti in zato ni čuda, da mu posvečajo po svetu tako veliko pozornost. V naprednih državah se vedno bolj množe posvetovalnice, osnovane na načelih psihotehnike in psihoanalize. V teh posvetovalnicah dobiva mladina potrebna navodila, da se lahko odloČi za pokldc, ki ji po naravni nadarjenosti najbolj konvenira. Pri nas se je sprožilo to vprašanje mimogrede šele nedavno in preteklo bo najbrž še mnogo vode, prodno bomo imeli po eno tako posvetovalnico vsaj v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. In vendar je to vprašanje, ki bi ga bilo treba načeti in rešiti pred mnogimi drugimi manj važnimi zadevami na prosvetnem polju. Zgrešil je poklic Te besede se slišijo tako vsakdanje, da se človek niti ne zaveda, koliko tragedij se skriva za njimi. Vse te tragedije so pa odveč, kajHi lahko se jim izognemo zdaj, ko je znano, da ni prav, če odločujejo starši o poklicih svojih otrok površno, slučajno, brez treznega prevdarka in ne da bi temeljito proučili njihove duše. Mnogi starši se vse premalo zavedajo, kako važen je trenutek v življenju otroka, ko zapusti njihovo okrilje in stopi v svet, da se postavi na lastne noge- Tu absolutno ne bi smelo odločati naključje ali navdušenje staršev za ta ali oni pokldc. Tudi bi starši sami ne smeli odločati, pa naj še tako trezno premislijo in presodijo, kam bi kazalo napotiti otroka. Samo v tesnem kontaktu s psihoanalitičnim zavodom bi morali starši izbirati svojim otrokom poklice. Oglejmo si, kako je v tem pogledu na Češkoslovaškem, kjer so glede mladine mnogo bolj napredni, podjetni in praktični, kakor smo mi. valnice za izbiro poklica v 11. leto. Od leta Letos so stopile češkoslovaške posveto-1921, ko je bila ustanovljena prva posvetovalnica, do konca lanskega leta je dalo 28 češkoslovaških posvetovahric 46.637 otrokom dober svet in pametno življenjsko orijentacijo. Centrala posvetovalnic je ugotovila, kakšen uspeh je imelo njihovo delovanje in pokazalo se je, da je imela mladina, ki se je ravnala po navodilih posvetovalnic, v poklicih polovico manj neuspehov, kakor mladina, ki stopa v življenje kar na slepo srečo. Pri tem je pa treba naglasiti, da je centrala le z največjo težavo obvladala ogromno statistično gradivo in da bi se pokazale še Na-eodnejše posledice posvetovalnic, če bi bili do podrobnosti znani veri primeri, ko dobi mladina pametne nasvete in navodila, prodno se odloči za ta ali oni pok lir. Gotovo je, da med onimi, kri so se ravnati po nasvetih posvetovalnice, ne bo ljudi, ki bi na sta t a leta naenkrat spoznali, da so izgubili najboljša leta s poklicem, za katerega sploh niso bili sposobni, in da so sd pravzaprav pokvarili vse življenje V praški posvetovalnici, ki Jo vodijo vzorno tako, da odgovarja vsem modernim zahtevam, imajo o vsakem otroku, ki ga preiščejo, cel spis. Podlaga tega spisa je kartoteka, obsegajoča poleg osebnih podatkov in imena staršev tudi odgovore na vprašanje, kaj bi rad otrok postal Vprašanja so tri in tako ima otrok možnost izbrati si trt poklice, ki bi ga najbolj zanimali; vrstni red vprašanj pomeni tudi vrstni red zanimanja. Presenetljivo je, da imajo otroci, preiskani večinoma v starosti 14 let takoj, ko dovrše meščansko šolo, točno opredeljene želje Duh časa se kaže posebno pri dečkih. Skoraj vsi hi radi bili avtomonterji ali aero-mehaniki. Mnogi otroci izrecno izjavljajo, da hočejo imeti dobro plačane službe Posvetovalnica se pa ozira tudi na želje roditeljev, ki se seveda od želja njihovih otrok pogosto bistveno razlikujejo. Zelo nezadovoljni so straši zlasti tedaj, če sin napiše, da bi hotel postati mesar ali prekaje-valec. Posebno mamice goje vročo željo, da bi dobili njihovi sinovi čim boljši, prijetnejši in boljše plačani poklic. Posvetovalnica ugotovi osebne podatke vsakega otroka in se obrne na šolo, da dobi tudi podatke o njegovem vedenju in učnih uspehih. To poročilo se razlikuje od šolskega izpričevala s tem, da obsega podrobno učiteljevo sodbo o otroku, kar je velikega pomena za delovanje posvetovalnice. Potem sledi zdravniški pregled Zdravnica posvetovalnice dr. Schulzova poroča o telesnih dispozicijah otrok in njena glavna naloga je povedati, za kateri poklic otrok po svoji telesni konstrukciji ni sposoben. Ce pomislimo, koliko bolezni prinašajo s seboj nekateri poklici, bomo razumeli pomen takega zdravniškega pregleda, ki je zelo temeljit. Posvetovalnici pomagajo tudi praške klinike, ki preiskujejo v mejah svoje stroke funkcije poedinih organov. Ko pridejo otroci v posvetovalnico, dobe posebno polo, na kateri je 10 vprašanj. Odgovori nudijo zanimiv vpogled v otroško dušo, obenem so pa dober pripomoček za presojanje njihove celotne usmerjenosti. Vprašanja so sestavljena tako, da se dobe od otrok čim iskrenejši in resnejši odgovo- Kamnik, 31. julija. Za nami je jasen, solnčni 12. julij, za nami slovesna otvoritev javnega kopališča mestne občine Kamnik. Listi so o tem že pisali, zdi se mi pa, da ne bo odveč, ako podam nekaj zgodovine, T3a je Kamnik, ležeč zasanjano tam med solnčnimi poljanami m gozdno-senč-nimi brdi, ob divotnem, a cekvico to starimi razvalinami ovenčanem holmu Mali grad, pod slikovitimi Kamniškimi planinami kot ustvarjen za letovanje in »a tujski promet, mora danes vsak priznati. To so naglašali tudi govorniki ob otvoritvi. Toda za razvoj tujskega prometa ne zadostujejo naravne krasote, treba je i raznih umetnih naprav. Posebno se je pogrešalo moderno, udobno kopališče, kajti nekdanje staro kopališče usmiljenih bratov z malim, visoko ograjenim bazenom in kadmi, je precej propadlo in sploh ni zadoščalo več. Kopališče In drugo Ko se je zato leta 1929 ustanovilo Tujsko prometu o-drustvo v Kamniku in začelo razvijati vsestransko delavnost, je bila njegova prva skrb — leta 1928 je naglasi 1 potrebo takega kopališča dr. Ogrin v >Sloveniji« v članku >Kamnik kot letovišče in planinsko zdraviliSčec — kako dati Kamniku primerno kopališče. Nekaj glasov je bilo za nakup in renoviranje starega kopališča. Toda po dolgem posvetovanju je društvo uvidelo, da bo veliko bolj ustrezalo v prosti naravi se nahajajoče, odprto kopališče. Ker iz fininačnih razlogov samo ni moglo prevzeti gradnje, se je obrnilo na kamniško občino radi materijelnih ukrepov. Društvo pa je prevzelo obveznost moralne pomoči in sodelovanja. Izvolilo je tudi poseben odsek, ki je Imel skrbeti za pravočasno dobavo materijala, pri Meščanski korporaciji pa je doseglo naklonrtev brezplačnega lesa: Da je prišlo do gradnje kopališča, se je zahvaliti uvidevnosti večine občinskih odbornikov. Zlasti župan Fran Kratnar in drugi občinski odborniki (dr. žvokelj, Kramar) so bfll vneti zagovornici postavitve kopališča. In tako je bil storjen sklep 21. maja 1930, potem ko Je bil higijenski zavod napravil brezplačno načrte. Težave, nasprotovanja so pa rastla iz dneva v dan. NI da bi pogrevali vse to in gostilniška prerekanja. Omenjamo le, da so padale besede: Občino boste zapravili. To je gramozna jama, ne pa kopališče (pri neki povodnji je prišlo nekaj več gramoma v strugo in bazen). V takem položaju sta ae našla in vztrajala trdno v eni vrsti občina z mestnim županom in Tujsko prometno društvo. Imenovano društvo se je, slasti po predsedniku dr. Ogrkm tn tajniku Skali, udeleževalo skupno z <<*tnafcfcn1 funkcijonarjl premnogm posvetovanj, M so potekala večkrat prav napeto. Ob talcem briftnem sodelovanja, laps^sj* p^rn?*1 neksv- ri. Poleg vprašanja, kateri predmeti so bili otroku v šoli najljubši in zakaj, je tudi vprašanje, kateri so mu bili najbolj zoperni in zakaj. Razumljivo je, da so odgovori na drugo vprašanje odkritotrcnejši, kakor na prvo, pri katerem pride do veljave marsikaj, kar je vcepila otroku šola. Toda prvič v življenju lahko morda otrok v posvetovalnici brez strahu pove odraslim ljudem, zakaj mu je bil ta ali oni predmet zoperen. Nadaljuje vprašanje je: Ali goji otrok šport in zakaj. In seveda se takoj prvo vprašanje glasi: Kateri poklic si boče izbrati in zakaj, drugo pa, ali te starši strinjajo z njegovo izbiro in če se ne, zakaj niso zadovoljni. Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, kaj bi otrok počel ves dan, če bi smel delati, kar bi hotel. Tu se že kažejo želje otrok v taki meri, da postane to vprašanje zelo zanesljivo kazalo otrokovih eksistenčnih zmožnosti Ta odgovori, da bi rad razdiral avtomobile, drugi bi se boksal, tretji ukvarjal z ročnim delom, Četrti bi pisal ves dan note, peti bi muziciral, šesti pomagal očetu v trgovini, ta bi čitala, ona udarjala na ktevir itd. Ali imaš še druge želje, ki se ti zde težko ali sploh neizpolnjive? — se glasi osmo vprašanje. Odgovor: Rad bi bil prekooceanski letalec, rada bi bila slavna filmska igralka. To so najpogostejši odgovori, kajti letalstvo in kino je med mladino sedaj v modi. Prago vprašanje: Katerega odličnega moža ali junaka icuiana bi rad posnemal? Največ odgovorov se glasi na prezidenta Matarvka in lomaža Bato. Mnogi odgovori pa pričajo tudi o romai-tizmu. Vprašanje, kaj otroci najraje čitaio in kateri pisatelji so jim najbolj všeč, priča, da dečki sploh raje čita jo resnejše knjige, kakor deklice. Končno pride na vrsto psihotehnična preizkušnja Prouči se inteligenca po znani metodi skupnih pismenih nalog, poleg tega pa študirajo otroci tudi po individualni Tormanovi metodi s pomočjo barvanih kock, iz katerih morajo zlagati vedno težje in težje figure. Imeniten pripomoček je Rohrechachova psi-hodiagnostična preizkušnja, s katero so bili doseženi presenetljivi uspehi. Seveda pri sedanjem položaju znanosti posvetovalnica ne more za vsakega otroka točno povedati, kateremu poklicu se lahko z uspehom posveti. Opravlja pa vendar zelo važno in koristno delo s tem, da ugotovi, za kateri poklic otrok ni. 2e ta negativni nasvet je velikega pomena. Pričujoče vrstice bi morale biti napisane prav za prav ob koncu šolskega leta, toda škodile menda tudi zdaj ne bodo. Dobro bi bilo, da bi spregovoril o tem še kdo drugi. rib gospodov iz smodrnSnice in vztrajnem delu župana Krataarja in somišljenikov v delu je gradnja napredovala in bila dovršena na način, da Je preseglo pričakovanja domačinov hi tujcev. Ob splošnem priznavanju, da je to eno najlepših in najmodernejših kopališč v dravski banovini, se je 1 vršila svečana otvoritev dne 12. 7. V tem spoznavanju so vrvele množice po mestu, posebno pa na kopališčnem prostoru naslajajoče se ob zvokih domžalske godbe, opazujoč krasne vodne tekme in produkcije ljubljanske Ilirije ter nogometno igro. V vabečih paviljonih pa so stregle prijazne kamniške gospe in gospodične. Ob tej splošni ugodni sodbi so utihnili zadnji protivnik!, graditelji pa so Imeli prijetno zavest zadoščenja za vse prejšnje nasprotovanje. Kar Je še izpopolniti na kopališču* to se bo Izvršilo naknadno. Da se zavaruje kopališče v zdravstvenem oziru, je sresko načelatvo že lansko leto izdalo naredbo glede prepovedi onesnaženja vode z mrhovino in drugimi predmeti, ki so jih bili nekateri navajeni metati v Nevljico. To in kopanje konj — razen nad neveljsko cerkvijo — je bilo pod kaznijo prepovedano; prepoved se je letos znova objavila. Dalje Je sresko načelstvo izreklo že v lanski odločbi o gradnji kopališča potrebo asanaelje vasi: Vrhpolje, Nevlje in USevk. Po završenih ogledih je zdaj izdalo odlok. Nekaj prispevajo hišni posestniki, ki dobe urejena gnojišča, stranišča in greznice, 20.000 Din higijenski zavod, 16.000 občina Nevlje, občina Kamnik pa 10.000 Din. A sanacijska dela se vrše pod vodstvom higi-jenskega zavoda in bodo v kratkem dovršena. Sresko načelstvo je Izdalo tudi prepoved kolesarjenja po vseh predmetnih pešpotm. Prestopki se bodo ostro kaznovali. Slednjič je omeniti, da je zgradil sreski cestni odbor hodnik ob Nevljici. S tem delom, ki se Je zanj razun cestnega načelnika Gamsa m Kmtnarja zavzemal zlasti član Ant. Oerar, je napravljen Jako prikladen dohod h kopališču. Bil Je tudi potreben radi ozkega cestišča v predmestju Pod-gora Cesta St^Hvvfca-Kamnrška Bistrica Projekt o tem Je dala napraviti meščanska korporacija ie pred približno 42 leti (Brettschneiderjev projekt). Ko je sreski poglavar dr. Fran Ogrin leta 1927 oživel akcijo aa gradnjo te ceste In se obr-nfl na vsa merodajna oblastva, se Je gospodarski odbor meščanske korporacije tudi izjavil za njo, upravičenci pa so Ji večinoma nasprotovali, dasi naj bi imela pranr m rt P sirska korporacija, kl ima ▼ Kssmrfški Bistrici velike gozdove, največ koristi od cestne zgradbe. Izjavljali so: Nam zadostuje plovba. T6 pa riti ni bilo f—> ker ae trdi les po vodi — rasen nase- t P^lpJ|^l ^j^^^l^^"* ^h*va — sploh se more j cije je znašala pri tem več 100.000 Din. Med sreskim načela tvom in meščansko korporacijo je bilo veliko dopisovanja in razmotrivanja. V nadaljevanju cele akcije se Je vršil dne 4. aprila 1928 po s reškem poglavarju sklicani odbor za izbiro trase. Udeležili so se ga zastopniki skoro vseh merodajnih oblaatev in tudi meščanska korporacija. Trasa je bila v glavnem določena na desnem bregu Kamniške Bistrice. Sreski poglavar je dal ob prispevanju meščanske korporacije, občine Kamnik in Zveze za tujski promet napraviti generalni načrt po ing. Novaku. Ko so nato on, dr. Benkovič, župan Kratnar in nekaj drugih gospodov na izrednem obenem zboru meščanske korporacije dne 30. 9. 1928 povdar-jali potrebo gradnje avtomobilske ceste, Js občni zbor na predlog dr. Vidica vendarle storili sklep: Občni zbor se v principu izjavlja za gradnjo ceste, poprej pa je izdelati račun rentabilnosti. Na tem obenem zboru so se udeleženci ogrevali tudi za to, da naj bi meščanska korporacija cesto, vodeče po njenem svetu, sama gradila: in vzdrževala, pač pa pripustila tudi za turistični promet, France Kratnar, kamniški župan j V glavnem je tedaj bilo porazdeliti stro-I Ške za prispevanje in -vzdrževanje ceste, J vodeče po javnem svetu, na poklicane fak-I torje. (Vsak del ceste je bil preračunan na I skupno 4 km. dolžine). O tem se je vršilo j posvetovanje na sreskem poglavarstvu I spomladi leta 1929. Od vseh k prispevanju I poklicanih činiteljev pa so storili le sle-I deči predmetne sklepe: občina Kamnik z I 11%, občina Mekinje z 2f/c, občina Zupa-I nje njive enako z 2%. Od ostalih faktorjev j se ni moglo dobiti obveznih, sklepov na-I vzlic prizadevanju, oblastni odbor pa je I podporo načelno predvidel. Nov moment je nastal po sklepu izred-I nega občnega zbora meščanske korporaci-I je z dne 6. 10. 1929. Po občinski debati v I katero so posegli razen dr. Benkoviča, sre-skega poglavarja dr. Ogrina, župana dr. Kratnarja, načelnika korporacije De-bevca in Ant. Cerarja še drugi, je bil sprejet, potem ko je upravitelj Rebolj podal j račun o rentabilnosti, ta-le sklep: Napravijo naj se detajlni načrti za: 1.) cesto, 2.) električno železnico, 3.) kombinirano za cestno in električno železnico. Definitivno stališče bo zavzel občni zbor šele na podlagi mnenj strokovnjakov. Do leta 1931 naj bo cesta izvršena. I Te načrte je dala meščanska korporacija izdelati ing. Dedeku. Preden pa je prišlo do vložitve novega projekta, sta nastopili dve okoliščini: Zastoj v lesni industriji, 2.) velika Investicija meščanske korporacije v novi žagi na Stahovici. Ves elaborat z generalnim načrtom ing. Novaka pa je vposlal sreski poglavar še poleti 1929 komisarju oblastne samourprave radi daljnega poslovanja. j Izvršitev cestnega projekta se je tako obdržala v evidenci, pospešil pa jo je leta 1930 in 1931 moment, da je vzelo ministrstvo za šume in rudnike gotovo pravico v bistriških gozdovih v najem, s čimer je bi- ! la zagotovljena večja državna podpora. In tako se po vseh naporih, vmesnem razburjenju in ugibanju — kamniška občina z županom Kratnarjem na čelu je zadevo vedno podpirala.— danes cesta Stahovica - Kamniška Bistrica — vendar-le gradi. Nov obhod glede cestne proge, sklican po kr. banski upravi, se je vršil 15. maja. Od takrat naprej pa delo oz. gradnja hitro napreduje in če ne letos, pomladi prihodnjega leta bo ta cesta, važna v gospodarskem, planinskem in tujsko prometnem oziru, otvorjena. Poskrbelo se je pa, da bodo avtomobili postajali kakih 100 m pred Planinskim domom, da ne bo motil njih ropot planincev. Njim samim pa bo napraviti oz. markirati novo, pokrajinsko neokrnjeno stezo na desnem bregu Bistrice, ki je prav romentičen. Nova cesta bo vodila namreč v glavnem po dosedanji turistovski stezi na levem bregu Bistrice. Naj nadaljuje Kamnik svoje poslanstvo v tajsko - prometnem in planinskem pogledu v složnem in vzajemnem sodelovanju poklicanih činiteljev in projekti danes ali v bodoče zasnovani, bodo realizirani drug za drugim v ponos In korist Kamniku, njegove divne okolice in širše domovine. Potrebna bo pa seveda še pomoč države, banovine ter Zveze za tujski promet. 25 letnica škofjeloškega Sokola Drevi ob 19. promenad ni koncert, ob pol 21 slavnostni občni zbor z akademijo. Jutrt ob 5. budnica, ob 8. skušnje za popoldanski nastop, ob li. povorka skozi mesto, ob 15. javni nastop in izročitev prapora naraščaju. Po nastopu velika narodna zabava v vseh prostorih Sokolskega doma. Sodeluje godba Sokola I., pri telovadbi pa tudi vojaki 52. pešpolka z vajami s puškami. Sokol Vransko priredi ob 20 letnici obstoja v nedeljo 9. avgusta javni nastop v večjem obsegu. Sodelovanje so obtjrJbtia vsa okoliška društva. Prierditev obeta biti mnogo veja, kakor je bij leta 1922. okrožni zlet Priprave so v polnem teku. Nastop bo točno ob 15., izkušnje Da ob 13.30. Po javnem nastopu bo narodna veselica. Ker so Vranšani do sedaj pomagali in sodelovali pri vseh sokolskih prireditvah sosednjih in tudi oddaljenejših društev, pričakujejo, da bodo vsa povabljena sokolska društva držala obljubo in se njihove prireditve udeležile v čim večjem števiu. Pri nastopu bo sodelovala rudarska godba iz Trbovelj. Kongres Narodno strokovne zveze v Trbovljah V dneh 15. in 16. avgusta se ho vršil kongres Narodno strokovne zveze v Trbovljah. Za kongresne dni je določen naslednji spored: v petek 14. avgusta se bo vršila seja upravnega odbora Federacije nacionalnih strokovnih organizacij v Ljubljani. Ta dan dospejo delegacije iz ("'eho-slovaške in nacionalnih strokovnih organizacij iz drugih banovin naše države. V soboto 15. avgusta se bo vršil ob 16. v gostilni pri Božiču v Trbovljah delegatski zbor NSZ; zvečer je istotam pozdravni večer na čast gostom in delegatom. V nedeljo dopoldne ob 9. sprejem gostov na kolodvoru v Trbovlijah. Po sprejemu sprevod s prapori in godbo na čelu v Sokolski dom. kjer se bo vršil ob 10. kongres narodnega delavstva. Na kongresu bo imel podpredsednik NSZ g. dr. Joža Bohinjec referat: Gospo, darski položaj in naša načela. Kongresa se bodo udeležili zastopniki vseh nacionalnih društev in članstva NSZ. Ob 13. skupni obedi. Popoldne ob 14. bo odločilna nogometna tekma med trboveljskimi klubi za pokal NSZ. Ob 16. velika vrtna veselica z godbo, petjem in plesom v korist brezposelnih in bolnih rudarjev. Nacionalno delavstvo se sirom naše države resno pripravio« za letošnji kongres, ki bo velika manifestacija narodne in državne misli med jugoslovanskim delavstvom. Na tem kongresu bo tudi slovesno proglašena ustanovitev Jednote slovanskih nacionalnih strokovnih organizacij, katere sedež je v Pragu Narodna strokovna zveza prosi Krat&ka društva, da ne bi prirejala ta dan drugih svojih ririreditev. Nacionalno delavstvo in vso javnost pa vabi na kongres v Trbovlje. Polovična vožnja za ude* ležence je zasiguTana. Podrobnosti o kongresu bomo še objavili. KOLEDAR Danes: Sobota, 1. avgusta katoličani: Peter v okovih, pravoslavni 1& julija: Dedo-mir, Makrena. Jatri: Nedelja, 2. avgusta katoličani: Porcijunkula, pravoslavni 20. julija, Elija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V carstvu valčka, premiera. Kino Ideal: Mladost — norost Slavni francoski eirkns Amar, Tivoli, gala-predstava ob 21. PRIREDITVE V NEDELJO Kine Matica: V carstvu valčka. Kine Ideal: Mladost — norost Slavni francoski cirkus Amar, Tivoli. Sokolsko društvo LJubljana ITI. ob 16. javni telovadni nastop. Tivolski danzig. SK Svoboda : I. SSK Maribor, prvenstvena tekma ob 17.30 na icrrišču SK Primorja. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczv, Mestni trg 4 in Ramor, Miklošičeva cesta 20. Esperanto V Parizu je izšel nedavno oiboijein' vestnik jezikovne »Esperantske akademije« št. 5, v katerem so objavljeni referati predsednika in nekaterih članov o delu v zadnjih I&tih. Ta jezikovna ustanova čije člani so esperantisti najrazličnejših narodov, je bila ustanovljena na prvem svetovnem esperantskem kongresu v Boulo-gne sur Mer leta 1905 za kontrolo jezikovnega razvoja esperanta. Elandrski esperantisti, ki so ustanovili lani esnerant-sko hgo v Antverpnu in ki izdajajo svoje glasilo »FJandra Esperantistoe, so imeli nedavno v Aalstu kongres, ki so se ga udeležili tudi nizozemski, francoski in nemški esperantisti. Poleg centralne organizacije esperantistov je v Belgiji Še zelo močna zveza belgijskih esperantistov, ustanovljena že leta 1905. — V Parizu je tetos 18 delegatov ženevske univerzalne esperantske zveze, ki dajejo informacije in so tudi sicer na razpolago članom zveze po vsem svetu Zastopajo trgovino, policijo, ferrrrnizern. radio, sftavtizem, stenografijo, učiteljstvo, pravnike, katolike, kristjane, glasbo, gledališče, zdravništvo. pošto, študente, železničarje, vegeteriian-ce in novinarje. — Estonski uslužbenci cestne železnice v Talinu so sklenili naučiti se esperanta. Priredili so dva tečaja, ki sta zelo dobro obiskana. Es^ranta so se začeli učiti zato, ker prihaja na Estonsko vedno več tujcev, ki govore esperanto. — Med 23. svetovnim kongresom esperantistov, ki bo v avgustu v Krakovu. se bo vršilo med drugim tudi zborovanje zdravnikov - esperantistov. na katerem bodo govorili v esperantu o raznih zdravniških oroblemih zdravniki iz Poljske. Madžarske. Italije m iz drugih držav. — V egfntskem Fajumu. v prostorih »American Missions Gfrirl School« imajo Arabci svoj tečaj za Esperanto. — Svetovna esperantska organizacija »Universala Esperanto - Asocio« vabi v prizadevanju, preskrbeli svojim članom prijetne počitnice, v avgustu v Lažne Belohrade. Tam se snidejo vodje češkoslovaškega esoerarrtske-ga pokreta in tudi inozemski esperantisti. Informacije daje omenjena organizacija, ftradec Kralove 628. Iz napredujočega Kamnika Za modernim kopališčem ie važna cesta Stahovica- Kamniška Bistrica 172 SLOVENSKI NAROD«, đne^Avgiista 1951 Stran K 30 letnici pevskega društva „Moste" Pri očetu in ustanovniku pevskega društva v Mostah Lep začetek proslave društvenega jubileja Pevsko društvo »Moste« ob 30 letnici Ljubljana, 1. avgusta. Moščaaii so tihi in skriti tam za zadnjim ljubljanskim koncem, najmanj se govori o njjh. Toda te dni so se izdali, izdal jih je njih »Moščan«, da pripravljani nekaj lepega ter praznujejo velik praznik, ki tako jasno priča, da je za njimi dolga pot uspehov m kulturna njiva, polna plodu. Ne, Moščanri criso tihi, saj baš njih pevski jubilej govori o zmagi njih gri in pesmi in v Ljubljano sega njih glas. Tako smo torej zvedeli, da nekaj pripravljajo. In že na meji med ljubljansko in moščansko občino, pri železniškem prelazu na Zaloški cesti, vzbuja pozornost lep slavolok. Pravi: »Združimo se v petju pri tovarišu Erbežniku!« Treba je torej pogledati k Erbežniku, kaj pripravljajo. Pri Erbežniku je gostima, ti ve povedati vsak v Vodmatn, če vprašaš zanj. Ob glavni cesti »toji, vsa je praznična. Majhna hišica je in gotovo to jo prezrl, 6e bi ne klicail že od daleč vitki mlaji pred njo in slavolok: »Pesem naša vas pozdravlja!« G. Erbežnik me ni nič preveč prijazno pogledal, ko sem mu povedal, da ga hočemo »dati v časopis«. — Niti govora o temi O društvu bo vedel vse najbolje po« vedafci g. Fajfar, drugega pa jaz ne vem. Kar tako me je hotel odpraviti. Kdo bi ga mogel razumeti. Pisano sva se gledala. Ni hotel odnehati ne eden ne drugi. Erbežnik: Takšen sem, ne morem pomagati, nočem nobene reklame! Ne, ne boste me v4acrti po časopisju! Zastopnik radovednosti: Le počakaj ockaJ (sam zase) na glas pa: Zakaj smo se vam pa zamerili? S čim? Nrč ne pomaga, nisem kriv. da obhajate jubilej! Samn ste kr*vi! Torej! O vseh pišemo, pa bi od vas ne. Erbežnik: Vem, vem, kaj je mtervjtrv, če pa kdo noče dati nobeoe izjave, ga roda ne morejo prisiliti. Meni res m všeč tisto hvalisanje po časopisju. Z naježenimi obrvmi im nagubanim čelom se je nezil, kot da se bori s pravim vragom in čeprav je še cel junak, čvrst in P~-ta ven ter se mu 63 let še ne pozna, je vendar kapituliral ter pričel govoriti pod pogojem, če ne bo reklame. Kar mahoma se je ves izpremenil. hladna strogost je pedla raz njega in pred me je sedel dobričina, veder in odkrit možak, ki ima naporno življenjsko pot za seboj, o kateri govori le v izbranih trenutkih. — Tako je bilo . . . Takrat sem bil še mlad, ko sem pel v internacijonalnem društvu Libarniji« v Opatiji. Bil sem slikarski pomočnik. Mnogo bi lahko povedal, pa bi bik* preveč. Ne moreš kar tako obenem. In saj ljudi ne zanimajo takšne osebne za* deve. Da. takrat še ni bilo takšnih strankarskih in razr. m. rž en j, kot pozneje. Lepo je bik>. Pozneje, ko sem bil v Ljubljani, me je naprosil Srakar, zidarski poHr, ki me je poznal iz Opatije, da sem pristopil kot pevec k Zidarskemu in tesarskemu društvu, kjer je bal on odbornik, ker jim je primanjkovalo pevcev. Tako smo pristopili okrog 30 pevcev Mošcanov k temu društvu. Pridno smo vadili ter smo tudi več* krat nastopili, prvič v bivšem strelišču. Ljudskem domu. Ker je pa pozneje dru-štvo zahtevalo, da moramo sami pevci plačati pevskega učitelja, čeprav nismo imeli od nastopov sami nobenega zaslužka, smo izstopili iz društva. — Predlagal sem, da bi osnovali sami pevsko društvo, ter smo se kmahi po izstopu iz omenjenega društva zbrali številni Moščani iz delavskih vrst v gostimi pri bivšem moščanskem županu Marenčiču. Ustarnovifi smo pevsko društvo »Moste«, čeprav je vstalo zoper nas kar naenkrat vse črno nasprotnikov, ki so nas imenovali »hudiče«, ker smo brli sami svoji. Bili smo pač ubogi deiavci, pa so nasprotniki takoj zakričali, da skrivamo ne vem kaj za svojim društvom. — Začeli smo brez vsega. Vadili smo se pri Marerrčicu, ki nam je tudi posodil denar za harmo*idj. Priskočil nam je na pomoč baron Codelli, da smo plačali harmonij. Naš prvi pevski učitelj je bil g. Mahkota. Med ustanovitelji odnosno prvimi pevci so bili med drugim ti tovariši: trije Makovci, Jože, Kari in France, Josip Kefbel, Andrej in France Ceiar, Avg. Mlakar, Edm. ErkLavec, več se jih pa zdaj ne spomnim po priimkih, ker smo se med seboj imenovaH s tovariškimi imeni. — Prvič smo nastopili pri pogrebu deklice, ki je umrla v tej hiši. Jaz se n4sem mogel dolgo veseliti uspehov mladega društva. Kot slikarski mojster nisem mogel dobiti nikjer v Ljubijani dela, poskrbeli so nasprotniki. L. 1908 sem odšel v Ameriko za kruhom, kjer sem ostal 19 let V Ckrve-Isndu sva ustanovite s Primožem Kogojem pevsko društvo. Sodeloval sem tudi pri pev-sem društvu v Chicagu in v Detrontsi. — Kako se je potem razvijalo društvo »Moste«, vam ne morem povedati. Naj govore tedanji delavci. Ko sem se vrnil iz Amerike, sem seveda zopet poprijel. V odboru pa nisem več, samo pojem — prvi tenor, kot nekdaj. Tako se je končal najin »prepir«. * Oče Erbežnik so dejali, naj se obrnem še na soustanoviteLjia »Most« g. Kelbela, ki je edini pri društvu nepretrgoma vseh 30 let. Seveda tudi g. Kelbel ni hotel nič pove* dati o sebi, ve pa mnogo o društvu, o katerem je pripovedoval z vsem ognjem. — Po odhodu Erbežnika v Ameriko leta 1903, je nastopil predsedniško mesto Karel Makovec. Naslednje leto je bil izvoljen za predsednika Heiffel, ki je vodil društvo Vinko Kupni k, sedanji pevo vodja 10 let, do svetovne vojne. Tri dna pred izbruhom vojne smo ga pokopali in mu odpeti na grobnico. Z »Ljublj. Zvonom« je nastopalo društvo skupno pri večjih koncertih. Enkrat smo tudi takrat napravifi z »Zvonom« izlet v Beograd, kjer smo rmeJi velik koncert. — I meh smo zveze z »jugom, bili smo pravi zarotniki. Na zarotniške sestanke smo se shajali »Pri ruskem carju« na Jezici. Direktive sta nam dajala dva inozemska oficirja. Bili smo vneti ter bojeviti in smo radi pokazali svoje junaštvo, samo, če je bila prilika. Znamenitega leta 1908 sem bil med tistimi, ki so metali nemške napisne table v Ljubljanico, ponoči sem pa tudi mazal nemške napise s črno barvo . . . — Naše društvo je bilo vedno narodno v pravem pomenu besede, delali smo pa skrito, a sigurno. Bili smo seveda »nezanesljiv, protidržavni element«, toda niso nam mogli do živega. L 1906 smo tudi ustanovili v Mostah Sokola. — 'led vojno sem imel srečo. Kmalu bi izgubil glavo po neumnosti. Nekje v gostimi sem preglasno povedal, da natf vrag vzame cesarja. Nekdo me je naznanil m kmalu me je poklical k sebi polkovnik. Prečita! mi je obtožbo ter me vprašal, kaj pravim k temu, češ, da je moje življenje v njegovih rokah. Mož je pa bil Čeh ter sva se razumela. Raztrgal je akt ter mi velel, naj sežgem koščke papirja . . . Ko (je bilo sklenjeno premirje, me je poklical k sebi in mi povedal, da je konec vojne. Rekel je: Zdaj pa le vpijte kar hočete! — No, kar se še tiče društva. Pod Heifflom smo imeli tudi mešani zbor poleg moškega. Heiffla je nasledoval Zupan, tega Cunder. potem je bil predsednik zopet Zupan, zdaj je pa Pavčič. Zbor šteje 35 članov. Tiho, a dobro so se pripravili »Mošča-ni« na proslavo 301etnice svojega društva, kar je pokazala že snoči bakljada in podoknice, s čimer se je začela proslava. Ljubljana za to intimno moščansko svečanost najbrž ni niti vedela, kot se je zdelo, saj ni bilo zvečer nikogar, ki bi šel v Moste iz Ljubljane, razen domačinov samih. Nekateri so najbrž omalovaževali Moščane m tokrat še tem bolj neupravičen no. Zdelo se je sicer, da bo ta javni društveni pohod skromen ter manj pomemben. Ko je pa pevsko društvo »Moste« stopilo korporativno v vrste pri svojem ustanovitelju Erbežniku v Mostah ter krenilo v številni povorki z bakljado ki želez-ničarsko godbo »Slogo«, ki je ves čas neumorno igrala, in ostalim občiistvom po meščanskih cestah v Selo h kumici društvenega prapora ge. Rahnetovi — je moral vsak priznati, da ne praznuje le pevsko društvo Moste svojega jubrleja, temveč, da ga praznujejo z nrjsrn vse Moste. Vse je bik) na nogah. Kdor ni šel v sprevoda, je tvoril špalir m tako je bik) povsod na ce» stah pravo mestno vrvenje, špalir pa skoraj nepretrgan na Zaloški cesti od Erbežnika, na Marenćičevi in PreuVmčevi ulici do hiše ge. Rahnetove v PokopaY&ki ulici, kjer se je nabralo toliko ljudi, da so komaj dobili vsi prostor. Ob pol 21. je povorka že prispela pred Rahnetovo hišo, kjer so pevci takoj stopili v krog pod z lampijoni razsvetljeno okno ge. Rahnetove ter zapeli »Divno noč«. 35članski moški zbor se je nad vse dobro izkazal. »Sloga« je potem zaigrala potpour! slovenskih narodnih pesmi »Pozdrav z Gorenjske« — dovršeno, močno. Kumica društvenega prapora ga. Rah-netova se je ganjena zahvalila sodelujočim za izkazano ji pozornost ter je dejala, da (je ob društveni 251etnici, ko, je kumovala praporu, goreče želela, da bi se društvo z našo prelepo pesmijo, ki jo cenijo i naši nasprotniki, dvigalo na poti napredka v korist splošnosti. Zdaj vidi, da se ji je ta želja izpolnila ter se raduje društvenega jubileja, ki je najlepši , dokaz društvene moči in razcvita. Pevci so zapeli še »Lahko noč«, potem je pa povorka krenila po Ciglerjevi ulici v Krekovo ulico pod okno častnega predsednika g. Zupana. Tu so pevci zapeli »Divno noč«, »Sloga« je pa zaigrala ven ček slovanskih narodnih pesmi. G. Zupan se je zahvalil s preprostima, a tem bolj toplimi besedami. Najprej se je oprostil, ker hiša ni razobesila zastave zaradi žalovanja. G. Zupanu je letos umrla hčerka. Časten predsednik je že starejši mož. Po njegovem prostovoljnem odstopu, bil je 2 leti predsednik, so ga izvoliK za častnega predsednika. Dejal je, naj mu oproste, ker ni govornik. Takšne poča* stitve bi ne bilo treba, je dejal, kar je kdaj delal za društvo si je štel za sveto dolžnost. Te društvene svečanosti pa naj bodo samo mlajšim vzpodbuda, da bodo nadaljevali od starejših začrtano pot. H koncu je nazdravil kralju. Od tu je povorka krenila po Zaloški cesti in čez most pri železniškem prelazu na Kodeljevo, h gradu g. Codellija, društvenega ustanovnega in častnega člana. Dvignile so se skoraj vse Moste z Vodma-tom in s Selom ter je bila to gotovo ena najlepših društvenih povork. Grajsko dvorišče ije bilo polno ljudi. Iz mraka je rasel grad kot ustvarjen za serenado. Bajna »Divna noč« je ustvarjala skladno obeležje, »Faust«, ki ga je zatgrak godba prav dobro, je pa bil kot nalašč za to priliko in kraj z romantičnim okoljem. G. Codelli se je zahvalil z izbranimi besedami m pogostil pevce in godbenike z vinom. Pevci so zapeli potem še več pesmi, »Sloga« je pa tudi marljivo igrala. Ob 21.45 je sprevod krenil v Moste k Erbežniku, kjer je bil razhod. Bakljado in podoknice je aranžiral iz prijaznosti g. Fajfar, za kar zasluži vse priznanje, saj se je vse najlepše izteklo. Ob 2$ letnici škofjeloškega Sokola Velike zasluge br. Franca Dolenca st, za razvoj društva V* .... Kdor se spominja škofjeloškega Sokola, že tudi misli na njegovega starosto, vedno se smehljajočega in vedno k delu izpodbujajočega Francka Dolenca. Pa tudi narobe je naša trditev prav, saj je resnica, da se spomniš na Sokola, če srečaš Francka. Samo da tedaj ne misliš samo na škofjeloško društvo, temveč na vsa sokolska društva v bližini Škofje Loke, na vso gorenjsko župo, na tiste lepe čase, ko smo tako žalostno izgubili Koroško, sploh, že pri samem pojavu Francka Dolenca moraš misliti tudi na vso močno sokorsko organizacijo. Zakaj, ni sokolske prireditue, da bi tega najvzornejSega Sokola ne bHo na njej. In povsod, kjer je, je ta« najpo-žrtvovalrtejši in pri vsakem načrtu najpo-gumnejši in najpodjetnejsl. Brez premisleka trtttmo, da bi brez Francka Sokol v Škof jI Loki le vegetiral kakor betežen otrok. Francek je adravje v tem vedno krepkem organizmu, ki danes mladostno čik) obhaja svojo 25 letnico. TJstanovfH so društvo ih*ukivensko komando. 2e tao so siovefrski gasflci korakati korporativno na otočni zbor na staro strelišče, )e če*ovod9a Šircer] slovenski poveljeval. Pri otočnom zboru so Nemci ponodSi kompromis taSco, da bi bilo na ufea slovensko poveljevanje, v slatžbi pa nemški občevahii jezik. Po doMiem zmagi so gasitei korakati po vsem mestu k vVantn. kjer je sedai poštna iire-c-ija zalit zmago. Pci zinuirosiavjn sta bila nai-boH navdušena poki j ni dr. Košar in naš popularni z. Viktor Rivhrmann. Nato ?o pa zmagoviti gasilci odšli s svojimi ženami v Narodni dom, kjer se ;e kmalu razvfto prvo veloko narodno gašenje. Organizator obrtnikov Tudi po drugih narodnih organizacijah je Rebek deloval, zlasti pa v rokodelskem društvu, ko še ni bilo strankaritva V tem društvu je Rebeku uspeio vsaj za nekaj časa razbiti konservativnost, ko je bil predsednik društva. Sploh sta naš ju-bđant »n pa njegov ugledni brat v Celju prva organizatorja skrvensk^ga ahrtnv šHrva, kS )e njuno ogromno delo neoreoen-tltvega pomena m koristi za ves obfhkV Ski stan. Ob natftežlfeTn čas« svet vojne je bfi pa g. Rebek predsednik kliučavu^. carske zadiuge, skratka, jnbSar.t te bit vse svoje đo4go življenje zaveden« tfh delavec za koristi obrtniškega stanu in odločen borec za slovensko narodno stvar V vojni so mu vzeti pomočnike in tudi sin Josip je morai v vojsko. Za priletnega moža Težka dooa, vendar je oa vzdrža1 in po vojni ce*> razsir»4 cbrato-vauše. Vse je kazak> na nafboijše. ko ga je L 1922. zadela aesr~£.i Samo na prst se >e udaril, a neznatna poškodba >e Hia vzrok da so mojstru morili vzeu roko Sv ijega podjetja, iU ga je s s»o>o prid-nostio in vzorno dela vnosno razs.ni iz skromnih začetkov ie agjedue farme, k* >!ov: po vsej dežen, šrvaivi ti luogel več voditi in dne 1. jarucaria r3£3. ga ie .z-roCIj s\ ojemu sinu Jo3:ou. znanemu prvaku slevenskm n^aVot m predsedri-ku Z/».-nvan In gan^^o fataien S L O V E K ^r\\ NAROIk. dn« 1. ivgvsu 1981 >tev 172 PRAVO SENZACIJO smo pripravili čitateljem „Slov. Naroda" VAMPIRJI VELEMESTA, ki ga začnemo priobčevati prihodnji teden Dnevne vesti — Is edrarniSke -»lužbe. Za sekundarna državne bolnice za ženske bolemi v Ljubljani je imenovan dr. Matko Bitene. — K en greš pravnikov kraljevine 3n goslavrje. Ponovno opozarjamo slovenske pravnike na IV. pruvoršTri kongres v Skop-lju z izleti rei Kosovo porfe, Ohrioako jezero in Solun in jih opozarjamo, da se priglasijo najkasneje do 1. septembra društvu >Pravniku<. Članarina je za Stane svobodnih poklicev Din 100.—, za njih rodbinske elane Din 80.—, za državne in samoupravne uradnike ter pravne pripravnike I>in 60.—, se njih nadbinske člane Din 50.—. _ Razpisane lužbe. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje dve mesti uradniških pripravnikov s pravniško fakultetno izobrazbo pri banski upravi, v državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju pa službo ekonoma in službo ekonomskega pripravnika. V prvem primeru je treba vložiti prošnje do 25., v drugem pa do 18. t. m. — Naši in hrvatski planinci na Mat ter-homu. Zagrebška planinca Dušan Jakšič sn Franjo Draženovič sta priplezala te dni brez vodnika na vrh Materhorna ter se vrnila čila in zdrava v dolino. V torek zjutraj so se pa odpeljali v Švico znani slovenski plezači Jože C o p, dr. Stane Tominšek in Miha Potočnik, ki so tudi namenjeni na Marterhom. — Natečaj za himno Jadranske Straže. Izvršni odbor Jadranske Straže je razpisal natečaj za komponiranje himne Jadranske Straže po besedilu Rlharda Ka-talimča - Jeretova ki se dobi pri izvršnem odboru. H-i-mna mora imeti obliko koračnice. Kornipoziciia mora bvti prirejena za en glas in iktevir. Kompozicijo je treba poslati v zaprti kuverti do 1. decembra. Najboljše delo bo nagrajeno s 3000 Din. — Poroka. V četrtek 30. julija sta se poročila g. dr. Vladimir Krištof, advokat v Radovljici in gdč. Francka Kunci? iz Lesc. Obilo sreoel Tivolski danzing. — Opozorilo občinstvu. Odbor Udruženja tob. trafikantov nam je poslal: Vedno pogosteje zahteva kupujoče občinstvo do trafikah da se mu nudi tudi brezplačno ogenj. Mnogo je takih primerov da vzame kupec samo eno »Zeto« in zahteva poleg tega. da se mu tudi prižge. Pri eni »Zeti« ima prodajalec eno in četrtiuko Dare, vžigalica pa stane dve pari. tako ima razpe-čevalec izgubo. Na ta način porabijo posamezne trafike po več škatlic vžigalic dnevno. Občinstvo se prosi, da blagovoli odnehat od te zahteve in imeti ozir s trafikanti, ki večkrat pri sedanji nizki proviziji komaj toliko zaslužijo, da krijejo režijske stroške. Prav tako prosimo, da se ne zahteva monopolsko blago na kredit. Trafikant, morajo tako blago takoi pri dobavi plačati in ne razpolagajo s takim kapitalom, da bi lahko posameznikom kreditirali blago. S takimi zahtevami spravijo odjemalci trafikante v mučen Doložaj. ker trafikant: na eni strani ne morejo tej zahtevi ugoditi brez lastne škode, na drugi pa se zopet zamerijo kupcem. Upamo, da bo ceni eno občinstvo to uvidelo in da ne bo več stavilo takih zahtev na trafikante. — Oddaja krovskih del. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih del. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogojri pa pri istem oddelku. — Marenberp. Krajevni odbor društva Rdečega križa za Marenberg in okolico priredi v nedeljo, dne 2- avgusta t 1. na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico. Pri tej priliki nastopi tudi pevski zbor društva >Maribor< iz Ma-ribora. Iz prijaznosti sodeluje tudi operni solist g. Franjo Neralič. — Tombola obsega 200 krasnih dobitkov, med katerimi je najmodernejši šivalni stroj, moško kolo, plug-okopalnik. pohištvo, seženj drv, svinja itd. — Ker je za občinstvo na vse strani prav ugodna vlakovna zveza, se pričakuje tako iz okolice kakor tudi iz Maribora obilna udeležba. — Gospodinjska šola v Šmihelu pri ▼em mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1931 in traja do 28. junija 1932. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. septembra. _ — Znižanje cen v zračnem prometu. Z današnjim dnem so uvedene v zračnem prometu nove tarife. Polet iz Zagreba v Beograd stane sedaj 440 Din, dočim je stal doslej 520, iz Zagreba do Gradca se placa 320 Din (doslej 400), iz ZagTeba do Dunaja pa 640 Din (doslej 720). — Jesenski velesejem v Leipzigu. Letošnji jesenski velesejem v Leipzigu se prične 30. avgusta in bo trajal do vštetega 3. septembra Obenem bo v 9 lopah na sejmišču razstava gradbenih, gospodinjskih in pogonskih potrebščin. Na gradbeni razstavi, ki bo imela v obeh velikih lopah v jeseni prav toliko razstavi j al cev, kakor spomladi, bo razstavljeno gradivo za visoke in nizke zgradbe, gradbeni deli za stanovanjske in Industrijske palače, manjši gradbeni pripomočki in orodje, notranja oprema itd. Posebna razstava bo poka—fcl negorljivost poedinega gradiva. Pod gospodinjskimi po-trebscinami bodo prikazane vse naprave in mali stroji, ki služijo olajšanju gospodinjstva, pospravljanju, pranju perila, razsvetljave, kurjave itd. Orodje in manjši stroji za obdelovanje kovin, drv, lesa in umetnega materijala,- predmeti za ureditev pogona in radiopostaj, železna in jeklena roba, elektrotehnični izdelki in drugo bo v skupini pogonske potrebščine. Posetniki velesejma imajo na naših in inozemskih železnicah 25 % popust. Podrobne informacije daje Častni zastopnik W. Erkena, Zagreb, Starce viče v trg 6/1. Telefon 75—91, brzojavni naslov: Krke na, Zagreb. — Tečaji ■* kapunjenje na Dolenjskem. S pomočjo kralj- banske uprave, ki je financirala in dala tudi svoje strokovne moči na razpolago, so se vršili trije tečaji za kapunjenje na Dolenjskem in sicer na banovin-skem posestvu Mala Loka, kmetijski šoli na Grmu in pri kmetijski podružnici v št. Vidu pri Stični. Tečaji so bili celodnevni, ki jih je vsakokrat otvoril v imenu banske uprave g. ini. Absec, ki je v poljudnih besedah začrtal pomen perutninaretva za našo deželo. Na to so teoretično in praktično razlagali kapunjenje, predvsem predsednik odseka za perutninarstvo g. Seher, ga. Čer-netova in v imenu >Perutninarske zadruge v Ljubljani^ pa g. Klemenčič. Udeležba na tečajih je bila zelo velika, zlasti na Grmu. Tečaji so v vseh pogledih prav dobro uspeli. Dani so 8 tem temeljni pogoji, da se bo to važno delo ponovno uvedlo med naše kmečke perutninarje. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca julija-1931 I. sledeče prispevke: I. Podružnice. Ribnica na Pohorju 335 Din; Slovenjgradec m. 1770 Din; Muta 770 Din; Novo mesto m. 323 Din; Novo mesto ž. 205.75 Din; 9t. Pavel pri Preboldu 441 Din; ftt. Rupert 25 Din; Sv. Lenart 170 Din; Litija - Šmartno 403.50 Din;; Trbovlje 628.50 Din; Oaberje 153 Din; Borovnica 305 Din; Železniki 82.50 Din; Kapela - Slatina 1000 Din; Kočevje 900 Din; Celje m. 402.63 Din; Celje ž. 402.62 Din; Ljubljana, Siska m. 822 Din; Ljubljana, Slaka ž. 822 Din; Ljubljana, šentjakobska-trnovska m. 3080.35 Din; Od 2.—15. avgusta vsak večer do 2. po polnoči. S večina 140 Din; skupaj 13.181.85 Din. H. Monsignor Tomo Zupana sklad podružnica Kranj 200 Din; m podr. Novo mesto 10 Din. Skupaj 210 Din. m. Iv. Vrhovnika sklad A. Petrovec, Sarajevo 100 Din. IV. Razni prispevki šolska mladina v Mačkovem 110.85 Din; M. Bergant, Ljubljana 100 Din; Iv Rozman, Ljubljana 50 Din; KI. Vončina 30 Din; M. B. 200 Din; posojilnica Logatec 250 Din; volilo pok. Tina Grego-riča, Novo mesto 500 Din; Iv. Perdan nasl., Ljubljana, prispevek od družb, čaja 1000 Din; skupaj 2240.85 Din. Vsota vseh prispevkov 15.732.70 Din. — Za pogorelfa Franceta A van ca na Igu pri Ljubljani sta darovali neimenovani po 10 Din. Iskrena hvala! — V Zgornjem Kašlju pri Gradu vsako nedeljo Žlahtne ribe. Direktna avtobusna vožnja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Zagrebu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 28.5, v Skopi ju 28.4, v Ljubljani 26.7, v Beogradu 26.2, v Sarajevu 25.3. v Mariboru 232. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.7 mm, temperatura je znašala 13.8. — 291 ljudi na enem hektarju. Sredi Zagreba pride na en hektar površine 291 prebivalcev. So pa tudi zelo redko naseljeni deli Zagreba. Najredkeje je naseljen Žitnjak, kjer pride šele na 2 hektarja en prebivalec. — Berač s hranilno knjižico na 68.000 Din. V Dubrovniku je napravila policija racijo in naletela na berača Risto Ivkoviea, pri katerem je našla 3.000 Din v gotovini in hranilno knjižico na 62.000 Din. To je pač dokaz, da spada beračenje med najboljše poklice. PLES v hotelo TIVOLI DANES JAZZ-KAPELA ODPRTO DO 2. POPOLNOCI — Konj ga je udaril in še utonil je. Sluga pri trgovcu Ivanu Perku v Vrbovcu pri Krizevcih Martin 6ibek je napajal v petek zvečer v bližnjem potoku konje. Nenadoma so se konji aplašili in eden je udaril hlapca tako močno, da mu je počila lobanja. Hlapec je padel v potok in utonil. _ Avte povesil deklico. V četrtek zvečer je povozil v Zagrebu avto, ki ga je »o-firal Vinko Sren, 18-letno Marico Pavlovic. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je sd ravni k ugotovil, da so njene poškodbe zelo težke-šoferja je policija aretirala. • Jutri rajanje pod staro Hpo na Borštnikovem trga. — Obledele obleke barva v različnih barvah in pHsira tovarna JOS. REICH Primari! DR. J. DEMŠAR ordinira v "Iz Llubljane —lj Java« dela. V začetku Reeljeve ceste med Sv. Petra cesto in mesarskim mostom so včeraj položili dvojne cevi sa električni kabel. Letos so preložili skoraj po vsem mestu električne kable in sicer zaradi tega, ker je bil pred povečanjem elektrarne napeljan istosmerni tok, zdaj pa izmenični. — Gradišče so končno včeraj do-t lako vali. To cesto so ob priliki otvoritve tramvajske proge deloma tlakovali, potem so pa delo ustavili in je počivalo došle], kar ni bilo v prid voznemu prometu. — Pred glavnim vhodom opernega gledališča je stal do včeraj nad mesec dni oder v »vrbo postavitve alegorične skulpture na vrhu pročelja. To lepo kiparsko delo so obnovili ter je zdaj zelo lep okras gledališča. —lj Skladišče žita v Ljubljani. Beograjska »r\>liiteka« poroča, da je odobrilo vojno ministrstvo 3,401.83 Din kredita za zgraditev skladišča žita (silosa) v Ljubljani. Skladišče začno graditi oroti konci septembra. —lj Velik francotiki cirkus 4 bratov Aniar, ki so ga Ljubljančani že tako težko pričakovali, je prispel v Ljubljano šele da« nes ob 13. iz Maribora v kompletnem vlaku 42 vagonov. Ce bo predstava že zvečer, kot je bilo napovedano, je še vprašanje. Sicer pa znajo cirkuški gospodje delati tudi čudež m nam postavijo cirkus v nekaj urah. Tako bo najbrž tudi danes. Bomo videli. —lj Ravnateljstvo dri. klasične gimnazije v Ljubljani javlja, da bo vpisovanje učencev v I. razred 26. avgusta od 9.—12. ure. Sprejemalo bo pa prijave tudi prejšnje dni. Pri prijavi za vpis mora predložiti vsak učenec izpričevalo o z dobrim uspehom dovršeni osnovni soli in krstni list, da je v tem kalendarskom letu dovršil ali da dovr-šuje 10—13 let. Vsak učenec mora napraviti sprejemni ispit Ta se bo vršil 27. avgusta. Zahteve sprejemnega izpita so obrazložene na oglasni deski zavoda. —lj Prosvetni odsek Narodno strokovne ivese v Ljubljani opozarja vse svoj« člane in tudi ostale člane Narodne strokovne zveze, da se je ustanovil tamburaški odsek. Naprošajo se vei, da se zgtaee čimpreje v pisarni tajništva^ —lj Evangel]s4ta cerkvena občina. Ker se je vrnil g. župnik z dopusta, se zopet vrši služba božja od 2. avgusta naprej redno vsako nedeljo ob 10. uri. —ij Soeani, udeležite se v čim večjem številu jutrišnje otvoritve telovadiŠča in javnega otroškega zavetišča ter telovadnega nastopa mladega Sokola Ljubljana III., prav tako pa priporočamo, da greste k proslavi 30-letnice Pevskega društva v Moste. Kdor pa gre na daljši izlet, naj obišče slav-nost Sokola v škofji Loki- _lj Na Dri. dvorasredni trgovski šoli v Ljubljani se bodo vršili pismeni popravljalni izpiti za vse učence in učenke v četrtek, dne 27. avgusta t L od 8. ure dalje, ustme-ni popravljalni izpit pa se bo vršil za učence in učenke prvih letnikov v petek, dne 28. avgusta t. L od 8. ure dalje, za učence rn Prvovrstni mednarodni učenke drugih letnikov pa v soboto, dne 29. avgusta t. L od 8. ure dalje. Podroben razpored je razviden iz razglasa na objavm deski. Prošnje morajo biti vložene do 24. avgusta t. 1. Popravljanje končnega izpita se bo pričelo v petek, dne 4. septembra t 1. ob 8. uri. Podroben razpored je razviden lz objave na razglasni deski. Prošnje morajo biti vložene do 1. septembra t 1. —lj Prebivalstvo in hišne posestnike bežigrajskega okraja prosimo, da razobesijo povodom jutrajšnjega sokolskega praznika in dopoldanske povorke zastave raz hiš in da po možnosti okrasijo okna s cvetlicami. Dokažite, da znate ceniti sokolsko delo in pomen sokolstva v vzgojnem, narodnem m državnem ozira- Uprava Sokola III. —lj Posebni vlak v Zagreb in nazaj povodom prvenstvene tekme Ilirija : Grad-janski vozi v nedeljo 2. avgusta. Vožnja stane tja in nazaj Din 48.50 iz Ljubljane, oziroma odgovarjajočo polovično vožnjo iz vmesnih postaj Litija, Trbovlje, Zidani most, Sevnica, in Brežice, na katerih bo imel vlak postanek. Kupiti je treba celo karto tour, Id velja tudi za povratek. Odhod iz Ljubljane ob 9.45, prihod v Zagreb ob 13. Odhod iz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. Interesenti, ki so se za vlak že prijavili in naprej plačali Din 60.— ter s tem omogočili posebni vlak, prosi SK Ilirija, da proti vrnitvi potrdila denar zopet dvignejo in poskrbe sami za železniške vozovnice. —lj Umrli so v Ljubljani od 25. do 31. VIL: Dovč Ivana, 35 let, hiralka, Vidov-danska c. 9; UrŠič Ivan, 68 let, bivši usnj. pomočnik, Vidovdanska c. 9; Rugelj Janez, 68 let, umobolnik, Vidovdanska c. 9; Gor-jup Vladimir Dušan, 9 dni, sin zasebnlce, Tržaška cesta; Vidrin Frančiška, 75 let, hiralka, Vidovdanska c. 9; Pretnar Ivan. 75 let, preužitkar, Tržaška c 24, Rezar Jurij, 27 let, delavec. Bohoričeva ul ; Benkovic Frančiška, 49 let bivša vrtna delavka, Vidovdanska c. 9; Plestenjak Frančiška, roj. PozeneL, 66 let, gospodinje. Hranilnična uL; Anžič Marija, 82 let, uradnica Vsaj. za v., Erjavčeva e.; Glavan Marija, roj. Prime, 76 let, sopr. posest, Ovčje jame. — V ljubljanskih bolnšnieah se umrli: Peric Ivan, 74 let zasebnik, dmartinska c; Novak Vinko, 3 mesece, sin delavca. Vrhnika; Sajovic Vida, 5 let, hči rudarja. Toplice pri Zagorju; Hodnik Helena, 68 let, užitkarica, Rajiek, Nova Sela; Gnrjanc Milena, 3 mesece, hči modistke, Moste; Zupan Marija, 1 leto, hči delavca, Lesce 24; Piščanec Bruno, 4 dni, sin ključavn. drl žel, Galjevica; Braja Anton, 47 let, organist, Zabjek 6. —lj Sskslska »upe Ljubljana, Jutri v nedeljo, 2. avgusta otvori naše mlado sokolsko društvo LjuMjaaa III. svoje novo letno telovadile* in Javne otroško zavetišče. Vabimo tem potom članstvo ljubljanskih m okolifkih sokolskih društev, da se udeleži te slavnosti v fim večjem številu v kroju. Zbirališče Oaoetna v kroju za po*«*** je ob 9.15 na novem društvenem telovadišču za Bežigradom. Z mnogoštevilno udeležbo podprimo njihovo požrtvovalno sokolsko delo. Popoldne se vrši prvi javen društven nastop. Zdravo! 2upna uprava. —lj Opeiarjams ponovno na velike sokolske slavje, ki ga priredi povodom odkritja letnega telovadiŠča sokotako društvo Ljubljana III. Narodno občinstvo vabimo, da se udeleži v Čimvečjem številu dopoldanske prireditve in popoldanskega javnega telovadnega nastopa in velike narodne veselice. —lj Pevsko društvo >Krakoro-Trnovo< poživlja vse svoje člane izletnike, da se ju- tri točno ob pol 5. upi zbero pred vhodom na glavnejT« kolodvoru. —-Lj Prvovrstni štajerski rizlin« z vinskega vrha Jeruzalem, po 16 Din, cviček Iz Gadove peči po 14 Din. toči gostilna V. Jelocnfk Rožne dolina. 65L —>Ij Službe pri mestni občini ljubljanski. Han za dnevom prihajajo na mestni magistrat prošnje za najrazličnejše službe Vse te prošnje so brezpredmetne. ker pri mestni občim ljubljanski ni službenih mest na razpolago. Vsako prosto mesto mora biti razpisano in le tedai naj reflektanti vlagajo nrošnje. Istotako so brezuspešna vsa osebna posredovanja Drobiž iz Novega mesta PaberU Yi življenja naše dolenjske metropole. Ki ima tudi svojo črno kroniko Novo mesto. 30. julija. Popolna likvidacija cestnih okrožnih odborov Novo mesto, Trebnje in Žužemberk sc je izvršila danes. Vse funkcije teh posameznih cestnih odborov je prevzel pred časom na novo imenovani s rezki cestni odbor, kateremu načeluje novomeški župan dr. Josip Rezek. Zanimiva statistika V prvi polovici tekočega leta so naši mesarji in gostilničarji poklali nič manj kakor 1199 glav živine in sicer 346 goveje žrivine, stare nad 1 leto in 350 glav. stare izpod 1 leta. Prašičev je bilo po-klanih 565 in drobnice 30 glav. Iz tega je razvidno, da se prebivalstvo našega mesta, ki šteje z vojaštvom vred dobrih 4000 duš, hrani večinoma z mesom, ki mu je vsakdanja hrana. Vandalizem in pobalinstvo v mestnem kopališču Ko je pred dnevi prispel kopališki moj ster v mestno kopališče na Loki, je opazil da so vse varnostne kopališke naprave uničene in pometane v bazen, nekatere pa v Krko. Tudi mestno periSče. ki stoji poleg kopališča, je bik) z enim koncem pogreznjeno v vodo, kerf je bil razbit eden izmed sodov, na katerih naprava sloni Doslej še neznana tolpa je pri tem svojem početju uničila športni Čoln, last g. dr. R Kvoskega. ki ie izginil brez sledu. Najbrž so ga potopili na dnu Kirke. Cesar pa niso mogli brezobzirni nočni pobalini odtrgati ali razbiti, so ponesnažri.li ln pustili na večih krajih sledov* svoje srčne omike. Pri takem barbarskem početju se ne hote vsiljuje vprašanje, če ie niso pred pobahni varne javne naprave, kaj je pred njimi sploh 5e vamo. Zadevo imata v rokah orožništvo in policšia. ki z vso vnemo zasledujeta vandale Kalilci nočnega miru so zlasti zadnje čase postali zek> aktivni Skoraj ne min* noč. da bi se stanovalci tega ali onega mestnega deia ne pritožili proti njihovemu škandaloznemu početju, ko s psovkami in huronskim vpitjem kra tijo trudnim, počitka željnim ljudem spa nec. Prioadeti so v tem pogledu zlasti sta [ Ples pred in po sporeda — Jazz — Kuhinja in pijača odlična j novalci ob Trdinovi cesti, kjer ponočnjaki vsako noč razgrajajo rn tulijo kot obsedeni. Umestno bi bilo, da se tem ljudem že končno stopi na prste, da bomo imeli meščani pred ponočnjaki mir. Napreviden voznik Posestni Jože Žagar je vozil iz mesta v BiTčno vas, kjer ima gostilno, prazen voz. Zaradi velike vročine in utrujenosti ie možakar s oigareto v ustih na vozu zaspal. Ko pa je prispel z vozom do bir-čenske«a kolodvora, so ljudje slučajno opazili, da se na voznikovih prsih močno kadi. Tafcoj so voz ustavili in voznika prebudili. Žagar je že imel od cigarete, ki mu je med spanjem padla na prsi. ožgan suknjič, srajco pa tudi koža je bila načeta. Le ljudem, ki so ga prebudili, se ima zahvaliti, da ni imela njegova neprevidnost hujših posledic. Drzen vlom in tatvina Na nedeljo okrog 1. ure zjutraj se ie pritihotapil po državni cesti v Žabjo vas mlad nepridiprav, ki je odšel k hiši g. Lenarčiča, katerega obitelj le v sobah še trdno spala, ter vlomil v kuhinjo in shrambo, od koder je odnesel Lenarčiče-vemu zetu g. Jožetu šmoajdku nedeljsko obleko. 170 Din gotovine in približno pol kg sladkorja. Zjutraj, ko je nameraval zet k jutranji maši, le opazil, da mu je bila čez noč ukradena obleka, našel pa je v kuhinji tudi druge stvari v neredu. Na pragu hiše pa je bil najden tuj suknjič brez posebne vrednosti, nedvomno last tatu. ki ga je namenoma »pustil na pragu ali pa v naglem begu izgubil. Na begu le vrgel tat proč tudi dolg kuhinjski nož. ki ga Je ukradel v kuhinji, gotovo za obrambo, če bi mu hotel slučajno kdo preprečiti tatvino ali beg. Upati ie. da bo drzni tat v kratkem prijet, ker njegova sled ne vodi daleč. Ostro streljanje Strelske družine se je vršilo tudi v nedeljo na vojaškem strelišču. Streljamie -j* vodil tudi to pot dopoldne in popoldne osebno priljubljeni predsednik družine g. podpolkovnik V. Dic Udeležba ie bila velika. Lep poset teh vat pa je jasen dokaz, da ie zanimanje za ta plemeniti in koristni sport med ljudstvom zelo veHko. Učitelji iz savske banovine 22 po številu, ki sc udeležujejo ori banski upravi v Zagrebu kmetijskega tečaja, so preteklo nedeljo napravili ood vodstvom vlad. sv. ing. Kovačeviča poučno ekskurzijo na kmet'isko šolo na Grm, kjer so si ogledali lepo urejeno Šolsko posestvo, nasade, šolsko živinorejo n vse gospodarske objekte, kakor tudi učne na- prave. Pod vodstvom stroikovnega nAte-lja g. Flegota pa so si ogledali še go^r»>-dinjsko šolo v Smihelu. Gostje so se o obeh zavodih kakor tudi o ureditvah Istih zelo laskavo izrazili. Proti večeru so se gostje napočili proti Brežicam. Nezgoda motociklista Neki mlad pekovski mojster kz Ljubljane se je včeraj odpeljal po opravkih iz mesta na Toplice. Na vožnjo ]e povabil tudi priljubljenega g. Bohteta, ki je prisede! k voaniku v prikolico. Vožnja je bila vso pot lepa. ko pa sta nridrvela do Go-lobovega mlina blizu gradu Srebnuče. jima je na ostrem ovmku nri mo-toriu po-čnla vezna vela. Nepričakovani defekt ie spretni vozač pravočasno opazi! ter tako oreprečil neizogibno nesrečo. Osebna vest Službeno mesto sekundarna ženske javne bolnice je nastopil dr. med. g. Franc l^ebinger. V spomin profesorja Chodounskemu Letos spomladi je umrl v Pragi vneti prijatelj našega naroda, velezaslužni vse-učiliški profesor dr. KatI Ohodoirns-kv. Cele generacije slovenskega dijaStva. kri je študiralo v slovanski Pragi, so ohranila v svetlem spominu ime tega moža. kn je bil desetletja pravi oče praških slovenskih akademikov. Z globoko hvaležnostjo se številni naši izobraženci, ki zavzemajo danes ugledna mesta v javnem življenju, spominjajo darežljive roke in zlatega srca tega plemenitega učenjaka Zato je njegova smrt bolestno odjeknila v mnogih srcih Profesorju dr. Chodounskemu pa nismo dolžni hvale in pietetc samo kot očetu praških slovenskih dijakov. Bil je goreč prijatelj naših krajev in posebej še naših gorenjskih planin; on in njegovi prijatelji so privedli češke turiste v naše gore, proti katerim se je takrat obrnila rarnarodovalna ofenziva. Dolga leta je svoje počitnice preživljal na naših tleh. V živem spominu so še prebivalstvu Jezerskega in okolice pre-srčni stiki prof. Chodounskega z našim ljudstvom, ki ga ni samo vzpodbujal v narodni zavesti, marveč je kot zdravnik bil mnogim in mnogim neprecenljiv svetovalec in rešiteljj. Mirno lahko trdimo, da gre Cehom, zlasti pa prof. Chodounskemu, v CENE OBIČAJNE znatni mori hvala za to, da so naši ob» mejni plaiinskd kraji, osobito Jezersko i okolico, kljubovali nemškemu navaki. emu članu bivše praške »Iririjo* in velezaslulnemu pospeševalcu planinske mir sli na Slovenskem, velikemu Slovanu prof. dr. Chodounskemu nameravata Jugosloven-sko-čežlooslovaška liga in Slovensko planinsko društvu v Ljubljani pokazati hvaležnost našega naroda tako, da mu na Jezerskem odkrijejo spominsko ploščo. Svečanost odkritja te plošče je določena na dan 15. avgusta t. 1. Tega dne se bodo na Jezerskem zbrali številni priy»atelji jugo-sfovensko»češko»k> vaške vzajemnosti. S voljo udeležbo so že obljubile mnoge odlične osebnosti, med njimi predvsem češkoslovaški poslanik v Beogradu g. dr. Robert Flie-der. Podpisani organizaciji opozarjata na to prireditev vso našo javnost. Posebno pa vabimo člane bivših prašičih akademskih društev, zlasti najstarejše »Ilirije«, »Adri-jec in »Jugoslavije«. Bodi ta dan tovarišk; sestanek vseh, ki so ohranili hvaležnost in simpatije ne samo do mecena dr. Chodounskega, marveč do zlate Prage in češkega naroda sploh. Združimo se tega dne na naših lepih gorenjskih tleh in pokažimo z obilno udeležbo na tej svečanosti, kako globoke, nerazdružljive rezi spajaijo oba naroda. Posebej še opozarjamo na to planinsko svečanost naše planince in jih vabimo, da v čim večjem številu počaste spo* min pionirja našega planinstva. Podroben program svečanosti na Jezerskem bo objavljen v listih. Jugoslovensko-češkoslovaSka liga in Slovensko planinsko društvo v Lfubljetnt. GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3«~ izposojuje »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2 Pri zdravniku. — Pomislite, gos?>od doktor, danes je kuhala moja tašča, pa sem pojedel njdn las. AK se mi ne bo nrč godilo? — Kaj še! Jaz imam že več let vso taščo v želodcu, pa sem še popolnoma zdrav. Stev. 172 >S L O V E N S K T NAHOD«, dne V zakladnici sovjetske državne banke Carske dragocenosti, vredne nad 12 milijard, so izjemoma pokazali Bernarda Shawa Ruske carske zaklade, čijih vrednost ceni sovjetska vlada na dob riti 12 milijard Din sta vid ili zadnje čase izjemoma dve skupini tujcev. Sovjetska vlada jih je pokazala v prvi vrsti Bernardu Shawu in njegovemu spremstvu, v katerem sta, kakor smo že poročali, tudi lord m lady Astor. Drugič se je odprla jeklena zakladnica poročevalcu »United Bressa«. Ruska zbirka kron, diademov, žezel in carskih otroških igrač iz platine, zlata in draguljev, je menda največja zaprta zbirka dragocenosti na svetu. Dragocenosti je toliko, da je polna dolga miza in mnoge vitrine v strogo zastraženi jekleni zakladnici sovjetske drža/-ne banke. Nikjer v Rusiji ne dobi človek tako presenetljivega in nepozabnega vtisa o nekdanji moči Romanovcev, kakor tu. Posebno pozornost zaslužijo carske dragocenosti baš sedaj, ko je zakladnica obogatela z novimi najdbami v Krem-lu. kjer so pri renoviranju našli tajno klet, polno zakladov Med drugim je bil tu shranjen čajni pribor za 28 oseb iz težkega zlata, težak s5 funtov. Večina tega zaklada pride zopet v sovjetsko državno banko. Tudi carski zaklad je bil najden na podoben način. Prvotno se je zdelo, da se je bilo članom carske rodbine posrečilo odpeljati zaklad v inozemstvo. Med vojno se je car bal nemškega vpada in zato je dal svoje dragocenosti spraviti v navadne zaboje in prepeljati iz Petrograda v Moskvo. Po revoluciji so stali povsod v Kremlu na straži vojaki, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi bilo v navadnih zabojih, zloženih v kotu, za 14 milijard dragocenosti. Ko so nekega dne zaboj odprli, se je na straži stoječi vojak onesvestil, tako je vplivalo nanj spoznanje, da je nevede stražil tako ogromno bogastvo. Pot v zakladnico sovjetske državne banke vodi po temnih hodnikih, polnih denarja v vrečicah. Po ozkih, vijugastih železnih stopnicah se pride v II. nadstropje, kjer je manjša predsoba, iz nje pa skozi ozka vrata v jekleno, do stropa zamreženo zakladnico, kamor sme le malokdo. Najmogočnejsi vtis napravi carsika krona, s katero so bili od Katarine Velike kronani vsi beli carji. Posejana je s 5000 briljanti, ki tehtajo 3000 karatov na vrhu ima pa 400 karatov težak prekrasen rubin. Samo ta krona je vredna nad 250 milijonov Din, seveda, če računamo tudi zgodovinsko vrednost. Največji briljant so podarili carici Elizabeti kupci iz Nižjega Novgoroda za privilegije, rubin, ki krasi zdaj vrh krone, je pa našel car Aieksej po dveletnem iskanju po vsem svetu. Manjša krona, s katero so kronali ruske carice, ima na sebi brrljante, ki tehtajo 618 karatov, na koncu carskega žezla se pa leskeče sloviti briljant »Orlov«, velik kakor kurje jajce, po obliki podoben človeškemu očesu. Ta brrljant tehta 196 karatov m je vreden okrog 150 milijonov Din K carskim dragocenostim spada tudi jabolko iz težkega zlata posuto z briljanti. Med carskimi dragocenostmi je tudi nebrušen dijamant, vreden okrog 700 milijonov Din Zgodovina tega briljanta sega 4.000 let nazaj. Dve perzijski dinastiji sta skrbno čuvali ta dragulj in na njem sta vgravi-rali svoja imena. Evropa je slišala o tem dragulju prvič pred 400 leti od nekega francoskega raziskovalca. Ko je bil slavni ruski pesnik Grrbojedov, poslanih v Teheranu, leta 1829. umorjen, so hoteli Rusi vdreti v Perzijo in kaznovati Perzijce. Perzijci so pa potolažili gnev carja Nikolaja I. z bogatimi darili, med katerimi je bil tudi sloviti dijamant. Zelo zanimive so tudi dragocene otroške igrače iz platine, zlata in draguljev. Posebno mnogo je med njimi pi-ruhov iz platine, zrata m kristala. Skoraj vse igrače so okrašene z briljanti ali drugimi dragulji. V mnogih piruhih so skrite zanimive igrače. Iz enega skoči krasen kolibri in zapoje pesmico, če pritisneš nanj. Samo ta piruh je vreden nad en milijon Din, seveda le za ljubitelje zgodovinskih znamenitosti, kakor so na pr. ameriški mašnati. Shaw pri Stalinu V sredo zvečer je sprejel Bernarda Shawa Stalin in se razgovarjal z njim dobri dve uri. Prisotni so bili tudi lord in lady Astor, lord Lothian in komisar za zunanje zadeve Lit vinov. Dogovorjeno je bilo, da o sestanku ne bodo ničesar poročali. Ko so pa novinarji pri vratih obkolili Shawa in ga začeli vpraševati, kako je bilo pri Stalinu, se je hudomušno nasmehnil in odgovoril: »Izdati vam hočem veliko tajno. Stalin ima dolge rdeče brke.c Starinski carski prestol i z zlata, posut z dragulji. Mihah* Zoščenko Tajci Tujce vedno dobro razločujem od naših sovjetskih državiijanov. Ne vem, kako to, toda tujci imajo menda že obraze nekam drugačne. Da se tako izrazim — nekam nepremično drže mule in ponosneje od naših. Vzemite že ta izraz obraza, kako vam gleda tak-le tujec na vse drugo okrog sebe. Nekateri tujci nosijo celo monokl na očesu. In tako se ozira s tem monoklom na vse strani, kakor bi hotel reči: ne odložim tega stekelca in ne trenem z očesom, pa naj se zgodi karkoli. Bodimo pravični, to je v redu. Ti tujci morda drugače sploh ne morejo ravnati. Njihovo življenje je dokaj nemirno. Da niso sami že po naravi tako mirni, bi imeli vse polno sitnosti in težav. Tako na primer sem čital nedavno, da se je neki tujec zadavil s kostjo. Bilo je tako-le: obiral je pečeno piško in požrl je, česar bi ne bil smel. To se je pripetilo na takem »svečanem« obedu. To se pravi na razkošnem banketu, kakršne prirejajo včasih tudi naša trgovska zastopstva v inozemstvu. Nedavno mi je pravilo o njih znano človeče iz takega našega zastopstva. Torej ta zadeva s kostjo se je pripetila na takem »svečanem« banketu. In okrog tistega tujca j i sedelo vse polno milijonarjev. Morda je bil njegov neposredni sosed sam Ford. In sami različni taki ljudje ... Zdaj si pa mislite, kako je tujcu pri srcu, če sedi poleg Forda m pogoltne piščančevo kost. Seveda, z našega svobodnega stališča na tem ni prav nič žaljivega. Hm, pogoltnil je kost in kaj za to? Pri nas se uredi taka zadeva docela gladko. V takih primerih imamo pomoč takoj pni rokah: Marijinsko bolnico in smolensko pokopališče ... Tam v tujini, o, tam ti pa napravijo to drugače. Tam je namreč skrbno izbrana družba. Saj veste, na takem »svečanem« banketu — okrog in okrog sami milijonarji, takoj na sosednem stolu sedi Ford... Gospodje vsi v frakih, dame pa... In koliko je te elektrike, gotovo gori tam na lestencu najmanj 200 sveč. In sredi tega razkošja pogoltne človek piščančevo kost. Takoj začne ka-šijati, hrkati in stokati. Za prsa se prijemlje. Ah, križ božji!' Da bti vstal od mize in stekel na stranišče — to seveda ne gre, to se ne spodobi v tako odlični družbi. Najbrž bi takoj pomislili: »aha, temu se pa res mudi«. Tako se je torej ta Francoz, ki je bil pogoltna kost, prvi hip silno ustraši. Začel se je prijemati za grlo in posegati vanj. Potem je strašno preMedel in se opotekel na svojem stolu. Toda kmalu si je opomogel in se začel smehljati. Smehljal se je damam in jim pošiljal z roko poljubčke. Morda je začel božati tudi gospodarjevega psička, ki se je igral tam doli pod mizo in se slučajno ■ zapletel baš med njegove noge. Toda gostitelj je vendarle nekaj opazil, kajti obrnil se je na gosta in ga vprašal, seveda v Čisti francoščini: — Oprostite, prosim, ali niste morda Shaw In poljski novinar]! Bernard Shaw, najduhovitejši mož naše dobe, je zelo ploden avtor, Če ga pa nadlegujejo novinarji, ne govori rad. O tem so se prepričali tudi poljski novinarji, ki so ga hoteli v Varšavi presenetiti v vlaku ki vprašati, kaj ga je napotilo v sovjetsko Rusijo. Komaj se je vlak ustavil na varšavskem kolodvoru in se je prikazala Shawova glava z dolgo belo brado pri oknu, je pisatelj zavohal novinarsko nevarnost m takoj je zagrnil okno. In nič več se ni prflcazal pri oknu, čeprav je stal vlak precej dolgo na kolodvoru. Novinarji se pa ne dajo tako lahko ugnati in tudi Shaw je moral to priznati. Skočili so kar v vlak s trdnim sklepom, da morajo govoriti s Shawom, Čeprav bi se bilo treba peljati tja do Moskve. In niso se zmotiK. Shaw, misleč, da je novinarska nevarnost že minila, je mirno stopH iz kupeja na hodnik vagona, kjer so ga pa obkolili novinarji hi mu zastavili pot. — Mr. Shaw, ali Je res, da nimate radi novinarjev? — se je glasilo prvo vprašanje poljskih poročevalcev. Shaw je hudomušno pomežiknil m odgovoril: — Zakaj bi jih ne imel rad, saj sem sam novinar. Prav rad govorim z njimi, kadar jim imam kaj povedati. Zdaj pa res nimam ničesar, kar bi vam mogel povedati. — V katerih mestih sovjetske Rusije se nameravate ustaviti? — V Moskvi in Petrogradu, imen drugih mest pa sploh ne vem. Sicer pa ne grem gledat mest, temveč ljudi. — Boljševik! pišejo mnogo o vašem potovanju in najbrže so prepričani, da vas pridobe za svojo propagando. Shaw si je mirno pogladil dolgo belo brado in odgovoril: — Mishm, da se bodo v svojih nadah zmotili. Kar sem o tej stvari vedel, sem že davno povedal. Marxov »Kapital« sem dobro poznal, še preden je bti Lenki rojen. Shaw je bil poljskim novinarjem tako naklonjen, da se je dal z njimi fotografirati. Govoriti pa ni hotel mnogo z njimi, ker so biK itak preveč radovedni. Truplo nagega dekleta v ateljeju V ateljeju nekega karlovarskega fotografa so našli te dni truplo nagega dekleta. Gre za 171etno laborantko E. Kreislovo, pri kateri so našli več pisem, ki pričajo, da gre za samomor radi nesrečne ijubezni. Ostane pa tajna, zakaj se je dekle pred samomorom sleklo. Eno pismo je bilo naslovljeno njenemu ljub-čku, 271etnemu slaščičarskemu pomočniku Rudolfu Webru. Policija je začela VVebra takoj iskati in ga je našla šele v sredo popoldne. Ležal je na travniku blizu zdravilišča v "nezavesti. Pri njem $0 naišli stekleniči-co, ki je dišala po ootovi kislini. Našli so tudi pismo, iz katerega je razvidno, da sta se bila zaljubljenca domenila, da pojdei.i skupno v smrt. Mlada laboraur.-ka si je končala življenje prva, čez dva dni ji je pa sledil v večnost še fant. Kaj ju je pognalo v smrt, ni znano. Dvojni samomor na Dunaju V kabinetu šefa anončne ekspedicije Fiegl et Comp. na Dunaju so našK včeraj zjutraj 451etnega šefa tvrdke Franca Fiegla in njegovo 281 etno tajnico Novakovo mrtva. Zastrupila sta se s plinom. V četrtek zvečer sta ostala Fiegl in njegova tajnica sama v pisarni. Uslužbenci so mislili, da bosta še delala. Hišnici, ki je ponoči pospravljala v pisarni, je sicer zasmrdelo po plinu, ni pa slutila, kaj se je zgodilo. Sele včeraj zjutraj se je zgla-sil pri hišnici brat tajnice Novakove in vprašal, kje je njegova sestra, ker je zvečer ni bilo domov. Odšla sta v prvo nadstropje, kjer sta pa našla vrata šefovega kabineta zaklenjena. Poklicala sta policijo, ki je vrata vlomila. pojedli kad, kar ni za jesti? Prosim, povejte nam to, nič se ne sramujte. Toda Francoz je odgovoriJ smeje: — Gomment? Kaj pravite, prosim? Nikar se ne vznemirjajte, vse je v redu... Iti takoj se je začel zopet zabavati z damami ter jlim pošiljati z roko poljubčke. In lotil se je deserta, ki so ga bili baš prinesli na mizo. Celo porcijo ga je pospravil. Skratka, sedel je možato do konca banketa in prav ničesar ni storil, kar bi motilo odlično družbo. Šele ko so začeli gostje vstajati od mize, se je nekoKko opotekel in se prijel z roko za trebuh — najbrž ga je ščipalo po njem. Potem je bilo pa zopet vse v redu. Sedel je v salonu še dobre tri minute, kakor se spodobi ob takih prilikah, potem je pa odšel počasi v predsobo. Pa tudi tu se ni posebno žuril, z gospodinjo je še malo pokramljal, ročico ji je poljubil, poklonil in priporočil se je, svoje galoše je pobral in jih obul, vse to pa s kostjo v želodcu. In odšel je. No, na stopnicah, seveda, je pa že pospešil korake. Komad se je držal na nogah, tako ga je bolelo. Skočil je v svojo kočijo. — Poženi, kar se da! — je zakričal na koč!jaza, — vozi hitro v bolnico in takoj pod operacijski nož. Ali je ubogi Francoz umrl ali se je iziizal, vam ne povem, ker tudi sam ne vem. Prepričan sem pa, da se je iziizal. Ta narod je namreč dokaj odporen. Pred pisalno mizo sta sedela Fiegl in njegova tajnica mrtva, v kabmetn je ctrašno smrdelo po plinu. Plinovod je bil odprt in cev napeljana k pisalni mizi. Da bi plin ne uhajal iz kabineta, je zamašil Fiegl vse špranje pri vratih z vato. Fiegl je bil oženjem m je imel dva otroka, živel je pa ločeno od žene. Njegova tajnica, zelo lepo dekle, je bila zaposlena pri podjetju že od ustanovitve. Bila je prva Fieglova nameščen-ka. Vse kaže, da gre za ljubavno tragedijo. Tovarna romanov Edgajr VVadlace je v pisanju romanov skoraj isto, kar je Ford v proizvodnji avtomobilov. Zadnja leta se je prodalo nad 5 milijonov izvodov njegovih del. VVallace ni samo avtor mnogih detektivskih romanov, temveč je znan tudi po svojih gledaliških igrah. Ves London govori o njem. Star je zdaj 53 let. Mož sam ne ve, koliko gledaliških del je že napisal. — Nad 20 jih ne bo, mora se pa pomisliti, da sem začel na tem polju delati Šele pred tremi leti in da sem pisal za gledališče samo v presledkih med svojimi romani, — je dejal nekoč. — Koliko ste pa napisali romanov? ga je vprašal nekdo. — Okrog 140 jih bo, je odgovoril smeje. Ce pa VVallace ne piše romanov ali gledaliških del, prše novele, ki jih je napisal že 400. Tempo .njegovega dela je od leta do leta hitrejši tako, da je napisal 1. 1925. dvakrat toliko romanov, kakor leta 1924., a leta 1927. je napisal 26 romanov in 6 gledaliških del. Wallaoe je tudi dramski kritik. Gledališke kritike piše za »Morningpost« in to delo mu vzame mnogo večerov. Obenem je pa strokovnjak dirkalnega sporta in to mu vzame mnogo dopoldanskega časa. Z literaturo se ukvarja večinoma zjutraj. Na svoje članke o konjskih dirkah je ponos ne jši, nego na svoje literarno delovanje, velja pa tudi za tako dobrega strokovnjaka, da se obrača na konjskih ?Tkah nanj tisoče interesentov. Pravijo, da diktira "VVallace svoje romane po diktafonu, vse drugo pa opravi njegova žena s celim štabom tajnic, ne da bi moža nadlegovala s čitanjem di-ktatov. Ko so WaHaca vprašali, kaiteri roman je napisal v najkrajšem času, je odgovoril: — Nekega četrtka me je prosilo založništvo, naj mu pošljem roman, ki bo obsegal 70.000 besed najpozneje do prihodnjega ponedeljka. Narekoval sem dnevno 18 ur stenotipistki, moja žena ie pa opravila vse drugo in v ponedeljek zjutraj je bila »Grofica-čudaki-nja« gotova. — Za kateri roman ste pa rabili največ časa? Za roman »Grun-ner«. Pisal sem ga več tednov, toda vmes sem pisal tudi za gledališče. — VVallace je tudi svoj lastni impresario. Ce napiše kaj za gledališče, sestavinam igralsk; ensambel, najame gledališče in vprizori igro na svoje stroške. Seveda pa tudi sam spravi dobiček. Dekle, ki se bori z bik! Maria de Jesu Alguin-Garcia, krasno 171etno dekle, je prva ženska, ki si je izbrala pokl'^ b: rke. kajti na tem polju so se doslej udejstvovali izključno le moški. Kdor je videl to krasno, nežno, dražestno dekle, ne more verjeti, da je res matadorka in da se bori z razjarjenimi biki. In vendar je v tem dekletu toliko poguma, da bi mogel biti na njene dosedanje uspehe ponosen marsikateri matador. Kot matadorka je znana pod imenom La Cordobesita in ubila je že 75 bikov. Največji uspeh je dosegla na brkoborbi v Juarezu. Njena rodbina se že več let peča z bikoborbo. Tudi njen oče je brl pred 20 leti slaven matador, zdaj si je pa izbral poklic svojih prednikov, ki so redili in trenirali bike za borbo. La Cordobesita je rasla s svojimi štirimi brati in vzgajali so jo drugače, kakor druga mehiška dekleta. Že kot deklica je nosila vedno deško obleko in ko je začel oče trenirat: njene brate za bikoborbo, ga je lepo prosila, naj trenira tudi njo. Oče ji ni mogel odreči nobene prošnje m je smatral njen trening v začetku samo za zabavo, ko je pa opazil njeno spretnost hi gibčnost, jo je začel trenirati resno. Zs kot 131etno dekletce je prvič nastopila v areni in njene krasne velike črne oči so pričale o izrednem pogumu. 2e njen prvi nastop je bil zelo uspešen in kmalu so sledili novi uspehi. Mehiča-ni so na svojo junaško rojakinjo zelo ponosni in vedno jo pozdravljajo tako navdušeno, da se trese od klicev in ploskanja vsa arena. Ker je zaradi svoje mladosti v seznamu matadorjev še vedno zabeležena kot začetnica (no vili era), se je borila doslej samo z biki, ki so imeli na koncu odžagane roge. Veseli se pa že, da bo kmalu uvrščena med slavne matadorje in da bo tanko pokazala, da se tudi ostrih rogov ne boj. La Cordobesita, prva In edina matadorka, bo gotovo povabljena v Madrid ah' San Se- bastiano, da pokaže svoje junaštvo in spretnost tudi v teh največjih arenah. V privatnem življenju je Cordobesita zelo elegantno dekle, hrepeneče po slavi in blagostanju. Pokrovitelj, impresario in obenem najboljši prijatelj ji je brat Fran-cisco Albnm-Gracia, ki je tudi prepričan, da Čaka sestro sijajna bodočnost. V delavnici turškega jezika V Angori-posluje že dve leti posebna komisjia, ki sestavlja besednjak turškega jezika. Doslej je prišla nekako do sredine črke B, dočim bo slovnica kmalu izdana, zaenkrat samo za mladino. Komisija se mora boriti z velikimi težko-čami. Za podlago ji služi Laroussov francoski slovar, po katerem skuša za vsak francoski izraz najti turško besedo. Ker pa turški jezik sam po sebi ni bogat in ker se iz njega sistematično izkrcajo arabski ki perzijski izrazi, mora komisija iskati skoraj za vsako drugo francosko besedo nov turški izraz. Poleg tega manjkajo turškemu jeziku mnogi termini iz naravoslovja in psihologije, ki tvorita znaten del vsakdanjih pogovorov v moderni dobi. Tudi te izraze je treba šele najti. Komisija si prizadeva ohraniti stara turška debla in rabiti turške besede kolikor se le da, vendar se pa vedno bolj kaže, da so te nove besede in njihov pomen znane zaenkrat samo komisiji, dočim se bodo morali Turki šele naučiti svojega jezika. Kaj pa to pomeni, si lahko mislimo, če upoštevamo, da obsega samo črka A 10.000 novih besed. Mnoge so tako komplicirane m daleč od vsakdanjega življenja, da po mnenju mnogih Turkov nikoli ne bodo prodrle v živo govorico. Komisiji zato očitajo, da se je preveč oddaljila od realnega življenja. Najzanimivejše delo v komisiji imajo oni člani, ki iščejo nove izraze. Te pošilja komisija v razne kraje, da študirajo poedina narečja in črpajo iz njih gradivo za pismeni jezik. Kljub vsemu prizadevanju pa najbrže ne bo tako lahko spraviti turški jezik umetno na višino francoščine. „KLJUČ Nedelja, 2. avgusta. 9: Ing. Edo Fuglna: O melioraciji zem-ljišć; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Plošče; 10.30: P. dr. Angel ik Tominec: Versko predavanje (Rerum novarum); 11: Salonski kvintet; 12: čas, dnevne vesti; 12.15: Plošče; 15.30: Citre solo, g. Mezgolits; 16.30: Zabavno čtivo, dovtipi; 17: Salonski kvintet; 20: Operni duetni večer, izvajata gdč. Vera Majdič in g. Jože Gostič, solista ljubljanske opere; 20.40: Koncert salonskega kvinteta; 22: Cas in poročila; 22.15: Koncert salonskega kvinteta. Od S. do 9. avgusta postaja ne deluje radi čiščenja strojev! Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Med prjatelficami. — Včeraj sem praznovala 35letnico rojstva. — No, saj je bil pa tudi že skrajni čas. V gostilni. — Gospod krčmar, pet din, ki sem ga dobil včeraj za večerjo, ni bil prvovrsten. — Kako da ne? Saj je dobil zadnja leta na vseh perutninarskih razstavah prvo nagrado. Poštenjak. Miha najde denarnico, v katari je mnogo denarja. Miha je poštenjak, takoj jo mahne v oglasni zavod, da bi oznanil svetu, da je našel mnogo denarja. Ne ve pa, v kateri list bi poslal oglas. Zato vpraša: — Povejte mi prosim, kateri list ima najmanj naročnikov? Na počitnicah. V letovišču v tesni sobici. Najemnik in sobarica. — To je sleparija, nesramna sleparija! Ko sem najel to sobo, ste trdili, da sije v njo solnce od jutra do večera. — No in? — Tri dni sem že tu, pa neprestano lije. ■ §*rar, <5 SLOVENSKI NAROIV, dne 1. avgusta 1931 Ste v. 172 I SLAVNI FRANCOSKI CIRKUS Samo 3 dni v LJubljani -tivoli 1 Predprodaja v soboto od 2. ure popoldan naprej, v soboto golo predstavo ob 9. uri zvečer 4 bratje A JU AR Obisk menažerije v nedeljo od lO. ure dopoldan do 9. ore zvećer Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEP onSkar. Ljubliana Kongresni trt* štev. 0 Poceni in vendar najboljša *e SEVERJEVA OTOMANA % 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 550.— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal! RUDOLF SEVER, LJUBLJANA. ___Marijin trg št. 2. 1000 Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v treh dneh. Hvaležen se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni balzam, s katerim sem brez bolečin odstranil 15 let stara kurja očesa v treh dneh. — Spoštovanjem Rozman Aleksander, Gor. Slaveči 1, p. Rogasevci, Prekmurje. Lonček za 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje R. COTIč, LJUBLJANA VII Kamniška ulica štev. 10a (Janševa) 2174 OSVALD D0BEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega In modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA. DROBNO! INlakuicttutni paph V^edaja uprava 7Siovem>kega Ttateda^ j£* I *^>*^ot;REVMATIZMU, I ^l!^^^>REHLADU in ISHIJASU.^^tJF li LABORATORIJ Dr RAHLE J lva f iS^T ^S^m BEOGRAD sarajevska 84 dobiva SE v VSEH LEKARNAH POCENI DIK.7S Prometni zavod za premog d« d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG iomači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG vrat vseh VI\1TC ftvarrttSkt, plav-žarskl in pttnski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15/L (Prvovrstna prava dohite aromo twdiei 9 > mM ali o£lasi< Vsaka beseda «*© »ar. Plača me lahko tudi r Za odgovor znamko I — Na vprašanja brca ■ ■■ odgovarjamo. - Najmanjši ogla* Ot» STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer.. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 2090 2 STANOVANJI vsako s 3 sobami in vsemi pri-tiklinami, v II. in TTT. nadstropju, Tavčarjeva ulica 4, takoj oddam. Več pove Al. Vodnik, kamnosek Ljubljana, Kolodvorska ulica. 2163 MORSKE RIBE! Danes in jutri sveže pošiljke! Vino iz lastnih vinogradov, najfinejše dalmatinsko črno, belo, rdeče, star maraskin, vermut, tropinovec, pravo olivno olje ter izvrsten vinski kis, vse prvovrstno, vsakemu dobro znano. — Gostilna na dvorišču hotela »TRATNIK«, Sv. Petra cesta št. 25. A. SUN ARA. URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdan ska cesta št. L VINOTOČ Dospela izborni bela in rdeča vina, enajstprocentna, liter po 10 Din. — Pošljite ponj Mestni trg št. 13, Grajska klet. 2168 Mlad, konkurence zmožen m podjeten mojster ALBERT CERNE V ZGORNJI ŠIŠKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov. MODROCE po 35.— Din predelujem. Otomane, divane, fotelje po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. SLA VIC FRANC, tapetništvo, LJUBLJANA, Rimska cesta 5. — 2abjak 14. 2183 UGODNA PRILIKA! Radi preselitve naprodaj različni kompletni stroji za perilo na električni pogon, kakor '.udi -nji množina raznih kartonov in drugo. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2184 IŠČE SE ENOSOBNI DRUŠTVENI LOKAL (lahko na dvorišču) po mogočnosti v pritličju blizu kolodvora. Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Kolodvor«. 2177 2 KRASNI SOBI solnčni, meblovani ali prazni, oddam takoj. Napoleonov trg štev. 6, I. nadstr. 2162 GORAZDOV UČNI ZAVOD Poučevanje stenografije, strojepisja in drugih merkantirnih predmetov po najuspešnejši metodi. Priglasila osebna t 2. in 3. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne. Nunska ulica 19. — Pismena priglasila do konca avgusta, Bled 2, Vila Rodica. Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Hofad, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša poso jevalnica. od 30. avgusta do S. septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejmskega prostora. Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od W. EEKEN-A, ZAGREB Starcevicev trg 6/1, telef. 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Zunanjega orada Iipskega velesajma Beograd, Knez Miha jI ova ulica 33. pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno ta po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBA družna s o. s. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana. Sv. Petan e. 33. GOSPODIČNA s trgovsko šolo, zmožna knjigovodstva, se sprejme za dve uri dnevno. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2180 KLAVIRJI Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 2182 STAVBNA PARCELA lepa, ob banovinski cesti v Domžalah, pet minut od kolodvora, naprodaj. Poizve se v gostilni pri Raku v Domžalah. Cena ugodna. 2173 VAJENCA sprejme s 1. septembrom krojač Oton Janko, Ljubljana, Gosposka 4. — Predstaviti 1., 2. in 3. avgusta dopoldne. 2172 Amaterska del? izvršuje najceneje FOTO: ANTON MANCLNL Rožna dolina pri Ljubljani. Podružnica: Jesenice. 2061 Cenjenim damam naznanjam, da sem dobil nov svetovno znani aparat za Trajno onduliranje! zadnje konstrukcije. Izvedem v svojem salonu prvovrstno in zelo poceni. — Jamčim za vsako frizuro. frizer F Ljubljana vis-a-vis Napoleonovega spomenika. Osmina žegnanja! Kdor ni bil deležen v nedeljo bobov, ga povabim v nedeljo 2. avgusta. Zabava, karavan jski šramel, ples, bal in, gugal-nice. Lep senčnat vrt. Točna postrežba. Mrzla in gorka jedila. Izvrsten cviček, pivo v vrčkih. Priporoča se 2171 J02E PLANKAR, gostilničar Dolenjska cesta št. 35 JUGO GRAD izvršuje solidno *n najceneje vse zgradbe ter tozadevne načrte. — Inž. Srečko Past. — Inž. ar h. Bogomir Pust. — Streliška 33. teL 2025. 85L HALO!? — HALO!? Vsako nedeljo na ražnju pečenega prašička in zelo dobrega Aistrovga cvička priporoča gostilna »Pri Konjičku« pod Golovcem. 3149 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 HALO ! HALO! Samo pri paro brzolikalnici J. BOC, Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na Likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah, 2067 MORSKE RIBE Danes specialiteta morski raki jastogi (Hummer) z majonezo. Jutri v nedeljo sveža pošiljka raznih finih morskih rib. — Drugače jedila v veliki izbiri — Vina najfinejša; pivo v vrčkih. — Lopo urejen senčnat vrt; cene nizke — v priljubljeni Operni kleti, Gledališka ulica štev. 2. Se priporoča BL LOZL£. Pri boleznih želodca in črev vaetntte tudi Vi ffOOL. F1GOZ osvežuje in Osti kri. Dobiva m po veh lekarnah* po pošti pa razpo&tfe izdelovalec Apoteke Dr. Samertd, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice m poštnino J05, 8 steklenic 245, 1 steklenic* 4Q Din. Dlačice na bradi itd. Vas ženirajo, cen j. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »VENERAc-eleksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. NaroČite še danes lepo dišeči »VENERA«-eleksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: S. COTIč, LJUBLJANA VII K.innlgln. olj ca 10a 2173 Speci? eini entel oblek in volan francosLi sistem pri Matek & Mikes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDAc žepni robci jDL Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Namodernejše Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižan? Ceniki franko. CCm. Ceniki franko. m„ „TRIBUNA" F. B. L. *Mm LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. __izdelek sloveče tovarne avtomobilov in ^^M^^^B^d koles „Adlertoerke" iz Frankfurta in m (Peteline, Hjubljana, ;« ma edini tt (Prvovrstna šealesa U Delniška družba pivovarne PIVOVARNA in SLAD AKNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in ČRNO PIVO v sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — čisti rafin. in denatnr. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: Brzojavi: LJUBLJANA 2310 In 2311 Pivovarna >UNION<, Ljubljana Pivovarna >UNION«, Maribor MARIBOR 2023 Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskamo« Fran Jezersek. ~+ Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof, — Vsi v Ljubljani.