NaSe najaktualnejše zahteve Vprašanje personalne prosvetne politike Stališče učiteljskega udruženja do prosvetne personalne politike je bilo precizirano že na sarajevski, novosadski in tudi na skopljanski glavni skupščini. Toda razmere se stalno spreminjajo, in. prav sedaj nastopa trenotek, ko smatramo za nujno potrebno, ponovno naglasiti najvažnejše zahteve, ki jih naša organizacija postavlja kot načelo personalne prosvetne politike. Povsem gotovo je, da sta doslej že mnogo trpela šola in učiteljstvo zaradi neurejenih razmer in zaradi tega, ker so se često predpostavljati strankarsko-politični interesi interesom šole in prosvete. Ukinitev stalnosti ni zahtevala šola niti je ni zahtevalo učiteljstvo, pač pa povsem drugi razlogi. Toda pravilen razvoj in dvig našega šolstva potrebuje učitelja, ki se bo prav ves posvetil šoli, ki bo poznal vse razmere v svojem šolskem okolišu, učitelja, ki mu bo ljudstvo zaupalo. To je mogoče šele tedaj, če je učitelj stalen na svojem mestu, se vživi v vse razmere svojega službenega kraja, da tekom let izvede večji načrt šolskega prosvetnega in gospodarskega dela. Za tako delo je učitelju potrebno zadovoljstvo, potreben mu je duševni mir in občutek sigurnosti. Doslej se je delalo ravno narobe. Personalna prosvetna politika je bazirala na tem, da se je učiteljstvo strahovalo, čutilo se je nesigurno in nezadovoljno. Duševen nemir pa prav gotovo ne more biti podlaga sistematičnemu šolskemu delu, niti ne more biti pomočnik pri spoznavanju razmer v službenem kraju. Toda, če hoče učitelj pomagati ljudstvu pri njegovem prizadevanju za gospodarski dvig in pospeševati prosvetno delo, je neobhodno potrebno, da temeljito pozna svoj službeni kraj. Edino potreba šole in prosvete, bi morala tvoriti podlago za objektivno in pravično personalno prosvetno politiko. Povsem jasno in razumljivo je, da se naše udruženje ni moglo strinjati s pogrešnim gledanjem na učiteljevo delo in z napačno personalno prosvetno politiko. Zato je kategorična zahteva JUU, naj se učiteljstvu vrne stalnost, ker le v tem primeru se bodo mogli povsem ohraniti moralni in pravni temelji pri učiteljskih premestitvah, katere se bodo potem vršile le po prošnji, le v tem primeru se bo moglo učiteljstvo z vso svojo dušo in z vso ljubeznijo posvetiti poklicnemu delu. V neposredni zvezi z učiteljsko stalnostjo je tudi disciplinski postopek, ki bi moral biti prikrojen tako, da bi povsem ustrezal učiteljski stroki. S finančnim zakonom za leto 1936./37. je bil uveden za učiteljstvo nov disciplinski postopek, kateri pa predstavlja prav za prav le prikrojitev discipiinskega postopka za uradništvo notranje uprave tudi za naš stan. Ugotoviti je trefoa, da je učiteljska služba povsem drugačna od one političnega uradnika, in zato bi moral biti tudi disciplinski postopek povsem moderen in sestavljen res tako, da bi v vsakem pogledu ustrezal učiteljevemu delu. Drugo važno vprašanje personalne pro svetne politike je avtomatično napredovanje učiteljstva. Ta zahteva se pojavlja že od onega trenutka, ko je bilo tako napredovanje ukinjeno. V zadnjem času so bila tudi učiteljska mesta sistemizirana. Toda to ne more biti povod, da bi se ne mogla očuvati popolna objektivnost napredovanja. Ako je s sistemizacijo sestavljen tudi vrstni red, potem bi se morala tudi napredovanja vršiti le in edino na osnovi po vrstnem redu sestavIjenih rangnih list. Toda temu ni tako! Naše udruženje je postavilo zahtevo, da naj učiteljstvo avtomatično napreduje, in to samo z ozirom na svojo upravičenost in delo v službi. Popolna objektivnost pri napredovanjih bo šele takrat mogoča, ko bo imelo učiteljstvo tudi pravico pritožbe, če bi se čutilo v kakem primeru zapostavljeno. Le na ta način bo postalo vse učiteljstvo enakopravno in le s tem se bo prenehal kvarni protekcionizem, in prenehala se bo demoralizacija učiteljstva z napredovanji. To je nujno potrebno, ako hočemo, da se zopet dvigne med učiteljstvom vera v objektivnost državne uprave in tudi vera v pravičnost in poštenje.