36. številka. , v soboto 14. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak oan zvečer, izimM nedelje in praznike, fer velja po pošti prejeraan za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 tfld., za pol leta 8 gjđ., za četrt leta i gld, jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto ID gld. za četrt leta JJ gld. m kr., za jeden mesec t gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M 10 kr. za uienee,'po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankovati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, „(lledališka stolba". Upravni fitvu naj se blagovolijo poSiijati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativno stvari. po Zatekla glava. —o.— Jurij Lienbacher, dvorni sovetnik in.državni poslanec iz Solnograda, bil nam je na tem mestu že nekoliko kratov predstavljen, tako, da. ga poznamo od dobre in slabo njegove strani. Tudi te nemško-konscrvativne kapacitete značaj ni sama luč, ima namreć tenme proge na sebi! Ce se mu jo zadnja leta posrečilo, raztrgati klub Ilohen-vvartov, če ga potem niti v klubu Licbteusteinovein ni dolgo trpelo, če je sedaj „divjak" ali k večjemu voditelj solnograške frakcije, katere je pri piki baš za jeden „collegium" — potem imamo opraviti s parlamentarnim uskokom in s tem gotovo nesmo ničesar dobrega povedali o dvornem tem sovetniku! Gasio „Pivide!" plava mu pred očmi in s tem sredstvom hoče nemški mož dospeti do „Impera!" — postati hoče za prvi čas jeziček na parlamentarni tehtnici, potem pa jeziček v kabinetu, kateremu tacaš pripravlja parlamentno zaslombo. V teli spletkah in domišljijah giblje se sedaj Jurij Lienbacher! V koliko se mu jo program ta že sezoril, pokazal je prošli teden v svojem govoru, ki ga je imel v nekem gospodarskem društvu na Dunaji. Poslanca solnograškega mori zavest, da državni zbor marsikaj ni dosegel, da mnogo zakonov ni ukrenil, katere bi ukreniti bilo potreba. A kdo mu je zakrivil te Tantalove skomine in stiske? To je tista slepa usoda, ki je nemške konservativce, mej njimi tudi modrega Lienbacher j a v začetku sedanjo zborbe priklenila k državnozborski, avtonomističnl desnici. Ako bi ti Nemci ostali bili sami zase, ako ne bi hodili z narodnimi in avtonomističniini strankami v parlamentu, Bog ve, kake zvezdo bi bili z neba klatili in šivali na vzdiliajoče prsi nemškega kmeta, gotovo pa bi jim sedaj ne bilo treba pripovedovati, kaj vse se v solidarnosti s Slovani — doseglo ni! Za nemške pokrajine ni treba želeti še večje samouprave, kaj tacega terjajo le druge frakcije na desnici. (Verjamemo, da so Nemci zadovoljni s sedanjo upravo. Toda, zakaj Nemci, zakaj ne Slovani, to je Lienbacher modno zamolčal!) Skratka, nemški konservativci za Boga nemajo kaj, kar bi jih držalo na desnici, proč torej iz koalicije, postavijo naj se Nemci v sredo na svoje noge! Tu bodo tudi varni pred narodno idejo, ne bodo se jim več ušesa trpinčila z narodnimi terjatvami od slovanske strani, brez skrbi za svojo dušo in telo bodo lahko črez nje skakali „na dnevni red". A še drug recept stresel je iz državniške svoje toge Jurij Lienbacher, LISTEK Gospa Otilija. Prijatelj moj pripoveduje mi tako-le: Bil sem na ženitnini. Krasno razsvetljena in praznično oblečena bila je dvorana. Vse se je nekako lesketalo, a z vzvišenega odra doneli so glasovi dobro in čisto ubranih strun. Elegantno, da skoro nekoliko pretirano elegantno oblečeni gostje sukali so se okoli bledo-licih gospic in kratkočasili jih s svojimi večinom neslanimi šalami. — Ženin in nevesta sedela sta resno pri izborno pogrneni mizi in šepetala mej seboj. Tudi ona jo bila tam — ona, duša žitja mo-jegfs, srce srca mojega. In bila je najkrasnejša mej krasnimi! Stal sem od daleč, ter jo opazoval. Nekako burno bilo je kipeče srce in v lice silila mi je gorka da so narodno teženje prežene iz parlamenta, i/ Avstrije! Nemški državni jezik, — to je po njegovi definiciji ,.jezik nemške države" — je čudovito tisto mazilo! Dovolj! Človeku, ki premišljuje najnovejše te izjave Lienbacberjeve, jamo glava otekati, ako je v njej še kaj avstrijske pameti. Vprašanje je rešeno, kdo da je bolj pomilovanja vreden, ali mi vsi Slovani, ki prihajamo v dotiko s takimi nemško-kon-servativninii enuncijacijami, ali pa Lienbacher, ki je tožil v rečenem govoru, da ima „zateklo glavo", ker mora neprestano v zbornici poslušati pritožbe od češke, poljske in slovensko strani! N a š a je nesreča, da vkupe živimo s prepirljivim in lakotn-nim nemškim elementom, ki nas maltretuje in v napredku zavira z ostudno svojo politiko že cele dolge veke! Nam mora glava zatekati, ako čujemo take »avstrijsko" politike, kakor je stari Lienbacher, ki je ves nesrečen mej svojimi sodržavljani, ki razlaga in v zvrševanjc priporoča nazore, s katerimi se zgodovinska ideja naše države kratico malo skladati ne daje! Sicer pa, gospoda Nemci, bode naša skrb, da vam bodo še nadalje „glave zatekale!" Kolikor moremo to Slovani prouzročevati z narodnimi svojimi terjatvami, vso se bode godilo. Nikdar ne bodemo priznavali, da nam imajo Nemci kaj ukazovati in dovoljevati, nobena stvar se v Avstriji ne bode reševala brez avstrijskega Slovana. V Avstriji avstrijska politika, no nemška! Avstrijska politika, ki ne žali svojih državljanov, ki dela narode svoje jednakopravne, srečne in zadovoljno. Dokler se ne zvrši člen XiX-ti osnovnih naših zakonov — in to je minimum —, tako dolgo miru no bodemo podpisali in delali bodemo „glave zatekle". Pri tem pa ne bodemo razločevali, na kakšnih ramenih počiva ta ali ona glava. Ne bode razlike, ali je to glava ministrova ali je glava uradnega sluge! Tudi sedaj je ni. T is oči ne in zopet ti-sočine Slovencev hvalijo te dni, ki so poslancem našim na Dunaji potrgali niti dolge potrpežljivosti in navdahnili jih s pravim pogumom narodnih zastopnikov. Odločnost njihova dela skrbi ministrovim glavam, a odločnost ta je umestna in potrebna. „Sapere aude!" To more biti tudi gaslo probujenega slovenskega naroda. Imejmo pogum, usodo svojo določevati po svoji najboljši sodbi in zastopati jo pošteno ter trdo! Bodoči naši boji bodo pod to zastavo dosegli svoje zmagoslavje. kri — ne jedenkrat so name ni ozrla! Vsem drugim imela je besede, meni ne. Njeni pogledi, goreči in jasni, preganjali so drugim oblake raz lice — mene ni jeden ni doletel, ni jeden ni zjasnil motnega pogleda mojega. Približam se jej. Malomarno si je pihljala žareče lice in njene nožice pogledovale so koketno izpod lahkega krila. Sapa mi je grlo zapirala, ko sem jo s tesnim glasom vprašal za prvi ples. Obljubila mi ga je. Godba zadoni in na lahko se spustim ž njo po dvorani. Pilo je, kakor bi nesel lahkokrilega metulja. „Gotovo z manoj radi ne plešete," zašepetal sem jej. ,,Kakor z drugim, tako z vami. Z onim, kateri pleše bolje, z onim plešem raje." Govorila je to nekako zamolklo. „To sem vedel", odgovorim jej pikro. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 13. febrnvarja Časniki se močno bavijo s krizo na desni, katera se jim zdi vsa razrušena. Ko bi se kaj tacega res pripetilo ob konci sesije, ko so nove volitve pred durmi, bil bi hud udarec za stranko in malo upanja, da bi spet kot večina se vrnila v zbornico. Vlada je res tako čudno postopala in tako brezobzirno ravno s svojimi privrženci ravnala, da se je polastila velika nevolja tistih delov večine, kateri kljubu dostikrat proglašenim izjavam od vladnih klo-pij neso videli dejanj, s praznimi besedami pa se ne da napolniti prazni želodec. Zato so od jedne strani Slovenci, od druge konservativni Nemci odločno oglasili se, a ne proti svojim dozdanjim zaveznikom, ampak le proti vladi. Cela desnica pa je priznala, da so vso naše zahteve opravičene in da vlada, ako ostane zlasti učni minister v dozdanji negaciji, sama svoj sistem in svoj obstanek podkopuje, večini pa obtežuje stanje pri predstojećih volitvah. Posebno Slovenci, katerih želje gotovo neso pretirane, našli so pri češkem in poljskem klubu odločno podporo in dobili taka zagotovila, da jim ni bilo treba segati do skrajnih sredstev, mej katerimi je bilo poslednje, odpovedati se poslanstvu. Kajti v principijelnih vprašanjih bi proti svojim starim zaveznikom na desni noben poslanec, kdor ima prihodnjost svojega naroda pred očmi, glasovati ne mogel. S tem bi si za bodočnost odbil jedine prave pri:atelje, kateri sami iz lastne skušnje vedo, kako da je zatiranje narodnosti. Ako se Čehi, kar je upati, vrnejo v zbornico v večjem številu, potem bodo Cehi, Poljaki in južni Slovani imeli kacih 150 glasov in svoji množini primeren upliv. Akcija slovenskih poslancev tedaj nikdar ni bila obrnena proti dozdanjim zaveznikom, ampak proti vladnemu postopanju, v prvi vrsti proti ministru Conradu in da ni ostala brez vspeha, bode se pokazalo. Generalna debata o prlstojbinski noveli se je danes nadaljevala. Prvi je govoril finančni minister Dunajevski in branil zakon proti kritiki opozicije. Kmetski poslanec Ituf iz Lichtensteinovega kluba bo stavil predlog, da se zakonski načrt vrne odseku v spremembo nekaterih določeb. Ker bode tudi cela levica in Coroninijev klub za ltufov predlog glasovala, bode gotovo vsprejet in novela gro nazaj v odsek, iz katerega se potem menda ne bo več vrnila v tej sesiji. „Meni je vse jedno, vi ali naš . . ." (in imenovala je slugo očeta svojega). . . Umolknil sem, a zdelo se mi je, da mi je v srci počila zadnja struna. Ona pa je to spremenjo opazila in pričela jo govoriti o vsakdanjih stvareh ... a jaz je nesem poslušal . .. sam ne vem, s čim, kaj sem ji odgovarjal . . . Godba je utihnila. Sel sem na bližnji stol ter srpo zrl v svitle luči ... vse je migljalo pred menoj . . . vse se je smijalo boli moji. Njo so pa zopet obdali prilizljivi obrazi sladkih gospodičev in smijala se je mej njimi, da me je vsak smehljaj globoko zbol v ranjeno srce. Drugi dan sem jo videl, a vidno se je ogibala druJbe moje. Slednjič jej vender ujameni roko, a ona je za-rudela in njeno oko povesilo .se je, „Pustite me," rekla je hlastno. 1129 UHZ Politični razgled. Notranja deiele« V Ljubljani 14. februvarja. Židovske borzijance je jako razdražilo, da hoče državni /bor z novo pristojbinsko novelo ob-daciti borzno špekulacijo. Dunajska borzna kamora je sklenila prositi finančnega ministra, da bi se olajšal ta davek. Kakor je že znano našim čitateljem, je ta davek tako nizko umerjen, da ga ni moč več pomanjšati, a bi se mogel le popolnem opustiti. Borzijanci se jeze na levičarje, da hočejo privoliti v ta zakon, češ, da so iz pristojbinske novele naredili le politično vprašanje in le špekulirajo na bodoče volitve, za trgovske koristi se pa ne zmenijo. — Osoda pristojbinske novele je bila včeraj vender odločena. Nič ni pomagalo, da so Slovenci glasovali za vlado. Nemški konservativci se neso dali pregovoriti in glasovali so za predlog, da se predloga izroči odseku, da je predela tako, da ne bode nakladala tacih bremen kmetovalcem. Za vlado so glasovali Čehi, Slovenci in Poljaki, tedaj samo Slovani. Radovedni smo, kaka hvaležnost bode vlada pokazala slovanskim poslancem, da jo neso zapustili, kakor drugi. Poslednji čas se je v vladnih krogih ukrepalo, da bi se sklopila neka srednja konservativna stranka, katera naj bi vlado povsod podpirala zlasti pa proti slovanskim terjatvam Včerajšnjo glasovanje je pa mislimo vlado že poučilo, kako po moč ima pričakovati od nemških konservativcev. Oskrbnik 8fros§may<>rjevHi posestev v „Narodnih Novinah" zagovarja vladiko proti obrekovanjem, daje i/sekal gozile. S prva je bilo i-.000 oralov zemlje in od teh jih je 80,000 oralov še popolnem nedotaknenih. Vladika tedaj mej svojim tri -intridesetletnim vladikovanjem ni niti toliko gozdov izsekal, kolikor to dopušča umno gospodarstvo. Kar je pa vladika dobil iz gozdov, daroval je narodu, v tem ko nek drug vladika tudi gozde izse-kava, pa skupljeni denar v druge namene obrača. Hrvatski poslanci o^era!tejja državnega zbora zastopajo pri debati o reformi gospodske zbor niče stališče, da se hrvatski zbornični člani bodo smeli udeleževati le onih sej, v katerih se bodo obravnavale stvari, ki se tičejo Hrvatske in Ogerske. Ne bilo bi logično da bi se Hrvati udeleževali tudi onih posvetovanj, ki se tičejo stvari, v katerih so Hrvati in Ogri popolnem ločeni. V na nje države. Critagora se nadeja, da jej bode Turčija kmalu odstopila nekatere kraje V Albaniji pri T izi in na desnem bregu reke Bojane. S tem hi bila dovršena pogajanja o uredbi črno^orsko-turške meje, ki se že več let uravnava, pa še sedaj ni uravnana. Italijana ■<> vojno ministerstvo ugovarja, da so je mislila odposlati tretja ekspedicija v Afriko. Vojaki, ki so bili na odpustu, so se sklicali le zaradi vojaških vaj, ker se minulo leto zaradi kolere neso mogli dobro izvežbati. Najbrž je to le izgovor, v resnici je pa vlada mislila je odposlati v Afriko, pa se je premislila, ker Anglija ni prodla nje.ie pomoči. Nemški zvezni sovet je pritrdil pogodbi mej Nemčij in Rusijo zastran izročevanja zločincev. — V državnem zboru je Bisinarck pri debati o povišanji carine na žito poudarjal, da, so se že trideset let kmetskomu stanu nakladala bremena, a za zboljšanje njega stanja se po ni dosti storilo. Vse se je podražilo, samo kmetski pridelki obdržali so prejšnjo ceno. To velja tudi za les Zato je treba, da se poviša carina na žito in les, ki se uvaža. Na to je zbor izročil to predlogo posebnej komisiji ji članov v prettes in poročanje. Proti so glasovali svobodnjaki, ljudska stranka in BOCi alui demokrati. Posvetovanja nfrlŠHe Ut» ifVrenco se vlečejo na dolgo, in še sedaj ni nevarnost odstranjena, da bode delo njeno neuspešno. Poitugalija dela velike zavire, kajti za vse kraje ob morji blizu kongiSkega ustja hoče dokazati rvojo pravico. Ako bi se njenoj želji ustreglo, hi nova kongiška država ne imela nikakega morskega obrežja in to bi oviralo njen razvoj. Iz angleškoga ministerstva bode baje izstopil trgovski minister Ohamberlaln in še dva njegova tovariša. Ti trije pripadajo k radikalcem. Ker je ministerstvo sklenilo, da mora vsakako uničiti Mahdija, naj bode Gordon živ ali mrtev, radikalci ne morejo več ostati v ministerstvu, ker so odločno za to, da se Sudan prepusti svojej osodi. Konservativci ne bodo poskušali sedaj vreči ministerstva, ker se je izreklo za odločno postopanje v Sudanu, a pri prihodnjih volitvah hočejo porabiti vse nedostatke vladne egiptovske politike, da zmagajo. — Pall Mali (iazette" se boji, da bi odpošiljanje vojsk v Egipet preveč ne oslabilo angleške vojne moči doma, in se pritožuje, da se je poslednji čas vse premalo storilo za zboljšanje vojnega brodovja. Da varujemo Egipet, zaradi tega vender ne smemo lastne dežele spraviti v nevarnost, misli omenjeni list. Zato priporoča ta časopis, da bi se hitro nabralo 20.000 do 30.000 novih vojakov. Kakor se sodi, namerava poveljnik ni lan-skc» ekspedicije Wolseley z vsemi silami napasti Berber, ter se tam nastaniti s svojo vojsko ter čakati, da pridejo podkrepljenja iz Indije. Podkrep-1 jenja se bodo v Indiji vzela iz takih krajev, kjer bivajo budaisti in bramaisti, ker mohamedancem ni zaupati. — „Daily News' poroča o sijajnej zmagi Angležev pri Dulki. Nek drug angleški list pa poroča, da je v tem boji sovražnik imel 1500 mož, pa je zgubil najmanj 300 mrtvih. Z Etuuaja 13. febrnvarja. [Izv. dop.] (Šu« manova odhod niča.) Kako je bil novoimenovani ravnatelj Ljubljanske gimnazije gospod J. S u man priljubljen v tukajšnjih Slovencih in drugih Slovanih, to pokazal je sinočnji večer, ki ga je v čast njegove odhodnice napravila mu naša „Slovenija". Ko je s častito svojo soprogo stopil v okrašeno dvorano, zadonel jima je bor n pozdrav. Dijaštvo slovensko „staro" in „mlado" bilo je že zbrano „in pleno corpore' do malega so bili navzočni tudi ostali g. Šumana obilni častilci Slovenci in Slovani, imenito gg.: dr. Vodnjak in V. Pfeifer, državna naša poslanca, prof. Stritar, J. Navratil, min. tajnik Le-vičnik, ravnatelj Kalandra z gospo za „Slovansko Besedo", docent dr. Dro da za „Slov. pevsko društvo14, dr. Zelenik, dr. Simonie z gospo, dr. Drnjač, dr. Firbas, dr. Lisjak, Sežun itd. Predsednik „Slovenije" g. Franko je prvi izpregovoril pozdrav in napitnico ravnatelju g. Šumanu, poudarjajoč obilne njegove zaslugi.1 za slovstvo in dijaštvo slovensko, in ko je na to g. Danilo zdravico napil še navzočni gospe in obitelji Šumanovi, vzdigne so k govoru g. ravnatelj Šaman sam. Z milo donečo svojo besedo se je zahvaljeval na časti, došli mu iz „Slovenije", kateri hoče tudi v bodoče ostati blagona-klonjen; vesel odhaja v domovino nazaj, četudi ga j tam čaka bolj nemirna služba, odgovornosti večja ; peza, vesel, ker mu bode dano več delati za pro-! sveto svojega slovenskega naroda, vse bode storil, ' kar se na njeg ivem mestu in v duhu zakona sto-; riti da; mladini, učeči se, pa priporoča gaslo „dic, : cur hic", biti namreč vedno v poklici dijaškem, ' oboroževati se „z uma svitlimi meči" in naglo po-vračati se v domovino, ki bode tako dana zopet j svojim nazaj. Govoril je na to mladini dragi gosp. , dr. Vošnjak; ob kratkem je razložil prošlo dvajset-i letno zgodovino slovenskega preporoda v okolici Mariborski in zgodovino Čitalnice Mariborske; v obojni sveti S2 ime Šuma na kot narodnega boritelja in mučenika ; zbog značajnosti njegove ga je teroristično ministerstvo leta 1872. premestilo iz Maribora na obskurno gimnazijo v gorenje-avsrrijski Ried, kamor pa ni šel, ker mu je vsled posebne avdijencije pri cesarji milost cesarjeva podelila službo na Dunaji; po vseh teh neprilikah je pa gospod Šuman ostal vender-le naroden mož, uzoren uradnik; značajen, kot je bil, se sedaj vrača v domovino na prelepo mesto, katero mu sicer ne bode donašalo večjih gmotnih koristi, katerega pa je vender vesel zavoljo prilike, koristiti več narodu svojemu. Častiti naš" državni poslanec je h koncu svojega govora osobito še naglašal čistost Šumanovega rodoljubja ter sklenil s širno napitnico svojemu staremu prijatelju in značajnemu sorodoljuhu. Gosp. M. Murko pozdravi na to s krepkim govorom navzočne državne poslance, takisto g. It Pukl novoimenovanoga narodnega notarja za Brežice, g. dra. Firbasa. Nato znova izpre-govori g. Danilo ter spominja listkov v „Slovenci", v katerih se na neosnovani način precejajo proizvodi najdražih nam pesnikov Preširna, Stritarja (gospoda profesorja pri tem govoru ni bilo več v dvorani) in Gregorčiča; po dolgi motivaciji pravi, daje slovenske inteligencije dolžnost, povzdigniti glas proti takemu, dobro stvar morečemu kriticizmu in dati moralno zadostilo globoko žaljenim pesnikom našim. Burno odobravan in z občim ploskanjem je bil potrjen govornikov predlog: da se ljubezen in priznanje , ki ju Simonu Gregorčiču v zadostilo za razžalitve slovesno i z r e k a S u-manov večer, še s posebnim pismom naznani pesniku na dom. — Vrsto napitnic zaključil je g. Bleivveis vitez Trsteniški, nazdravljajoč posebno številnim Čehom, v katerih ime je potem odgovoril g. dr. Dr o z da, tudi s češke strani poudarjajoč simpatijo g. ravnatelju Šumanu. Od jednoga do drugega izmej teh govorov, ki so sploh vsestransko užigali, razlegalo se je domače, slovensko petje, katero vodil je tudi na ta večer Čeh gosp. Jan Jifik Kraljevala je najboljša volja ves čas. Okolu polunoči ostavi g spod Šuman s svojo gospo soprogo živahno družbo, spremljan od zadnjih viharnih srčnih pozdravil. Ob jednem odšli so tudi starejši gostje, vsi polni hvale lepi, pomenljivi zabavi. Mladina in dobrovoljna starina pa je še ostala vkupe, da se praznuje »debeli četrtek", kateremu je ,,župan" bil g. Pukl. Petja in govorjenja, zidane volje tudi poslej ni manjkalo. Ako še omenjam, da je g. J. Kušar k izbornim ilustracijam „šulferaj-novega" herodefitva in taj&kraj nareke mizerije pel slastne kuplete, produkte svojega humorja, da jo g. Marolt napil ,,starim hišam' in gosp. Mah ar pevovodji g. -liriku — potem sem povedal blizu vse, kar se je dalo zapomniti v hitrici in kratkočasnosti sinočnega in popolunočuega večera. JU Velikih IV>ilć 11. febr. [Izv. dop.] Tudi pri nas imamo zidove neke nove sekte, vender se razločujejo od onih novih ruskih, ka,,ti tukajšnji so sicer krščeni, vender ne verujejo v evangelij, imeti morajo svoj talinud Ne mogel bi jih človek spoznati, h kateri sekti da pravo za pravo spadajo, le kadar sodnljskl služabnik kako javno dražbo objavi, katera se ima : vršiti pri ponesrečenem sosedu, takoj so te tuje krvi žejne pijavke poleg, kajti parasiti te baze so z jednakimi sverhami tako združeni, kakor črvi z mrhovino. Mnogo še ni takih pijavk mej nami, ali kolikor jih je, so tako požrešne tujih žuljev, da se „Jaz vas ne pustim, in če pride ves svet, jaz . . . jaz . . . vas ljubim — Otilija " „A jaz vas ne ljubim in vas ne bom nikdar — nikdar!« Še jej neseni spustil roke, le krepkeje sem jo stisnil. „Dobro, ločiva se . . lotiva na veke. Nikdar ne pozabim podobe vaše, vaših pušic, katerih mnogo ste nehote spuščali v to srce. Včasi se vender spomnite, da ste nekoga oncsrečili, vzeli mu veselje za vselej. V slovo pa naj jedenkrat poljubim rožno vašo usteca!" Predno se je mogla ubraniti, poljubil sem jo bil in biti"' sem odšel. Od istega časa pa nosim v prsih svojih nepo-pisljive gorje in žalost.-------- * * Dolga so bila leta, katera so mej tem pretekla. — Bilo je spomladi, Ptice so pele, potočki so žuboreli in cvetice so omanujivo duhtele oh njihovih bregovih. Vse je bilo mlado, v, e veselo, vse kakor nekdaj — jedini mi smo se postarali in v srcih naših ni bilo pomladi — jesen, pozna je.sen uselila se je v nje. Tam pod cvetočo jablano sedela je stara gospa Sključena je bila njena postava, nagubano njeno lice, a oko se jej je žarilo še v mladostnem ognji. Približam se ji j. Bila je gospa Otilija. Tudi ona me je spoznala. Vstala je, nasmehljala se in podala mi suho svojo roko. „Stari smo stari', vzdihnila je, ter mi odka-zala prostor na svojej strani. „1, kod ste pa vender hodili, da ni bilo o vas sledii V" vpraša me čez nekoliko. Pripovedujem jej iz svojega življenja svoje trpljenje in vse, vse, kar sem v tem dolgem času prestajal. Starka jo poslušala in marsikje sem se moral ustaviti, kajti solza za solzo jela je namakati velo njeno lice. In zdelo se mi je, da jej je lice po teh solzah otnladelo, da jo zopet zrem oni večer na ženiti) ini. ..Da, razžalila -em vas bila oni večer, a odpustite, dovolj sem se v to pokorila. Satna sem ostala v življenji, sama stojim na robu bližnjega groba " Jaz pa jo prtnem za roko, in zdelo se mi je, da mi zopet vre mlada kri po starih žilah. „Kdaj sem vam bil že odpustil, a sedaj, sedaj sem pa vse pozabil — rse, kar sem prestal, saj vem, da ste me ljubili, jedinega mene ljubili ves čas svojega življenja.1' In dva starca poljubila sta se z mladostnim j ognjem. Jedini ta trenotek bil sem srečen, vse drugo : je bilo meni izgubljeno. Oba sva bila žrtvovala malenkost • življenje! V ostrej zimi priklila je bila iz tal nežna cvetka in ta je bila lepša, prisrčnejša, kakor mili-' jon drugih v vročem poletji! vseh potov in sredstev poslužujejo, da le svoj za-željeni plen dosežejo; kajti to je njih obrtnija. da svojega bližnjega tihotapski v svojo oblast dobe ter ga potem prav neusmiljeno odirajo. Radikalnega sredstva bi treba bilo, da bi se to požrešno, lakomno golazen zatrlo. Pri priliki bodemo skušali dostojno popisati take volkove, ki nosijo v pogubo poštenih ljudij, človeško kožo. Skušali bodemo najti sredstva, da se tem rokovnjačem njih delo prepreči, kajti ako bodemo dejanja takih veljakov natanko opisali, utegne še sodnija s svojo pravično roko mej nje poseči Plazi se navadno taka požrešna hijena posamič za svojim plenom, le včasi povabi svoje vredne sodruge, kadar je kak večji plen na vrsti, in kadar misli, da je hinavsko sestavljeni račun v nevarnosti. Ta človeški družbi nevarna zverjad že več let po našem kraji tolsti plen lovi, kajti imela je ta svojat močno roko za varuhinjo in tako je marsikatera mirna ovca morala svojo kri dati, da so si krvi žejne hijene žejo gasile. Več prihodnjič. Od jiižiio-zaliodne »lafersUc moje 12. februvarja. [Izv. dop.] Več kot meter visok sneg pokrival je do sedaj naše višine in nižine, da celo hribovec ni mogel obiskati bližnjega soseda. Toda dobrodejna sapica od juga je debelo sneženo odejo jako znižala — in nikjer ni zaznamovati posebne škode; le tu in tam je staro strešje poginilo — in to vsled nemarnosti zanikrnih gospodarjev. Malo-marnost in popustljivost tudi v drugem oziru sta deloma krivi, da hribovske občine ne dosegajo namena, katerega od njih terja narodni razvoj. Kaj je temu krivo? Krivo je, da se prosto ljudstvo še vse premalo poučuje, da se prepušča lastnej osodi — in tako ostane gorjanec ztnirom gorjanec. Evo jednega dokaza! Krasna zemlja vojvodine Kranjske ima mno.;o srečnih krajev, kjer biva slovenski značaj v mestih in trgih; toda šteje tudi mnogo takih krajev, kamor še ni dospela luč narodne zaželjeue omike. Da so taki kraji omilovanja vredni, je umljivo; kajti v bližnjej soseski ti sodeželan duševno napreduje — in ti zapuščena sirota ostaneš, kakor je bil praded tvoj. Mej toke kraje štejem stari kranjski trg Mot-nik — Tu sem še ni prisijalo dobrodejno sobice vis. deželnega šolskega sveta, kajti že je dobrih petnajst let minulo — in slavni Motnik še danes nema javne šole!!! — Motničani in posestniki v okolici so izvrstni deželani, uneti za narod in dom, imeti za omiko in napredek in uneti za blagor domovine. Ljudstvo ima gorko željo, da se tam ustanovi narodna šola; toda zdatne pomoči potrebujejo vrli posestniki — in „z združenimi silami" zmagalo bi se tudi v tem, do sedaj pozabljenem kraji. Naj mo;e dobrohotne besede ne bodo bob ob steno, naj se vender tudi Motniškemu trgu da toli potrebno ljudsko učil išče. 1% HcgMiij pri Cerknici 12. februvarja. [Izv. dop.j Odbor tukajšnjega bralnega društva je sklenil napraviti veselico s tombolo, ker pa društvo nema premoženja, zložili so gg. odborniki in nekateri udje nekaj denarja, da so omogočili veselico. Čisti dohodek so namenili v prid revne šolske mladine. Da je bila veselica dobro obiskana in da se je povoljno izvršila, kaže to, da mi je danes predsednik društva g. Jakob Meden izročil 30 gld. kot čisti dohodek, veselice, da nakupim za to svoto pisalne priprave, kakor tudi beril in računic za revne šolske otroke. Gospodje, ki so v ta namen kaj darovali, so naslednji: Jakob Meden, Josip Meden, Josip Šk rl in Anton Vidmar izRegunj; Janez S vi gel j iz Selščeka; Janez Turšič iz Dezuljaka; Anton Bvigelj s Kožljeka; Josip Milavec iz Cerknice in Franjo Ma 1 a vaši č z Vrhnike. Da se gg. darovalcem kakor slavnemu odboru bralnega društva za ta velikodušni dar v imenu revne šolske mladine najiskrenejše zahvalim, mi je prijetna dolžnost. Josip Žirovnik, učitelj. Domače stvari. -- (Serenado) priredili so včeraj zvečer dijaki tukajšnje gimnazije svojemu večletnemu ravnatelju, sedanjemu šolskemu nadzorniku g. Jakobu S m o le ju. Peli so pod g. F oj-s terja vodstvom jako dobro tri zbore. G. nadzornik Sniolej zahvalil se je v slovenskem jeziku, rekoč, da. se bode vedno živo spominjal gimnazije ter na svojem novem mestu pospeševal njen naj'redek. — (Slovstveni zabavni večer) je danes zvečer v steklenem salonu Čitalničnem. Začetek ob 8. uri. — (Danes) zaključil se je prvi semester na vseh srednjih in ljudskih šolah Ljubljanskih ter pri čele so se pustne počitnice, ki trajajo do pepelnice, v kateri dan se zopet šola prične. — (Umrl) je v soboto dne 7, t. m. č. g. Matej Marki č, župnik v Gor. Logatcu. V. m. p.! — (Premeščenje.) G. Josip Hauffen, pristav pri c. kr. okrajni sodniji v Vipavi, premeščen je vsled hvtne prošnje k c. kr. okrajni sodniji v Kranj i. — (Delniško društvo) snuje se v Ljubljani z namenom, da se otvori pivnica, v katerej se bode točilo Plzensko pivo po nižjej ceni nego sedaj. Podpisanih je v to svrho žo par tisočakov. — (Ledenica v mestni klavnici) stoji, dasi je stala mnogo tisočakov, vedno še prazna brez ledu, akoravno slednjega letos gotovo ne manjka. Ker je stara mestna ledenica na cesarja Jožefa trgu za toliko mesarjev le pretesna in ker led v ledenici mestne klavnice, odkar se je popravila, vender le ostane štiri do pet mesecev, bilo bi ne le na korist mesarjev, nego vsega občinstva želeti, da klav-nično ravnateljstvo takoj odredi, da se ledenica v klavnici napolni. — (Prememba posestva.) Pod tem naslovom poročali smo včeraj, da so dediči po pokojnem Josipu Rudeži Ribniško graščino prodali. Iz verodostojnega vira se nam poroča, da ta vest ni istinita. — (Iz Ptuja) se nam piše: Dne 10. t. m. začne dr. Vekoslav Herman tukaj svoja predavanja o ruskem jeziku. S svojim predavanjem namerava doseči toliko, da se poslušalci, ki znajo slovensko slovnico, naučijo ruski popolnem pisati in govoriti v treh mesecih. Želeti bi bilo, da se mnogo Slovencev udeleži teh predavanj, saj ruščina po svojej razširjenosti po treh delih sveta bolj zasluži ime svetovnega jezika, nego li nemščina. — (Nepoboljšljiv posto p ačj Včeraj je bil izpuščen iz prisilne delavnice znani Ljubljanski postopač Nande Gock. A komaj je dihal prost zrak, že se je napil z denarjem, v prisilni delavnici pri-služcnim, pretil posestnici hiše na „Vrtići", da jo umori, po ulicah upil, da Zakolje mater in sestro, otolkel prižigalca svetilnic, ter razgalil nekega častnika v Gosposkih ulicah, dokler ga ni policija prijela in zaprla. Ker se dvomi, da je pri pravi pameti, preiskali ga bodo zdravniki. — (50 letnico koroške hranilnice.) 12. t. m. praznovala je koroška hranilnica v Ce-lovci 50 letnico svojega obstanka. Ta zavod ustano vil je 12. februvarja 183"). tedanji deželni glavar vitez Sterneck z neznatno glavnico 2654 gld. starega denarja. Ujiravno premožene hranilnice na-rastlo je konci lanskega leta že na 13,4l>2.000 gld. in rezervni zaklad znaša sedaj 1,441.000 gld. t, j. ll'98°/(( uloženih glavnic. Sedanji predsednik hranilnice grof Anton (Joess dobil je od raznih zavodov, korporacij in občin obilo čestitek. Tudi mestni zbor Celovški poslal je umeteljno izdelano adreso, v katerej čestita na dolgoletnem, ugodnem in vspe-šnem delovanji. — (V Črnem Vrhu) pri Idriji zaprla seje baje ondotna ljudska šola vsled nevarne epidem. bolezni (V). V teku 14 dni umrlo je ondu za to boleznijo 8 otrok. — (Tramv-aj v Zagrebu.) V sredo sklenila se je dotična pogodba z Gustavom pl. Pon-gracem in drugovi. Podjetniki so se zavezali, da v treh mesecih po dobljeni koncesiji dogotove glavno tramvajsko progo Lanove ulice-Primorske ulice-ko-lodvor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj U. februvarja. Nasproti poročilom časopisov, da Graške nadsodnije predsednik ni izvel pravosodnega ministerstva naredbo, po katerej naj bi se izpiti za sodnijska mesta polagali v slovenskem jeziku — zatrjuje „Fren> denblatt" iz avtentičnega vira, da je to neistinito, popolnem neosnovano. Omenjena naredba priobčila se je sodnijskim predsedstvom v Celji, Ljubljani, Rudolfovem in v Olovci z opomnjo, da se na njo Opozore avskultuntje, ki še neso napravili sodnijskega izpita. Filudelii .i 14. februvarja. Ubožna blaz-nica pogorela, 2:S ljudij poginilo. Najnovejše Testi. V državnem zboru se je včeraj vsprejel predlog poslanca Rufa, da se davčna novela vrne odseku nazaj s IGO proti 135 glasom. Pri glasovanji je bilo veliko poslancev odsotnih, mej njimi oba Liechtensteina Z levico glasoval je Coroninijev klub in nemški konservativci: Barnfeind, Fuchs, Lienbacher, Ruf, Schmid-bauer, Turnher, \Vieser. V Padovi je v četrtek zvečer vojak Co-stanzo, rodom iz Sicilije ustrelil dva korporala in jednega sapčrja, jednega rojaka pa ranil. Bolgarsko sobranje zaključilo se je včeraj s prestolnim govorom. Razne vesti. * (Otvorenje podružnice Dunajske zastavljalnice.) Novo zidana in okusno opravljena podružnica c. kr. Dunajske zastavljalnice v Josefstadtu, Feldgasse h. št. 6 in 8 otvorila se bode v ponedeljek 2. marca t. 1. Ta vesela vest velja slovenskim gospodom prosilcem za mastne službe pri novem uradu, da natančno vedo, da brez vsake škode lahke še zaključijo letošnje zabavne in plesno veselice s sijajno Sokolovo maskarado in se tudi na pepelnico lahko puste pepeliti mej pomenljivimi besedami: „Memento homo, quia Slo vena es et in Slovenia manebis!" * (Plesna veselica, katera kaj nese.) Zadnje dni v Švenderjevem kolizeji na Dunaji osnovano plesno veselico „lunipov" obiskalo je 10 000 osob, mej njimi 2000 „lunipovMaske bile so v istini krasne in izvirne, a še lepši je čisti dohodek, iznašajoč nad 4000 gld., namenjen Dunajskim revnim otrokom. * (Čez 27 let.) Z Dunaja se brzojavi ja: Pred 27 leti bil je umorjen mehanik Josip Rohni. Pred štirimi dnevi zaprli so delavca Jos. Haas-a, kateri se je že udal, da je Rohana umoril. Zločinca ovadila je^ lastna žena, s katero je prehudo ravnal. * (Žalostni statistični podatki.) Jako neugodno upliva letošnji norčavi predpust na samomorilce osobito v Duiiajskej prestolnici. Meseca ja-nuvarja t. 1. usmrtilo se je namreč na Dunaji 36 osob, 29 moških in 7 žensk. Januvarja 1884 si jo končalo življenje le 20 in meseca decembra JO ljudij. To so pač žalostni napredki v zgodovini samomorov Zahvala. Slavno predeednlltvo društva „Narodnu Solu" blagovolilo j« poslati tukaj injej ljudskoj Šoli sa malo denarno ulogo, ki se jo nabrala < dan l Februvarja tega lota pri veselici, katero jo priredil gosp Pran Bubadolnlk v svojej gostilni, prav veliko šolskega blaga, V imenu obdarovane šolske mladeži zahvaljiijem ho si. predsodniitvu drultva „Narodna lola" najtoplefe ta ta plemeniti dar h presre.no željo da l)i vrlo napredovalo in so lazuvltalo društvo, ki jo našim ljudskim Šolam v toliko pomoč, V Borovnici, dne 18, fobrnvarja 188f>, ][. Podlcrujiek, Ui'itelj. Meteorologijo poročilo. C X Cas opa-Eovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vn-trovi Nobo Mokrimi v nun. 7. zjutraj 41 ."ti tn, - B"8° (J bre/.v. megla L>.'|>u[> 0. zveč.ei ■11 «86 in. - 1 \S" (' si. uh. jas. OOOmnu 742 62 mm. — 6'4« C si. 87.li. jas. S'{ L0H 99 8H1 803 128 9 t-5 G • 10 80 Srednja temp ratuni — frG", u\ 6*8' pod normilom. ZDu.iiaj3l^a "borza dno 14. februvarja t. 1. (Izvirno tolegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld, 80 kr« Srebrna renta........ Zlata renta ......... :)°/u inarona renta....... Akcije : arud <• banke..... Kreditno nkcljo....... Undon .... 128 » 41 Napol ..... • 9 B 77/i i I kr cekini ...... '» . ^ Nemške marke , • 80 , 4 > 4°/u državne sretke i/. I 1854 250 gld 127 , — Državno sre6 n 5' Odrska zlata renta 6°/« . . . — „ — „ papirna renta •>» „ 10 5»/0 itajerske aeraljiič odvea obllg 104 „ ••• Dunava reg srećke "., 100 gld 11 ■ „ 75 /eni j obč avstr 4'/,"/,, »lati »ast listi {22 „ "<•> Prlor obllg EHzabetlno r.apsd železnice U2 , Prior obllg Perdina.idovo sev železnice 105 , 60 Kreditne srečke . . . . ion gld 178 , Rudolfov« srečke ... 10 r m , r»0 Akcije anglo>HV8tr banke 120 r lo7 t 50 [Yammway-dru8t vel| 170 gld a v . . 214 , 7,r> 1E (el^speditor) (91) lfi*»* službe Nastop tnko| mogofi, Zamore tudi v oltrah in petji poučevati. - Nasiovj l». <« n.v ml, v Višnji Gosi. Vsak dan sveži pustni krofi im JAN. PODEEL-u. Xjingrow ultoo« (16—7) Dr. Mprasigcr-jevt* kapljice za želodec. a ni m dicinski in d v urni sovctnik dr. BBeftng. nie-(I «ihnKi lovetaik dr. Cthn, dr. Manning In mnoge drage idravniike a\tnritcto so je preskusile in je za itrritao domačo ine tijnn sredstvo pripomnijo proti vsem želodčnim in I.eliiišiiiin lieleznini. Pomagajo takoj proli migreni, krču v ielodcl, omedleviel. gla\ol>oliu. trebnhobolja, /uslizenju, telodtaej kislini, vidigovanja, omotici, koliku. ikrefelinrai iti., proti zlaiej žili. /apretjn. II i tro in brez bolečin meč« in povrnejo slast do ledij. Poskusite samo z mahni in prepričajte se sami. J. dna stekl. ,r»0 in 30 kr. Pri gospodll lekiirji .Svobodi« pri Zlatom orlu, n.i Preiittavven irgn. 716 15) V J. BLASNIKOVI TISKARNI na Brega št. 12 v LJubljani na Drogu št. 12 je ravnokar na avitlo prišla knjiga: Ž i v i ii o z d r a v n i š t v o. Spisal dr. Simon Strupi. Drugi pomnoženi natis, 32'/i pol, cena I gl kr., /. /.latim i brezkom l kIiI-, i zlatim obrezkom in v nanj i vesana I gltl. i 5 kr. Ta knjiga se priporoča slasti dijakom prvih gimna-zijaltiih razredov, ker le v slovenskem in zraven latinskem prevoda pilano. Ta jako lepa molitvena knjiga iii so no imela pogrešati pri nobenem dijaku. (73—2) Važno za vsacega trpečega na Samo z elektriko se dadu temeljito odstraniti slabosti livcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojček) so da lahko rukovoditi In bi no smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedfevlcot zobnimi in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, N gld. — Naručiti su morejo samo direktno pri meni. (711—L>3) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2, Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v NoviJork in vsprejema jo blngo in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonia'1, odliod okolu 16. dno marca 1885. K;t uia za potnik« 200 golil. — Vmesni krov 80 golil. Potniki naj se obrnejo na (20—19) J.TEEZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Conninale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj ne na Einillnno a* Aul. 1'oglajt'ii, generalnega agenta v Trgtii. ©o1 Kreditno za 4 mesece . . čez 4 do 6 mesecev Prošnje za vsprejem v kreditno prostorih kranjske hranilnice. v Ljubljani računa na dalje svojim družbenikom od posojil na Hiciijicc LEKARNA JULIJ pL TRNK0CZY. Spodaj navedenu specija-)itcto, ki so po večletnej izkušnji za i/, visi no uspe . le pripoznano, Ima vedno tilste v zalogi in razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja „pri samorogu." v Xjii.\Tol;arLi, IMIestiii trg- 3a. št. 4. .....jeduo najboljših sredstev, da so prostor, lODCj kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vepehom pri tisočih, l b uček za dolgo Časa samo 60 kr. liY*iiwnc \ vrr'iniii najboljše vrsto, ljudstvu priljubljeni rirllltOMvU Agctlljt |e|<; mui;l Bteklenioa 20 kr.; velika Bteklonica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. Pniivki ni»MČi»i; 7$i najfinejše vrste, bel In rožnat, v ška- 1 tU Miti [Hatt\v A« 11(11111 j teljcah po 'M kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. 80rijentalski dišeči prašek jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. Ozeblinski balzam po dr. Kepesn J^t^S in zastarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. Zdravilo za kurja očesa, ^«^io*«*** ««» sama 40 kr. Malaga najlinej8'1 v botelijah po 00 kr. najfinejši v botelijah po 30 in 60 kr. /.večer s čopičem namazati. 1 steklenica Rum S Caj najfinejši v zavitkih po 30 in TO kr. Q Izdelki morajo imeti, da O so pristni zraven stoječi 2£ nndnici in v > ■ • • i ■ M i * • obrtmi (45-3) podpis in zgornjo obrtno varstveno marko. gj^T Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. fa**£ej, Eau des C rcassiennes du Dr. Thomson. Najuspešnejši' i najboljše sredstvu za olepš;itijc kože, kakor tudi proti riidečim rokam; vse nečistosti kože, kakor pege, pike, ogeroe itd, v kratkem času odpravi. (719—1) in:i lune .u 2 gl«l. SO kr. Zaloga v Ljubljani pri l.riia.ilu VInlir-u, parfiinierji. Ustanovljeno 1847, na Du-najl In Budapeati od 1861. Ivnii lloil-a zilratil-110 pit« i« Hladnoga .'zvlvt-kii 1 steklenica 60 kr. Ivan !Ioll-a konecn-Ir ) .mi Nlmiui i/\ !<■- 1 st. gl. 1.12, m. st. 70 kr. Ivan lloll-a hoiilioui iz Klatimna iivlecku XII i * i- — 1 pristni samo v modrih zavitkih a o,;io, 16 in 10 kr. Ivhii Ilofl-a /dravil-lii Nlailna i.....uladii po '/, kdo I. gl. 9.40, II gl. 1.60, po V* kilo 1. gl. 1.30, II. 90 kr. il zorami mi gri i liiijšan i. poiiiaiijkaiiji apetita in l>i c/spaiiji. Kašlje. Gospodu IVANU HOFF-u. i/.uiniteljti in izdelovalcu preparatov iz Nlndnega izvin ka, c kr. dvorne m n založniku skoro vseh suverenov evropskih, Dunaj, CiraktMi, iCiiiiin rsimsM« Nr. 8. V Ti sta, 1. oktobra 187/. V. bi. Po rednej rabi Vase Ivan llolT-a zdravilne sladne čokolade vidim z veseljem precejšen vspeh na meni, na telesu sem se zredil, kašelj, ki me je jako mučil, je precej popustil, in zadobil sem popolnem apetit in spanje. Prosim z nova sledi naročitev). Z velespoštovanjem Niuvi«.- SI« -faeO|>|illlo, Corso Stadion 11, v Trstu. V Gori i, (?. septembra 1882. Lansko leto sem porabilo steklenic Ivan IlofT-a slađnega izvlečka; to so okrepčale moje zdravje, ml dobro dele in pomagale. Prosim mi za letos zopet precej 12 steklenic po poštnem povzetji poslati. Z velespoštovanjem JoNip MiNlak9 v Gorici, via Vogel 3. Zdravniško zdravno poročilo. V Kiidollovem na Kranjskem, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan Hoff-a zdravilno pivo dobro upliva In prosim tedaj mi jo zopet poslati 13 stekl enic in štiri zadtku Ivan lloffa bonbonov iz sladnega izvlečka. Dr. < liseliei'. c. kr. polkovni zdranik, začasno (583-7) v Rndolfovem. OlllVllO v.:i lo.', i-: lijnbljana: Peler hassnik; Kranj r Pran Dolenc; dalje: Posttljlna: l)oxat & Diitriib; Kočevje: Edvard llolinatin; Idrija: Pran Kos; Rudtdfovo: Dom. Ki/zoli, lekarna; Ribnica: Janez Pauser; Zagreb: 0. Arazim Balvatorjeva lekarna, nad* biskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupterselimidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catfi, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačie, drogueriji; liotica: G. Crstotbletti, dvorna lekarna: Celovec: \V. Tliurimvald, lekarna; Maribor: \V. KOnig, lekarna, P. P. llolasek; Tržič: J. ltaiiharek ; Pulj: (i. 15. Wasserniaiin; Ptuj: J. Kasiinir; Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanettl, lekarni; Iteljuk: F. Scholz, dr. Kumpt-ovi dediči, lekarni; Zadcr: Cbr. Mozocco, N. Androviee, lekarni. 60 visoclh odlikovanj. \ lKMBeljo 15. fVha*iivai*ja l§§5 Koslerjevej pivarni posled.n3a, n Igrala bode vojaška godba pespolka baron Kuhn št. 17. Za mnogobrojni obisk se uljudno priporoča (93) EBERL, restaurateur. ■v Popolnem uniči šurke in prašičke prav do zadnjega samo (9—1) ZACHERL-ov prašek za Šunke. Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 092318 6