Milo za domačo rabo. Milu i,v,ajfa) je kemična spojina mašSobe in 1«ga. Vsata maščoba je za izdelovanje mila dobra —> goveji in ovčji loj, svinjska mast, sploh rsaka živalska maščoba in vsa maščoba, ki odpade y gospodinst\Ti. Tudi olivno, repično, bučno olje, olj« iz solnlmc, dalje mešanica raznih maščob — vse je za izdelovanje mila pripravno. 'Maščotfa je lahko tudi žarka (žaltova) ter za kaj drugega neporabna. Kdor nir ma večjih zalog maščobe, naj jih počasi sproii zbira — Lug kakoršnekoli vrste je za napraTO mila dober^ Doma se lahko napravi lug iz pepela, najboliše \v. bukovega. Da se pa napravit tudi iz pet delov &• pna in dela sode. Iz pepela napraviš lug, če ga poliješ z vodto ali kropom. Dobro je, 6e dodaš nekaj živega apna. Postopanje pri napra^ i mila pa bodi sledeče: Maščoba, ki \, gospodinjstvu, oziroma gospfr darstvu, ni ve6 za rabo (bodisi živalska mast ali olle, pokvarjena ali ne) se naj devlje sproti t kad ali (¦'Okončen sod. To mast ali mešanico je treba ^odno zalivati z lugom, ki naj bo vedno pripravljen v čebru. stoječemu toliko višje, da tekoSina iz njega lahko odteka v spodnjo kad z mastjo, Lug se dela v 6ebru sproti iz pepela, in vode; a voda mora pepel vedno pokrivati. Od časa do časa trefoa vreči v čeber nckaj novega pepela, obenem pa kos živega apna, da ostane lug bolj pereč ali jedek. Kadarkoli damc v kad za maščobo kaj tolšče, spustimo skozi v«ho v dnu iz 6ebra na maščobo nekaj luga. Lug in maSčoba se v spodnji kadi predelata sama od sebe brez kuhanja v milo, ki je sicer fekoče, a prav porabno za pranje in č^iščenje. Ce se nabere v kadi vfi6 mila, nego ga je treba sproti za dom, pa to teko&e milo osolimo in preknhamo v trdo milo na sledeči naCin: V posodo, v kateri hočemo milo kuhati, nalijemo vode, jo močno osolimo, prilijemo tekočega mila in to mešanico kuhamo. Ko se dobro prekuha (treba za to par ur), jo odstavimo, da se ohladi, in posnamemo raz tekočino pene. Te pene so milo. Pene spravimo v posodo, v kaferi se dajo topiti, jih razpustimo n» ognju in jih vlijemo v drugo primemo posoido, da S8 shlade in strdijo. Ko se to zgodi, je milo gotovo, in treba ga ie samo razrezati v kose in spraviti. 0© pridamo mešanici, predno jo kuhamo, nekaj čiste smole ali pa terpentina, je milo lepše batrre in bolja za raibo. V gospodarstvih pa, kjer imajo naenkrat p© ve8 za kuhanje mila pripravne maš&obe, n. pr. kjer pobijejo za dom vola ali kravo, bo pa bolje, ako kDH haio milo iz loja po sledeCem navodilu: Na vsakili 10 kg loja vzemi 3 kg živega apna, 23 litrov mehke vode Cdeževnice ali rečnice), % kg sode in 3 kg soli* Iz tega napraviš milo tako-le: Apno spravi v kad, naškropi ga nekoliko z vodo, kad pa zakrij. Po 18 do 20 minutah je apno ugašeno in razpade v prahu¦Naio stresi apno v sodo. Ko preteče ura, dolivaj v presledkih vodo, mešaj pa neprestano. Nato pusti, 'd» se tekočina ustavi in gošča posede, čisto tekočino, ki je na vrhu in ki je Iug, pa pristavi skupno z lojem k ognju. Ta mešanica naj vre 4 do 5 ur, na kar jo z gori navedeno množino soli. Na ostanke mešanioe apna in sode nalij iznova 23 litrov dežemice ali re~ čnie«. ameSaj to brozgo iu pusti, da, se ustanovi, S 6isto tekočino. katero dtobiS iz tega, zalivaj milo, ko ga kuhaS. Ko se nabere milo na vrhu v obliki pen, ?fa posnami in daj v primerni posodi k ognju, da se raztopi, prelij v drugo posodo primerne oblike, v kateri ae'naj shladi in strdi, potein ga razreži v kose. spravi ga na hladno in ga rsiAl