Ne pozabimo bližnjih volitev za deželni zbor. Slovenci na Stajerskem in Koroškem so pri zadnjib srenjskih volitvab pokazali nenavadno a vseskozi bvale vredno marljivost in delavuost. Zvrgli so sila veliko starih županov, ki so jim prevec v liberalni in ob enem nemškutarski rog trobili. Kaj jih je k tolikej marljivosti naklonilo? Deloma gotovo vedno rastoče narodno zavedenje, večjidel pa — sila, bridke skušnje. Morali so namreč nemilo občutiti slabo gospodarjenje dosedanjih županov. Mnogi so zapravili srenjske kapitale in vrh tega še srenje z dolgovi obložili. Blizu Maribora, n. pr. je večletni žiipan, pravi vojskovodja vsem liberalnim kričačem in nemškutarskim ščuvarjem na deželi, 8renji zapravil kapital 700 fl. koje 80 prejšnji župani zapustili, ter srenji nakopal 6000 fl. dolga, za katere nedaj mariborskej branilnici z 08talimi srenjami v fari vred na leto plačuje obresti uboga srenja. Tako in enako gospodarjenje liberalnih županov je ljudem oči silama odprlo. Preveč so jim v mošnje segali, zato so jim pa pri zadnjib volitvah dali slovo. Sila kola lomi pa tudi liberalno gospodstro ruši. Nek kmet je rekel: kde liberalec gospodari, tam je sama zapravljivost in dolg. Kmet je zadel cisto resnico in pokazal, da ima več zdrave pameti pod klobukom, kakor pa 100 tržanskih ali mestjanskih liberalcev skup. Ti so narnreč liberalizma ae tako pijani, da na jibovo iztieznjenje blizu ni mialiti. Sicer včasih tudi ti gospodje vzdihujejo o velikih dačah, o nepotrebnih stroskih pri srenji, okraja, deželi itd. | Ali da bi si kedaj domislili, da so tega vsega ! sami krivi, ker so po svojib volitvah vselej le liberalcem pomagali do večine in gospodstva, tega pa ne storijo. Na Boga verujejo malo ali celo nič, tem več ali celo vse pa verujejo svojim liberalnim listom, koje edine berejo. Kar jim ti kvasijo, to je več kot božje evangelje, čeravno je včasib neiz merno površno, revno. neslano, neresnično in mnogokrat vse izlegano. Liberalni listi so neizrečeno zapeljivi; vse kar liberalci storijo, bvalijo iu zagovarjajo; večjidel pa zamolčijo tako, da jihov bralec resnice liberalcem neugodne še niti ne izve. Tako na primer ni nobeden izmed libeialaib listov svojim bralcem razložil jasno in točno tega, kar je letos štajerski deželni odbor o gospodarstven8kem položaju naše dežele tiskati in razglasiti dal. Preveč so se bali, da nebi kdejibovi bralci zapazili pogubnosti liberalnega gospodstva v deželi in — spregledali. Iz zanimivega poročila deželnega odbora pa izvemo sledeče : Štajerska šteje 1,200.000 prebivalcev ter je 1. 1875 imela dače 10,768.576 fl. t. j. cegarske dače z dokladami, potem priklade za srenje, okraje in deželo in naposled užitninske dače od vina, mesa, piva in žganjice — štroški za stempeljne, davki od kuponov itd. niso vračunjeni. Ako se gori omenjena svota razdeli na vse grebivalce enakomerno, potern zadene vsakega Štajerca, bodi berač na cesti; bodi dete v zibelji, davek 10 fl. Ta silna silna svota se nabira iz '6 davkarskib vrst; 4,233.606 fl. znaša cesarska da5a, 3,519.324 fl. gre za potrebe srenj, okrajev in dežele, 1,408.935 fl. daje užitnina od vina in mesa, 219.208 fl. od žganjice, 1,354.930 fl. od piva (pira). Leta 1871. pri zadnjih volitvab so nam liberalni poslanci n. pr. Seidl obetali zlate giadove. Ljudje 80 mislili, da bodo sedaj dače zmanjšane, ali grozno so se ukanili. Dače se niso zmanjšale, ampak neizmerno povečale. Številke nam to le preveč jasno dokazujejo in liberalno gospodstvo obsodiijejo. Cesarske dače so 1. 1871 na Stajerskem znasale4,565.439fl., 1.1874. paže 5,349.777 fl. Ali ob enem so ljudje čedalje več dačSe dolžni ostajati, tudi je bilo treba zavoljo izrednih uesreč mnogo davka odpisati. To je naposled cel6 ministre na Dunaju prestrašilo iu so torej leta 1875. cesaisko dačo zopet spustili na 4,233.606 gld. Vse diugače pa je zastran doklade za stroške pri sienjah, okrajib in deželi na Štajerskem. Tukaj se je najbolj pokazala nesieča, da so ljudje pred 6 leti izvolili večjidel same liberalce. Kajti od tiste dobe so ove doklade strašno naraščale. Le pomislimo 1. 1871. so znašale vse ove doklade le 58 °/0 od cesarske dače, 1. 1872. so pa že pobirali 68 %, 1. 1873. celo 79 %, ]. 1874, že 81 % in 1. 1875. celib 85 % tedaj od leta do leta več. Ni čuda, da so pri tako napetib stroških ces. kralj. davkarije in ces. kralj. glavarstva začela nenavadno ostro dače iztirjevati in mudne davkoplačilce rubiti. Izvoljeni liberalni župani, šolski svetovalci, okrajni zastopniki, deželni poslanci so od leta do leta dovolili več stroškov, jihovi volilci so pa morali plačati — češ ali nečeš. Od 1. 1871—1875 je pri nas bilo zarad zaostale dače 286.114 rubljenj ali rubežev, t. j. vsaki četrti človek, če poprek računimo, je bil rubljen, da se je od liberaluih poslancev dovoljeni davek iz ljudi iztirjal. Sedaj so ti gospodje na Štajerskem in tudi na Koroškem, kder menda tudi ni boljše, z svojim poslanstvom pri kraju. Kinalu bodo razpisane nove volitve. Ne pozabimo na nje!