Izhaja dne t., IO. In 20. vsakega lut-aec*. — Uirdniitro in upnvnlStvn • Uoitrl, Via c 1'jiv«IU 0. - Tiska Nnrodna Tiskarni*. - l/dajaleij in migu* utcdnik Franca l\>dlitr«ič. - Ona oglasom: ! milimeter viaoAm« v llrlui ciiitg« »tolpa I.. —IK), za lrfl»vsk« reklam« llimfiiu obvestila, poslana, osmrtnice vabila, naznanila itd., vaaka »rsla 1 L. Celoletna naioCnliia I. - Za inozemstvo 22 50 L. .....—.n,-...................
l^to II.	GOKICA, dne 10. februarji« 1923	it. 5.
Kralj Pust praznuje svoj dan
v znamenju narodne in politične sloge
ali ogromni maček popustnih dni.
Pra/vikK da mi miru na svetu. Sai ca ima. Razširjeno srcema ne drži več svojih	barve, lini .imajo narodne, drmri oa strah
ras ni Pa ikaiko bi bil. ko so liudjc pre- tainosti iu iiii bruha na dim ob prvi urili-	kairske barve. Čudno pa ie. da navadno ne
resni Oni skrivajo -tajnosti, niso odkriM ki. ljudje se prikažejo .taki kakoršni so.	maraio. da bi bil kdo driivi drulUačne bar
in neodkribost rodi naivečia nesporazum- Vsak vidi. da ie nieeov bližn« tukli norec.	ve. Jn/. - Cuk iim ma masuicm tuJiko
lionja Jaz pa dam miti vino. ki sicer skoči zato ara ima rad. ker ni boliš! ko* on.	barv. da iim ie dovoli, šc mar iim ni. ka
v možgane a razširi srce. 'tiike učriukc Po drugi strani imajo liudie tako radi	ko barvo kdo nosi.
-,..PpWik4 'Je izključena. Narodno so--vtrc&tvo le izključeno. Lah oclle svojo »Iiioco«. Slovenec ima »šoožo«. "edinost, d' ga nI Dara. Le pioglelte v Trgjovski dom o'i v »žlnastlco«. Pustna internaciionala vilada oovsod.
In še eno dobroto imam. tega ihi one^a olajšam za dcnarce. da ni nevarnosti. da bi preveč obogatdl.
Liroc <so itak že tako momaziaiic in raatnganc. da oraiv malo veHaio. zaito oroč ž nliini.
Mansiklcrc dovnce nardou! če za katero ta naziv ni nravi ne hom omožil. niarsiktcri funt ostane še nadallc fant. <a in oni mošniček bo nrazen. Toda eno na ostane: to ic grozanskl maček aki noncl-rtiico «ii vse i*)«tire dni do Velike noči iu š" mnogio čez. Tega mačka na laz ne vzamem "v oskrbo, vsak nai ca mita som. h mednaroden iu ima eno samo barvo.
Pust.
Pri nas ni nič posebnega. Gorica jc šc vodrfb priklopliciia Vidmu. Piist. glavar vrseh norcev oblraia svoje orgiie vse •večere. Primorski umdtidn — Dardon! goriški — so postali delarvni. V Trgovskem domu so Driredili koncert v maskah, ki ni »izpadel«, ampak »e ic vršit v znamenju nanodnega sožitia.
To dcisbvo ni imedo posebnega vpliva na ostalo Eviiodo. ki šc ivedno rožlia z o-rožjem. čas maškenad bi sc kmalu spre-vrgel v podoben tragkomičcn dogod-liai dališe vrste, kott! smo ga doživeli od 1. 1914 dalje. Države, kri so zmagovite imajo oač svoie interese, svoie nosebne nra-vioe mabliev do onih. ki so premagani. Zakaj dasno je skorai. da diiilie ne zmagujejo radi oravice. amDak iz drugih nagibov, čtfk na DaJoi ie vsai premičam o tem.
Danes te v Evnotoi itak Doložai kot med malim dečkom In med hudim psom. Dečku so se -tresle hlače nred n»m Da mu ie ovdal: »Cc me Diistiš na miru. bom na Se laz pustil tebe na miru.« Vsi se bo;č vojske, vsi se bojč miru. Pet let le divjala in 1e vničila »vse. zdai hoče vsak vse popraviti na račun drugega, ki nič nima. V«"--iameio si nič ne. erdo sc gilcdaio iin naseio besede driir drugemu, čc se eden zgane, se zgane tudi drugi, kot lačni osi ki straži kost.
Vse te razmere na zopet inc branijo, da bi močni ne držali skupaj. Francozi so i—red naibolj oodietni. Ali ste žc videli kdai Drodirati armado, tako. kot bi lahtoo prodirala vsaka stana baba? Ravno tako
so prodrli Francozi v rursko kotlino na Francosko in premagali neoborožene Nem cc... Zato dejani ie ifm toiilo čestita Še Čuk na Dalcl.
Mestna mularija.
Gobovo ste jo žc čiell in 'videli. Saj Je morda tudi že za varni kričala kakor za hicuoj. A to ne samo pri nas temveč povsod. Plred .tednom sem bil v LJubljani ter mirno korakal svojo pot zamišljeni v svoje posle, čez frančiškanski most proti Prešernu. Kar se zapletem v tanko ivirvi-eo ki io ie neki paglavec priveza* na vogalu in na drugem koncu) držal, vrflcd česar sem padel na tla kakor sem dolg in širok. Po vrhu je bilo še blato od dkopuc-lega snega, lako da sem bil ves umazan in maknla si nisem nos razbil. Ko sem se pričel jezili, je bila kar ceda tolpa teh ličkov za menoj. Enega sem Iriotel potegniti za uho. pa mi ie smuknil kakor veverica in počel Ikričaili /a ineiiof:
»KiiUi pa čš. ti Skrcc iiainalaii. l^lej ga na Jožko, hl.it je pa ma palco. GvISen je kašen kojnsk furman :d pa šupfirar«.
In ko sem se obrnil in Jim zaprdH, pa se je zopet drugi oglasil :
»Deset kr<m m* dej. pa tm povedu, kdu t'Je špaga nastavu«.
In zopet troti i:
»Pr inciš Ančka, a z ga vidu. kok Je lopnil. Harduš. čuden, de s ui kalila razbu. Če b u uda padli viš, tu b biu licc, ozka lu j. Nandc. dej me no tist oinč z b'd|cc zbet. ipol se ma šl mancc zaki«.
Ni kazalo druzega kot mirno naprej svojo pot. A tudi tako me niso DUstilL V majhnem razdaiHul so ccpali posamezno'za menoj in eden za drugim kričali:
»Gcapud, al sa vidi mačka tlča Irc-sen? Nej na mal nazaj pogledala: hlače so ud zad počlc!«
Majhen pritlikovček, ki ga ic bilojko-mai videli, jc cvilil s svoiim tenkim glaskom:
»Joško prim ga no> za «ate k'mu ven kukaja. pol bo oa -tku ritensk tclebml dc se ma lohk koze klanf na nem igral«.
Ah kako bi ga počil, če bi bil velik kakor jaz. Pa kako se jc tej mrčesi ubraniti. iposkušajtc Ie sami. kor jaz ne vem dati nikomur nauka, kor sam ne vem, ka* ko sem se jim odtegnil. V gostilni se mo je godilo enako. Naročil sem koalo in ker sem čuf.il za tem še apetit. ipoklicafl sem vajenca m naročil, seveda mu na bilo nič kaj povsečri. ker bi menda najraji gledal v kotu/pri peči igralce na karte. Do mene dc lezel kakor bi imel na stotine Ikuriih očes in ko ie odhaial je mrmrali, da so ga lahko vsi čuli:
»Še zdaj sc -ni nažerv la hudič, sam de Idi feksira. doma pa pnou gvišen mlečen močen k je al tpa nczabelenc žgancc«.
Ta mutlariia sc vede povsod jednako. kakor da bi bila ireternacijonalno organizirana. Tu pri nas je včasih šc slabše. Ne-štcftokrait se jc žc pripetilo, da 'ie tetkcll dvanajstletni paglavec za kraše vccm. ki je v mesto drva pripeljal, ter na vso moč kričal za njim. dokler sc ni ta vstavil In počakal. Mulo.pa jc deset korakov od voza pokazali nanj In čisto mirno povedal, da sc ikiolo vrti m nato ptckcl z največjim
krolhotom in veseljem, ker ga voznik nI mogel zasledovati. Pa vzemimo, da scv pripdješ z -vlakom in ko prekoračiš hodnike postaje, te že čakajo zimal kakor go. lobi pred cerkvijo Sv. Antona v Trstu, hi komaj sc prlkiižcš, lih imaš žc pet ob svoji strani. »Neseni jaz. nesem Jaz!« ti kričijo, iu ubogi ti. če limfne dovoliš. Takoj 1*>& čul za scb6J: »Poffltej ga no, da ga lil sram. sam nosi. Su!i "le. In samo za vlak Je Imel. Ali ga le pa sram. da bi kdo ne videl, da gre spa/t v ljudsko prenočišče za eno lino. itd. itd.
Greš slučajno-v gledališče, ako Imaš voljo in čas na razpolago. Tam naletiš zopet ua celo gnezdo. Skušal Ml pa na zrak med enim tu drugim dejankiir. boš videl, kakio se te bodo oprijeli. Kakor brcneekji bodo silili v tebe: »Mi daste kontramarko gospod« in če jc ne daš. pa boš čul: »Pusti ga no. saj jo le nrcnda sam sprosil. da malo 'klopi ogreje iu zaspi, kor nima kam spat«. Ali pa: »Misli ikdo ve kal je. ki ije tako ošaben hi v gledališče hodi. no dnevi pa IJuJtli dere. Pcpi, potipaj «io. morda pa ima kaj?« In ako jo brzo ne odkurIŠ. sc <1 laliko dogodi. da odideš srečno s konlira-inarko, toda brez listnice aH dcnarnioc. Ako greš pa ob obali morja mrl starem mestu, iakrarf je bolic. da Imaš kapo nn glavi, ker II navadno »Giol« »PcdI« ali pa »GiaiHii« s kako gnjilo lineouo ali pomarančo. pošlje tvoj klobuk plavat .v morje. Cc Imaš pa trd klobuk, ti svetulem. da ga v roki neseš. ker to je prava tarča za tržaško mula rilo. Ako sc ti na shfcajno .ljudje smejejo, temu sc nič nc čudi. kajti to jc v navadi in bodi gotov, da imaš na hrbtu listek pripet ki sc glasi: »Poglejte me. osla!« (
DOBER PREDLOG.
Mlada ženka (ko sc prvič skrega z možem): »Da sc pa aie bo več takega zgodilo, predlagam: Cc sva oba enih misli, imaš ti prav. če pa sva različnih misli, imam pa jaz prav.«
NA LETOVIŠČU.
»Vi, natakar, ta zrezek pa žc smrdi!«
»2e smrdi ? Na, poglejte, potem je pa zadnji čas, da ga pojeste.«
SAMO IZ RADOVEDNOSTI.
Peter: »Povej mi. dragi prijatelj, ali je tvoja žena radovedna?«
Pavel: »Ta — ta je iz same radovednosti prišla na 6vet.«
SLEPA STAROST.
Sodnik: Koliko ste stari?
Starejša devica: Videla sem 24 pomladi.
Sodnik (irotiično): In kako dolgo ste bila slena?
ZAKAJ JOKA.
črevljar (vajencu): »Pepe, zakaj sc pa jokaš? Alri Ti je doligčas po materi?«
Vajenec: »O ne. mojster, jaz jočem samo radi vola. ki so ga pobili radi 4aga tako malega koščka, ki ga imam na krožniku!«
TUDI NEKiAJ.
»Tudi vi l*)čc*e nekaj poslati na razstavo proti pijančevanju, milostljlva? Kaj pa?« — »Palico, s katero sem spremenila s'vojcga moža v naHneznelšcga človeka ma svetu.«
Resne može - resne skrbi - močno teže.
Konferenca za konferenco. Vsak zase: „Samo, da moj kolega res ne misli na mir. ..
ti 111111 m 1111 mi 1111 mu 11 mi i iiijaij i i ji uiui.nu.iii ui u 1i m jxijk.liii mxju iu.lmji milii mtimi mmu u.mu mjiim m i ijmimhii iimjiiiiihtiiiiiiiiiii4iii iiintru miimmifififmttimtfi
Kovač i rt dijaki.
4
V nekem mestu se ie zgodilo todc:
Neki kovač — črn kot roiraČ — se Ka jc v nedelio zvečer pošteno nalezel ter za nekim oglom obležal in zaspal. Mimo pridejo dijaka iv rože ah in kai sklenejo: Peljimo. oziroma nesimo ca na naš dom. Rečeno, istorjeno. Spoznali so ea do njegovi bradi, kdo da je.
Kaj sedaj? 9kdcp de bil storien: 0-brimo kh ostrižemo in 2a oblečemo v haljo -ter ipeljemio iv klošter. Hitro nrai ie eden za silo obrll, drugi postnigcl lase, tretji prinest velik plašč. Nato so ga vlekli i pred vrata samostana ter pozvonili. liiko (ie pozno po noči. Vrafar pride. »Tu smio našli dn pripeljali nekega moža. ki je na p<*ti obnemogel. Spreimfte ea ood streho.« Dijaki so pomagali m nesli kovača v sobo 'ter ga položili na po-stoljo. Kovač jc spal ftol kamen. Proti jutru lic zaslišal /vem fn <se za lun zbudil. p;i je mislil, da že poie kladvo njegovega pomočnika.. pa Tc zooet zasnal. Ko sc ic dan naredil. Je potrkal nedolžen vratar na duri ter zbudil kovača rekoč: »Gospod ali boste šli v oeikev. ali ne?«
»Jaz nisem gospod, jaz sem - korvač.« »še ni dober« (je dejal vratar hi šel povedat evardijabul 'vtso zadevo. Ta mu ie u-ka /al. da ga na i pirstu šc eno uro pri miru. potem pa odločno vpraša. ikdo> in odkod da je.
Mej tem časom jc vzliaialo žc sobice. Kovač sc lic streznil in gledal mo sobi hi sebe. Vse ic bilo čudno: Brade nikier. las polovico mani. soba maihna. na steni križ iin klečalnik. Tedai ic mislil, da sc mu še <vcdno — sanja. Vratar zopet potrka <in odločno vpraša: »Gospod. .gospod, povoite že eiikra*. kdo in odkod da site. drikače o>rideio sam gospod »vardijan.« Tedaj se ic kovač vzdignil in dciaJ:
»Veste kaj. iaz sem Varn že dva-km-t povedail. da nisem gospod amnak kovač. Kako sem na sem prišel, pa sam ne vem. Veste, (kali Vas letno prosim: Pelte na Breg pogledat v mojo ko<vačik>: Cc tistega kovača >ui doma. ogitcm sem to iaz. čc ic na doma. potlcir) na sam nc vcin kdo da sem.«
B. ;
ZAKONSKA GALANTNOST. Na povratku svojih medenih dni je pustil slavni profesor matematike stehtati svojo nevesto. Nato jc vzel iz žepa notes in načcčkail nešteto računov. Žepka ga radovedno in začudeno vpraša: »No in...«
•Poročni stroški, vozni stroški vse skupaj deljeno s tvojo težo, nje li strneš 202 liri in 77 stotink na kilogram.
DVA PLEŠAVCA. Kako sepi sc v nedeljo smejal v, ka-v-mi. kjer sta se dva plešavca 'ufCfiirala in d rute" z drugim norca brila.
»$e zastonj norčuješ z menoj; imam več l,as od tebe!« — »Beži, beži.tepec,«
»Seveda, jaz si Šc lalijto na sredi črto napravim.
,»E. gotovo, toda s svinčpikom.«
TUDI TAT FILOZOP1RA. . Uzmovičev Jaka se je pritoževal rekoč: »Vzemimo to hipotezo: jaz se poročam: vzamem ženo in nihče mi nič ne reče. Ako pa vzamem eno suknjo, se mc takoj aretira. Potenitakern velja eiia žena m&nj nego eba suknja.«
Tujec (vpraša gostilničarja, ki pospravlja)
—	„Kdo jc priredi) to veselico?" —
—	„Nafil kulturni krožki I" —
—	„In aodaj ae bo plesalo!" — „ — Ne! Topil se bomo I" —
Velika kulturna veselica.
' ;•« i;'-;:. mio/
Non posso altro che scriverti 4uc rigc seoo non.iposso vivere in Dace. di 4ropi Densieri come stai ituho sembre Da-ura che _tu sofri tropo Dcr.mc tmarda di non rorvinarti.
So che e tuto dl amore tu scnipre pensi che io non sotio rt no do sincerera ver-so. |te. Ma per che pensi auesto. non to ho forsse mostraito che t'amo. Fin adesso non saosvo chfe kosa e amore e non posso di-scrivertl tiito auello che sentd Der te.
.......mio Doi inmasrinarti chs vivo sol-
tanto oer te. Tuto mi fido da te oerche so che -tu mi ami. e cosi devi far anche tu. Lungi cono giornl che non ti vedo ma il . mio ctiore pakiHa semore' di oiii bello e : amore oetfisando ma faria- e dolorosso CP2-claJmente nostro speriamo, cb2 presto vera ciucll beli .tempo che scremo fclidi tuiti duc. Di-duell temDo che farno nom ho uiti \ la volontadl nissuna oosa. dooo tutto il tinico mio deziderio era di aver lamachi-tia ma adesso ne meno auesto notni oiace.
Guardal che ho ela dimentlcato dl tulto perche ti bensso sempre? e tu? erl ti ho serito poco perčhe non avevo oiu tempo oerclo che la corlcra era zla rlvate. la blancheria ti ovemo mandata tubta e U pre go mandi su Mtra soorca Der Hnvare. Scrivl ml come 41 piacono le fotojrrafic per la prossima settimana ti mando I akra mia da sol a avremo falto adesso con la Caitrlza sole. Dovo far tLsapcre le noiizie di Talni che non scrivl nierjte sta DoVera Catriza mi fa passion chp non riceve le notizic che cosa nensa sto uomo non so semore mi dire beata te che ricevi cosi spesso la posta. Adesso devo finlre. basta che stal bene sono contenta.
Seno Doi sčrivere noti sta afanarte. On la mia salute semore meglio non pen-sare mole. Mandi la bianeheria ocr lavaie e anche.....se vole.
Saluti
Tua......
Tanti saliiti ddla stenora.
PREPOZNO.	f
Ona {po hudem prepiru): »O-da bl te nikdar ne bi bila poznala!«
On: »Glej. zdaj imaš usmiljenje z menoj, ko je prepozno!«
SLABA TOLAŽBA. Mož: »Ojoj. eorečo smodko sem narobe vtaknil v ubita!«
Žena (vsa zamišljena v neko delo): »Sreča zate. da isi -to takol opazil.«
RES JE TAKO! f/ Prva: »V Indiji žena nc ividi svojega rtioža pred poroko.«
Drurt: »Pri nas p? potem ne!«
DOKAZ RESNICE.
. Predavatelj' Reber je potoval po raz. ličnih mestih na tujem. Prlšedši v domovino je s kinematogrraflčno projekcijo razkladal svoie utiske poslušalcem. Med dru- | glm so ugledali pometače na korzu V. Enlanuele; Nekdo vskllkne: »Hej-la, ikv metačl se niti ne premaknejo.«
Rener scokrene: »Pravilno! To je dokaz, da je fotografija natančna.«
JUNAK.
Grofica: »Se nekaj vam »oven*, predno vas vzameta v službo — veste včasih sc strašno raztogotlin In se na nič ne oztraml". i
Janez: »Ce bl bili ludl vragova stara mali. milostljiva gospa grofica, se nič ne bojim saj sem bil trikrat ožtnlcn«^
SAM $E JE IZDAL.
Blagtjničar; »Gospod flef, umevno je in absolutno nemogoč©, da bi jaz za« mogel živeti s to borno plačo, ki mi jo . VI Izplačujeta«
Sef: »Ba£ to sem tudi jaz mislil. Jutri mi morate položiti ie 10.000 Ur več — kavcije.«	•
PO PRINCIPU SE RAVNA.
Filozof Sitilld si je vzel za ženo gospo-dlčnp Jako majhne postave. Njegov stric ga Jc Vprašal:
»Zakaj si vendar zbral tako majčkeno Žcnko?«'
»Ej« odgovori filozof, »zato ker slabega treba vzeti manj ko je mogoče.«
ULJUDNI oostj& • v^/rs
Nek lakomnl skopuh je povabil nekaj svojih prijateljev na obed, ki je bil pravi vzorec gospodarja. Po ol>cdu vpraša navzočo.
»Kdaj ml izkažete čast, vnovič tu obedovati?«
»'O, če je mogoče kar takoj sedaj« so vskllknill vsi hkrafl.«
V ŽELEZNIŠKEM VOZU.
V prvem razredu je stopil nekdo k elegantnemu gospodu fti ga vprašal:
»Je v tem vozu tudi signalni zvonec?«
»Ne.«
»Dobro je; tedaj ml izvolite Izročiti vašo listnico, zlato uro In verižico.«
MED DVEMA TATOVOMA V FRAKU
»Včeraj sem bil na obedu pri grofu O.. Pomisli si, kakšna eleganca je tam, čc je bila vsa jedilna posoda zlata!«
Njegov koletga: »Daj, pokaži!«
PO POSTAVI f- ŠE NI UMRL.
Pred lekarno je bil zbran majhen krog ljudi, ki so pomilovaH delavca* ki je padel s petega nadstropja.
»Ubogi revež, jc mrtev kajneda?«
»Ne še... se čaka zdravnika!«
NEVAREN PEŠ. ' ;
A.:	»Imel sem psa, ki je spoznal vsakega nepoš/tenega človeka od DOŠtonega.«
B.:	»No. in kje ga imaš sedati?«
A.: »Moral sem ga dati oreč — ta mrclna jc mene samega Vgrizjiila.«
. DOBKO SE JK ODREZAL Kibničan jc stal pred novo stavbo Ljubljanske kred. banke in jo začudeno opazoval. Mimo njega pride gospod, v »halbcilindrn«.
Kibničan: »(»'asptid, naj ini. aprasti« ju. zakaj pa.zida ju tku vclikg šišu?«
Gospod (pikro): »To bo norišnica z<V K ibnieuno.«
Kibničan (zamišljeno): • »Sc mi. je zde j Iu, da buo za Ljbljančane pre> pičjhnu.«
Z KUN ATA GLAVA*, . <jospod. B. jc govoril na nekem sh'o* du. Sredi govoril prileiL zeljnata'glava na oder. Iv|e da bi ga to kaj motilo, vzumli glavo ter reče: >»l\d'en od gospopov po-sluša'cev je glavo izgubil, tu jo ima nazaj!« Keksi jo zažene z odru, pa Jc i.ml v nuduljnem govoru mir.
IVANCKA IN I-LORA.
Ivaučka: Pili saii, Elpra. de se ki pomenoma.
Flora: Ki pa viš novga?
Ivaučka: Al isl žei čula. de nas so luži i tu Čuka?	* r-
Flora: Ne. nČ na bin. za ki so nas ua not lažli?
Ivaučka: Sej biš 11 ti ste. lk smo gor ipi Sištarje zarile so not lužli. dc smo zapravit- 50 lir.
Flcra: Biš al ris: upaš ker le tirikti 110-lami čuka.,
IvanČka: Sejali tdiste me mene uaj bui ic/. k ni ris. Soj biš dc smo zapravle Samu I H.lir. dva litru. doniou {a kuhamga |je blo 12 lir. au poti litre žganja L' hlo b lir.
Flora: Sei bln. dobro de le blo takrt. za ta dii.lge soude smo jalo. dc sc irkup tebe zlate zobe. au gor na brigu teisti an dol u delonicu konc -teisti usakii oo dno kito lase. uu kar ostane, bo žn iPlate za naš srrainafon.
Ivaučka: Cui an j)otle. ki šc gauarjo. u nedelio kai smo šle li id Loge oube gledat. 5o ial. de smo Sle nube lovit, ti za loSkc or.ilaze.
Flora: Ja tujste sm žei čula. aii tide tiid de smo blc nianc. Ježš. ki use gauarjo an.bencsejo. Sei biš gor u Brgine smo ga mile saimi an dupjoii. nas ie, blo 9. .usaki an.gilaš ie pršu .še neič ipru iv^fck ni hui A tan u Logih smo ga pa dna dopiona. ker je blo bojš vino. na usako dva glaža ie oršlo' al pd teisth 3 glaži/ vina de bon iest piana maj — mai.
lvančka: Tud iest na bon od treh_gla-žu, še d vi litri če ga p opijem na bom ipja-ha. čc ic ta sladke.
. Flora: Jast kar su služila dol u Gonič a tan u Tiste, sn na oo cilo biftilio posrkala. pa nii ni blo nč. če lili ic blo.bui tnočniu. kutan u Lozrg.
Ivančka: Prid hitro: Ma mifran teti, me čakajo gor. dc in dan za pit ki.
Flora: Kcri so gor.
Ivančka: Sei biš teisti ki držio z nam airuzmi/	: , -
Flora: Pozdravi JhT Reč živja! * v Ivančka: Hvala. Gracic. Adijo.
Flora: Adiio. Cau_ .
Dva debeluha.

A.: »l)ol>cr d^/hv.gcsptHl sodček!< //.; »lk:g daj,', gtjspod Melona.« A.: Prosim ogirtia.' H.: Kar poslužite se ^ prešini..1..
___' • • ■ ■_n' ■
ŽEN ITN A PONUDBA.
Mlada piiana šleva iki še ni dopolnila svojo mladoletno starost in za katero uor.ijo vse domača dekleta, sc želi seznanili s'kake Iqpo mlado ali staro devico iz kakega neznanega kraia. katera mor;; imeti enako doto kot iniegava prva nezvesta. to je: »Hiio kravo, katero Jii"mogia ladi picnizkc cene in «prelct;c oblike na zadnjem domačem semnju prodati (za katero je tudi »Čuk« mcšetaril) :in dobro na-brušani jezik. .icatono do. smrti ne sme ostrine zgubiti« Natančna nolasnila in po-ntidbe naj sc ipošiliajo potom brezžičnega brzojasva na Idrijo, od koder iih potem ekspiesno dcmcese Čuk na paPci do uredništva. .
NEPOBOLJŠLJIV.
Sodnik: »Ali niste vi -tisti llrovat*. ki ic pred tremi Icli ukradel v baujO 50.000 lir?«
Olitežciicc: »Zalihog da nc!«
DIPLOMAT.'
A: »TJ Bogataj, ali imaš za" 20 K drobiža?«
B: »Da. takoj .ti mciiianr^:
A: »Ni polneha. jamo posodi'ini'lih!«
Čuk predava.
Čuk ua pal'ci naj neha enkrat predavati o ženskih laseh in o ženski motil sploh.- Neka dopisnica celo li di. da mora Cnu ua pal*ci zelo čisjati kratka krilca Tt ženske frizure, ker" Nit vedno omgija. Rad Priznam, da ipi ie oboic~všeč radi tega. ker vsplej poti ittjo 11 u>jc besede vedno znova. Dolge žemke noge iiu dolgo lase (Četudi lia kratko sfrizlranc) vedno Dričuio. da le Ženska pamet Zr.uslla v te dve smeri. Znano Ic nami ce, Čc kromu" sixnidadi preveč pogaitiu v kleti, zvodeni. Ta naturni po-j:iv se opaža tudi pri ženski, ki ie sicer baje ustvarjena moškemu zu slad -kotst <M-sko\Mia'pomota: >»greai« se ie sprciii&uil- v •\sladO ni ne za modrost.'
No. ua mislimo to zadevo, da popolnoma celemu: ženskemu siakIu ne zamen-rtio. Čuk ic Hcfcr že .Paikrat sklenil, da nc bo več žalil žcinvk iu da se ho nostiivd ifu nltlr stran. Potem gorje* fanlom! Toda nečesa sc boli Cuk. da hi bili namreč potem njegovi predali vedno lepo prazni. M i$kl nimajo uaiureČ toliko pogreškov. da bi napolnil enega Čuka. kal šele cel letnik. Vsa I Čuku vc zdi liuko.
Pa poslušajte. Danes pustimo krilcu iu fiizurc in kor sc iiahalamo ravno v času raznega šemlioula. šmmkuula in lur-haiiia, se o/neiimo na barve. I u snov ie Dripravna za niistnl čas.
Vsi;,Veste,, da ki Bog oslvaiil žensko iz Adtiniovcga rebia. Tega le . ženske sram. • Druga uCSVctonkKMirdka varljaiilla piipoveddic. da je. žeip^ka uslvariiaiia iž pasicga ropa Temu se žciiskc še boli uflSj-rajo iri so raje Adamovo Vebro. Mai vorč že'kakor hočejo, jasno ic za• pametnega človeka samoto, da ie ženska po naravi od Boga leno ustvaricnia. Ženski ,»4 nI nobeno delo povšeči. Zato tudi h ožje stvarstvo me naide dopadaicnie v ulf^ očeh. Same sebe sc v svNoid aicčimurnosti ne zde dovoli letpc ui inažcio l)ožio stvarstvo od vseh slrani ter ga krnaio. a bolj ko se frikliia bolj razpada.
.Tu govorim o barvah, -prosim, o moki, o moderen iu o razvadah, ki hoček> žensko.počasi preoblikovati iz Adamover ga rebro v t js-lo. Ker Bog žeiiskii ni dai razuma, ii ic dal lepo telo. zda i hoče i zliti še zadnio ikanliico -name t i v pri/ude vanfc. poslati lena. I^Pša kot ic v losnioi. kmečko, dekle kot gospodična, izobražertka koit preprosta vaščanka.
Pa bodo rekle, da Čmku na (Pal'ci gotovo vgaiaio barve. O prav zcb. toliko kot vsakemu- oamritaicinu človeku. Čuku se zdi •pobai vana žcmrfca kot ua novo pobarvana ograia. nositi bi morala naors: Pozor, da so ne nomažete! Či>k sc ie oimic. drugi na tudi. Več ma danes o tem •ic ajvem. da za postne dni kai ostane ScldaŠka.
KDONliKI?
V mestu ic večji pogreb. Gospod vpraša črevliarčka:
»Kdo je pa umrl?«
»Tisti tam v mrtvaškem vozu!«
MODERNO.
A: >Kaiko (so ipa prinesli domov ponesrečeno gospodično?«
B:' »Eden "gospodov jo ic .vzel iv na-žročje. dva igošpoda sta na irc$la nien klobuk.^
VELIKE ZALOGE

(AL RIBASSO)
izredna prodaja blaga tovarnarjev V
NA DEBELO !
NA. DROBNO I
VIDEM (Udine) - Via Savorgnana 5 - (Udine) VIDEN
Ogromne množine blaga, katerega ni bilo inogoČc izvoziti, bodo na prodaj, v raznih podružn cah pa celi Italiji in to po sklepu zveze tovarnarjev.	^	H
S tem se obveščajo spošt. odjemalci, d t od pondelJKta, dne	Jan. t- 1. ae je
začela tudi v zalogah v Vidmu, Via Savorgnana S razprodaja velike množine' iStok) raznovrstnega blaga po seelo znižanih cenah.	m
NAVEDEJO SE NEKATERI PREDMETI:
L.
Rute obrobljene,.....0 75
Moške noROvice ... . . I- — - „	„ iz mešane volne . 1'60
Prlenina........lilO
Brisače za kuhinjo .... 1*90
Prti........; . 2-60
Madapolain, meter .... 2*50 Švicarsko vezenje .... 2 90
Ženske nogovicc z dvojnato peto 2 95 Družinsko platno, meler . . 2 95
Pletene kravate.....9-50
Elastične dvojnalc brelele . .3 50
Brisače finejŠe.....3 95
Živolek rekamiran . . , . 3.95 Dvonilnik zvil, 100 cm. . . 4'25 Obpošteljni lepih .... 490
L.
.lajčanto usnje angleško, meler 4 95 Rjuhe orlo ajour . . . /29 90 Pogrinjalo za poslelje . . . 29 90 Pogr(njalo belo iz pristne volne 39 90 Žimnice , . . . . , . 49 90 Brisače umetno vezane na
obeh straneh .....55*90
PreSiv barvan z belim platnom 64.90
Bogata izbera moškega in ženskega sukna, perila, platna, tkanine, maj, tepihov, zaves,
potrebščin za neveste.
Direktni uvoz zim za posteljnake-
Opazke: Vsak predmet, ki ne ugaja bodisi vsled cene ali okusu se vzame nazaj.
v Velika stalna razstava z zaznamovanimi cenami. -m
CENE STALNE.
d-r
------ Prodaja se nepretrgoma odi 9-18. ——
VIDEM (Udine) • Via Savorgnana 5 - (Udine) VIDEM
Soldaška.
Prosto do Prešernu.
Pet čevljev merim, palcev ne*, so daljši makaroni, delijo Nli noadroni« le.žri iih. čc fic mar ži$>t\ • Pet čcvllev merim, palcev nwi.
možiram pašto Šiito. " J fcV » in gledam <«našno taato. •
)j. Čuk na nal'ci. dam slovo, vi vsi ste slabe sorte, le babe varvat morte. v koruzi strašite samo. Junaika kliče. ved'4c to »šuta« neoblita. cela tri korita.
Učeni stan ie ucmaiiič.
vsak danos stoka. ga bodi 5a. ona stvar iu ca teži. težko izbaia c'Io kmetic. Sovdat Da žre. ne o naša nič. nai letina bo kruta nam raste Dašta Stika.
Povsod nas gonijo okrog, ' luDki. lupki tias učiio. sebi pametni se zdiio. brez skrbi iu brez madlotar nc ganemo oreliStro nog. pašta šuta se nc skVari. Če glili zank) natn ni inari.
Le Oni ljubici sem zvest, " šc tei sc pašta ŠuAa nravi, sit sem io. da me žc davii. ker io moram vedno iest'. da srdito stiskam nest: o prelepa pašta šuta. no. «ie- hoda mi tak kruta!
Pač. predragi, -ie tako.
vsacega nadloca davi. da še sledniič v grob ga spravi, s naš to šuilo ie hudo. vedno več šele ic bo.
čc nam kuhar ne zblazni. kako dru&o ied iiar'di.
IZ LIMliNE.
Mi se iiahaiamo lii/ v »visokih gorah blizu francoske meje in pošiljamo od drugega planinskega |x>lku lepe pozdrave. Gore so vse bele. mi sc na moramo učiti drsanja s skiii. Komur spodleti,. iMide v snog, da se popodnoma nič nc vidi iz njega Mraz pa lak. da ivsc zmrzne. Želimo. da hi nam aflki in mamice moslali kaj belega kruha za pust. Del prijalelfciv iu prijateljic želimo, da bi mam poslali Čuka na palci. ml. bratov iu sester pa, da bi m ideiali pismu kalk desetak. zak;»li vojak nc živi samo (»I flrošilov«. Želimo vesel pust! Tomaž Bogalai, I.ediiic; 1'crdinaiid Jurjavčič. Sp. Kououilic: Peter MočnKt. Gornja Konouilja: Prane Podobnik. Versnik pri Ledinah: Amdrci Mllliar-čič, Poštnina; Pilip Tomšič, i/. Uač. l iane Stcgovcc. Šmarje ipri Vipavi: Jakob La-najue. Grahovo; Ivan Lchan. Tolmin; TeJikis Eržen. Idrija: Milovan Adamovič, Gradišče; Jožef Božič. Istra.
Milijone pozdravov poŠilianio vsem bralcem »Čuka na paTci«. posebno na našim slovenskim dekledom iz dežele »Pa-šte Šule«: lv'iUai Ciril. Logarsko nri.Pod-mclcii: (iodnič Viktor. Koiik.-ii: Duša Pavel. Dulovlie: Laščak Udaril. Potnivno; Muha Jožef. Velika llnJuivica: Mcvljn Rudolf. Lokev; Dmgar■/'rane. ThiiJivaiiac (Istra): Haibarič Anion. Sokolih. (Istra); Dchcljuk Anion. Deheliidii. (Islra): Pau-letič Pio. Pioventi. (Istia): Hvala Ivan. Zarakovec: Kavčič Anton. Lome: /V\ot-liak Aloi/ii. Temnica: Gavrčcik Sadi. Sv. Luciia ob Soči: Ktagcli Andrei. Doljlar; Kogei Rafael. Idi/iia,: Bizjak Kolia. ^Ajdov-ščima: Smerdel Ivaii. Sv., Pejcr ua'Krasni; Ivan Slraus. ITotfcna; LukcŽ A11I6M, Pi-čan. (Istra): StnJii Ivan. Brdo. (Islra); Bi-čar Jožef. Grudcnca: Leban Ivan. Kneža nri Podmelcu: (iabršček Stanislav. Vol-če: Monkoč Pramc. mri St. Pelru na Krasu : Pirjaveč Aloi/.ii. Sclo nri Črnlčali; Anton Skvarča. Gorenje pri Postojni.
ČUK NA PALCI POJI-.
Lansko leto sem se oženil, ■staro sovo sem si vzel; Letos je -vže preminula; vražji maček jo je snel!
Gledam v zapuščeno gnezdo, najine sreče, brez gorja! Najdem lastnoročno pismj>. Zadnja volja bila tii!
Druz*ga ni mi zapustila, ko nesreče, srca bol; zadnja volja je vsebina, ki pretresa ine dovolj!
Vedi dragi! Moje smrti, povzročitelj, prav si Ti. Vedno klatiš se okoli. Kdo za ženko, naj skrbi?!
V	družbi srečni, krokariji, misliš, delaš, brez skrbi, vedi pa. da sreči Tvoji, maček, zlobnež se smeji!
On požrl je ze Goriško, mene spravil iz svela; zdaj pa prideš 'Ti na vrsto:
V	večnosti se snideva!
Strašen dogodek.
uli:
Kako jc bil študent: Janez Muha rešen trojke.
(Pretresljiva povest za študenlovski stan.) ■ Poslušajte me. predragi Vi. lair vse na HVotu ho godi.
Kilo nekoč je in nekjč. profesorji so zhnUi nc, ol> koncu letu in v polnočni senci: k Hlnifini in poslednji konferenci. Prišli >10 Cezar, Ovid iu Ncpol, prišel je Tucit in se slisnil' v kot, Ciccrou. Livij, Vcrgll in .Saliist. /. njimi I Ionu , ki je pel zu predponi; Kseiiiifon. I lcrod.it, dobri Homer,
1110/ vnni je kušljul kur venomer Pliil«, vsi-inodri. ter So lok les.
111 pu /govorni Dciliosteuen.......
Videli ni»lc kr. 1110/. vi tukili! vsi so nupruvl|riii l>ili v frukili >..11110 I lome, ki jc mislil nu krok, vzel |e liil s sulio liuvelok......
Tod« prosim vun,' to fie ni vsa
/liriinu ČCHtllu driiJbu bllA.
Prišli no k seji ludi listi,
krepki in šibki Aoiii.il.
Prišli so .Sinus, Kosimis, Iks
ki so imeli čevlje nu liiks.
Prišel je ludi gospod Zetu.
»lili kot lučmi egiptovska lelu.
Iu uuvNe/iidnje slu nrišlu v posvete,
ludi šc Nemcu .Scliillcr in Coctlic ...
Sedli so k sodili, k zeleni mifel.
en bolj duleč. drugi bolj blizi.
Vse je posililo tiho in gluho,
ko so sodili .lune/11 Muho.
Slu 11 II....... je bil sodbi predsednik:
lik poleg njega je »edel razrednik; Iks - 111 vsi drugi zn mizo po vrsll, kukor so liiAc pozidane, v Trsti.
Vstane Iks in /.učne: »1'riinojrubu. grozen Študent jc Iu Junez Miihn! Jaz sein le misli, du nekrivifino, luiiko mu dumo v lenobi odlično!« »Dobro, izvrstno si rekel razrednik!« vmcfiu se Ciceron (jostobescdnlk. > »Tiikšcn lenuh, kot jc Janez Muha, nikdar ne bode prišel do kruha! l%vno žc je/o je našo zaslužil,
ves nuin jc razred z lenobo okužil!«......
Dvigne so krepki Aorisl ter reče:
»Mene tu fant jezi že in peče!
Kar sc jc pisalo grških nalog —
on nima ene lircz tisoč innrog —
Nus Aorislov prav nid nc apofitujc,
in še akcentom sc kar posmehuje.
V lenobi odlično, a v grščini trojko —
kaj pa ti praviš, kos i nus GojkoV«
Kos i 11 u s v grščini trojko zapiše.
potloj pa hitro si brke obriše.
Vstane in pravi: »Veste, možje,
jaz bi najrajši zagrabil v roke.
kako tangento. ne preveč suho
pa bi namazal ž njo Janeza Muho!
Niscin šc čul — pa ne bom lagal,
nisem še čul, da bi 011 kuj znul!
Kosinus, sinus in take stvari.
to so za Muho »španske vaši«.
In čc je treba kdaj »vleči koren*. ■
fant vam stoji, kot bil bi lesen. —
v osmi šoli, gospodje čustiti,
pu bi vam kmalu nc znal več množiti.«
»Pade naj. pade tako strašno, da sc pobral več nikdar nc bo! Pade naj! — on jc sramot« oktave! v hribe naj gre in pase naj krave!« Vpije Homer in še noga cepta. »Pade naj! Ncfandum regjna —!« vpije Vergil, da skor davi gu. slina. »Pade 'naj!« vpijejo vsi. vsi, vsi: v njem za oktavo nič zrelega ni!
To jc bil šum, ropot in krik. kakor bi llurc streljali, to jc liil hruin, krohot iu vik, kot hi Angleže lasali ... Stari Homer je od jeze pihal. Zeta je njuhal m strašno kilia). »Pade naj!« vsi so preteče vpili, vpili in grozno ob mizo bili. —
»Fort mit dem SfindsrU zakričal je Ooctli •obesimo jja. in sicer — za pele!« — In sc Iloruc jc jezno dostavil, da ;nu nc hode rod* p .pravil. —
To bil jc sum. ropot In krik. to jc bil liriim. krohot in vik!
Zdajci o gro/a -- /cmlja se. strese, du hc pretrgajo v sobi r.avc.sr (i de t h c zavpije k Vl!url mit rlcm S/jiulcr«! -toda im luči. v tem poči — rilinder. -— ,Stropne /aziblje . . . . tfro/u in strah . . .
Vfcc. no poni&c.uo —- vso t)c> v prah!.....
Stoli '»c /vračajo naokrog, Iks vinn tcJchi Hit tla k'alalot{. potlej pa »koči. skoraj v /nnk, doli hko/. okno n:i ccfctiii tlak. Vsi pa, ki so jih te nesle pele, v enem sc dtru Y.u njiin /mlrevč.
Noč Jc »Trojki:
spet tiha hilit in t;lr:IiN • pu reten hil »Jam*/ je
svctovuozilanih umetnikov. Vsooredr 1. Tekanje no cvirm/ — na tleli. — 2. Hoja po glavi — od hollic. — 3. Plezanje ipo vrvi. — na ini/o. — 4. 13ksanie tovarJinČ-kov. ~ Ker so igralci v smnml nevarnosti; sc prosu, da sc občinstvo udeleži, predstave v obilnem številu. Vstopnina i 1-
MU lanriie kriiine
KOTIČEK NARODNE KNJIGARNI. AH ste že obiskali Narodno kiiiiu.uiit v Gorici, Kf&iialitfa v. ulici Caidncc št. 7..v hiši »Goriške liiilske oogMiliMc**., ob 'trapivftisfcciii križišču? Cc Mirte icia storili, storite 1ukoH 'lani dobite ivse ni-sarnlškc potrebščine do naJfineišc ivisrj Pri nas .smo zelo ikuiiSCui iu čc ui dru- po želo ugodnih cenah, gače plešemo ludi v Stali. Ob mitih zvokih	NOVE KNJIGE,
kroiliberalke miJzikS in uri nebeški raz- Fr S Finžgau-: svollja vi jc člo vek Še šnoiiiull lik dji te fc gve4a Roman
ŠEMPAS.
Iz in«(l6riiti;a
hlevu. Vrteti širco ,se i" huhdi hi von-
K e l e r m a n ni Tunel. Eden najziu-
dar komal čaikaJiL da mužlk* utihne. Zči- mc||UdJih moikciiniti roiiuu^v'. ki ooisuk
sUm dobitkom od iiHesa L) smo skic- - •	■■ . .....z. .
Da pa bliiinji se taki godj, lahko verjamete, a'i pa ne. Ju/, videl lo nisc.il>, <"'fk ti «li
Segajte po lepih knjigah! j
Ivan Predeli:
Plebanus Joannes
Najlepši slov. zgodovinski roman. France Bevk :
Fa ra on
Novele in črtice izredna lepote, kjer nam gori&ki pisatelj na strašnem ozadju volne ji^e našo bolest In naŠo moč. Btanlio Majcen :
Za novi rod
Tri cnodejanke: Profesor 6ra*iik, Knjigovodja Hostnlk in Zaaorka. - Vse
tri Jepe igricTe so zalo pripravne za naša. dramatična društva na deželi.
uHi i/. Stale i'naprav.itoT ikrasno dvorano električno lazsvotfiavo hi nalili wcdcc za pust v .svrlio uahlrania klobas iu diihidaia v novi,dvorani.	' ' .
železno energijo hi vzlrahios* uiodenneKa * čbovdktt.
E r jav e c: S, narodne
ItVFZUSPE&NA USLUCiA. .Tnlo&pas« sem videl v. Sv. Križu pri
F r. povedke. I> r. 1)1. inurcev.
m i-
1 v a n Lah: Cciko pravljici-.
Ivo Sorla: V. delen Čiri-
K s a v e r K s a v e r
1'rstu. Postaja le v dolini in se pride do rili. (Raviftf došlo.)
M c Šik o: Volk sookoruik. Moško; Ob tihih veče-
nje navzdol po klancit Vodia vlaka jc žc dni ziianienlc za odhutl In vlaft ie Že suni'-.
V. K onim: Srake. (Ravno došlo.) Cvetko Gola i : Caftevlč Ivan.
/aviiač pa ie opazil Žensko, ki le lekla pa Ru^e pravljice. (Raivno doilo)
klahcu navzdol i;i Je Isikol dal'znamenje da naj vlak obstoji. Zenit le komaj pri-l.iwsv>;aln. va iiolnu s svojima dvema -basuiua iu jih izstavila na progo. , Za vi/a č: *No.lerbrzc..kaiii jčicmII vi /ntar t/anlčljlvo.) »Ka* .pa Vas lo
"	<» i« a0l,Rode»b,ch: Mrtvo
; . no deiloj.

vlie,.
Gor čez izaro. (KoioSktf pravljice i (iradniik Alojzij: S. narodne pesmi. (Ravno došlo).
Maitiičič: Na krvavih poljanah. (I&tviio došSo.)
J ur Ček: (Kuplctj (Ravno došlo.) Adamič: Mladinske pesni. (Ravno
icslo. (Rav -
V v

; . sp. vil*. i r
Ji a u m b a c Zla to rov. (Nova uz-daja.) •
Ce b u la r: Knlkovodsivo. Karo! Pečnik: Jetlka. Baulkairit: Dve angleški povesti. B a u k a r A ; Sllri aiicle&kc povchi B a u k a f t: Sest atjeicških povesti. Tii Kdor: Gospodarica svela, Schilicr: Mariia Stuart. Sem Bcnclli: Okrutna šala. Spoiočiie i.o doi>isniili: katero /knjivro želite. dobitT io h os te taikoi ipo povzotlu. Polee navedenih kniitr se dobe v Na-
Dopisi.
SOLKAN.
Tii pri mas se imamo še precei dobro. Sedaj o pustnem času sc plašč vsake nedeljo iu tudi ob sobčtali.- Tako. da'imaš v soboto ples, v nedeljo veselico š plesom. v pondeljck gl»vol)ol. v torcflt ncffobol. v sredo delobol, v četrtdk pa se žc ipojavi žeix)hol, iu to jc najhujše, kar je hudsga. Skoda, da ui . promoviral • še nobeden zdravnik za lo bolezen.
VELIKE 2ABLJE.
Vekoslav Tirolia in Anton štokalj izjavljata. da nista ravnatelja tovarne babjih čenč in pisancoija pisem bicz podpisa. Sploh ne vesta za omenjano tovarno In njene u^adme prostore. Toliko, da nc ho , krivega natolčevanja. .
_ §TURJE.
V nedeljo,'30. t. m. ob 3. uri popoldne.
ketn penzijonu ie. jedlo vce gospodov pri eni mizi. »Ke jc postavil natakar na i redol- bžnilv narezane šunke, ic Strelci; gospod Požirač vso na svoj krož-
nik. -'';*■ r
NCegov, sostjd: »Go?wd. da znate, meni ijidi ugaja šunka!«
Pdžiiač: »Oi ne kakor meni. ne kakor meni gospod!«
BREZMISELNI: VAJENEC.
»Jc nrišel neki gospod in vpraš;d po rodni knjigarni, tudi ivtse' že prei izlšle slo vas. Zelo ie bil hud in Vas ic Hotel na- vcna!<c kniiec ih komtozICiic. Kar «poro teostl«.	čilo željo, takoi dofcSte vsako kniivo. ki k
Ravnalclj: nln ti. kai si mu odgo- na kniižncm treu. voril?«	"	Nemške knilee *ie mOgočc naročiti v
• *?cni mu rekel, da obžalujem, da Vas npljubiii množini. Na ootu ro kniiičc m«»-
• '	dcrncEa ncniSkccfa loposlovia lin i^vrsm«
kn-lp^c o gospodarstvu.
Italijanske knjige ic moec)č-2 naročiti bili ste Dri Narodni kniigariM v Gorici. Preceišnii število itaJiiansIkih Ikiiile ic že (V zalogi.
^ Muzrkaliic dobite v Narodni kniicai ■ v Gorici po zdo ugodnih cenah <in v volil, izbiri.
Nova kniiea. V kraKkem času izid, nova 'kniiVa framrra Fcigla »Pb ntiiini klobink«. Zbirka humoresk.
ni v t/iadu«.
SAMO IZ OBZIRA.
»Kako to a jc vprašal sodnik, navzoči, ko ic obtoženec klestjl Vašo taščo iu sc. niste niti ganili, da bi i.
Priča: »Sem imel želio in namen go-, sijjcJ f odnik. a sem še premislil, ker sc m1 je zdelo grdo. da bf dva-nabijala, eno žensko.
O TA SMOLA!
Mož sc vrne z gostilne pozne ie. kakor bi smel. Da žena tega jic opazi si se/uie čievlie in se po prstih splazi v.sobo. Toda oioi! — zona sc zbudi. Hitro
NI TAKO MISLIL. -Mladi permik: »Prvi. ki me j navdušil z mojimi prvimi pesniškimi po
skoči skusi, ste bi-li vi, gospodična Fanl!<
sb bo vršila na placu vcIMca predstava, je otrdk v moji postelji pri meni.
n:ož ik zibelki .svojega prvordienčka in	»To .pa ni lepo od vas. da liočetc sc
zihljc in ipojc uspavanko. »Kai pa delaš,	daj z vreči vro krivdo name«.
Pralne?« »2e dve uri sedim tu. da uspa-	»Ne!«
vam otroka, a ga ne morem!« »Toda saj	»No, potem se pa kar v^ri "vsediti
Da ga lx;stc vedeli.«
Ribničan Urban.
Fiogii buodc zahvalenil de sni še jiv jen nieme potnožcnu ze '\rse tnidii, c'«> me tejle Id|e strt ion ze neh uprav-ajne. Un dan sin biirf šu «e scininl, zetu rje blu duoste fulka jen tlid duoste k rana r ju. Vse <je blu >ne pruUcj! Pa sama duo->ra jen koristna rajč. Aden ie ne štasile brltke prodajati, aden je jemu zajce ze poide sczfidat, aden mišeuce. aden škafe, Lden ksimžuble. aden čoule. adon cviekc, aden uostrliže. aden cukerberk z Jljeota, adon rajš jen uoCvjcbe. aden cuker ien ko-rejnjč, aden glaže 4eu čoule. aden anonke jon cajtcnce, aden bfikve jen fJenlalie. laden klabiikc jen kkle. aden klajbose jen luooce, aden srajce jen stnlole. aden mize jen knuofc. aden šivankc ion kJliča venoe, aden cvire*i jen skjene, aden .šoorheto 'jon oreŠiSkc. aden iruore jeirfacuotle. aden Ije-der jen lopate, aden krampe len žuuorc, ladesi .panfcdce jen šfcaitelce. aden je na Kidke pod lipo ze 10 soudil s šuštarskcni Rlajščemc zobje drv. zranren le breč ldjcm jčajteiuie brarv, kuonjske mcSjotar je kravo gnou. nosprute lipe je pa štacnar frmcntln t ie uotruobe prodajati Tu se zcstuopc, dc ne cajline semne nej blu bulše ruobe (koker, muoje, zwtU sm ipa kar nc zidek zraven ta. stergauga padarja jen briča su. Skuorej cev dan sm tam sedu. oa najsm biu še usega prodau/ ze>tu k'sm duoste jemu. Rred mamo uod zduoflei 'ie biu aden k'je cajlcnge pnodajotA. pa so sc me unjcle. zotu k sm iest s fajfe pilmu. Sei iest nejsin uoržeh, če ima uon s papirje. cait>ctig>e Jen tiid ne, de je z muoje faijfe gJih prou Use , kc skočilu. Pa jc tokn srdu name gljedallu Hi kruotešče. jen še ubel kiričaiu kdker pci-dar ien breč uoba sikep. Nu pa (k'ie žjc he-du gorejlu, sm me iii pomagait ■vseglih; pa spj kar anu rešjetu iruore povojznu. Jen vseglih nej tlii ugasent. arnpdk še rc^jcrtu sc je Vaijeiu. Jest sm preccj >va|jdu. de b'sc ne ugascailu, čc b* dud uso muojo riAobo guor porinu. Pa -tokU so fldje detajle dc strah. Aden scic spoteknu pa. s' je blu nuoguo zlUomu; an druge 'ie palloar s štan-ta ne glavo pou. Muoje fajfa nej tega uoržeh pa vseglih m" je blu žoui de se je že tiid an driige siaiU pnjev. jen Ikrainar ves uobraz upjeku, k* ie krampe tU kiSte tnictou. de b' se ne užgale. Slacnar nc-sprute je 4ude vrata zepjirotl niabide do b' sc frmemtin ne užgau. ampck slrajha )c žjc gorajjla. NjirlVbn* jc žou, k' ie liarouš, <lo tau poRiioru. Pr žqpane, k' le prou zraven. je pa samu kozouc jen štala Dogoraj-la. Uod tanj le nilrbl smrdailu: brškunc so
se vse krave ion Iktiojne spjeklc. so djale drliffc. k' so vidle. Jest nafem tu/ Jet gljc-dal. zetu. k' nejsm biu ne lest ne muoje fajfa uoržeh. de je tiid štala poRorajla Jen apcilaika zraven. Faierl>erikarjii pa nej zotid k' nefco neč prodajelc ne sume »jen zetu Jch nej blu s špriecncame. Kar Škafe so na anme Stanle uzjele pa po udo Idodiie. kamer sc krave ncpaiejo. Kratnar jc iki •toiku "k ričou name. koke de h* ca kedid <ne majh derv. Jc kaj sm hlu jest kriv. dc so me veš 34nii< spraznile jen Škafe pobrale brez plače I ? Sej so lilde unute. k' je Čoule •prodajou vse škdbrnc uzjele pa vuoduč nosile u neh I Buli nes vare. Se buli. dc so ble škafe, £e ne h' Ma iioštunijc nron do 'lau pogorejla, toku ie pa vender Se zid uoston len oa šišne vrata. Kar so icmajlc tam kramarje spraiilenu nej ipojfonijlu. samu frdjerbahn se je vse. Driige Skuode nejso jemajlc krainaije. koker do so leni vozuvp /Vforajlo. zelu k" je tiid štala pog<»-rajla. Je»l sin i>recci vidu. dc se nc buo imio^lu več pnodajeri. 2ou in' -le Mu. dc b' l>li driih dan ldje brez valerju. roSlol. kli-renku, sit, kitliavenc jon ž)llčeiiku. ani[x;k nej blu /c i*»iBigat, čc srn prou/ lenni še duoste ruobe. Zetu sni neju amga moža 'k' je i&ni najke i»rSu gljedalt koku ie iforejhi. dc buo muojo ruolno ue šlaraclon njesu. iki dc 'buom ne JaSktifslovainsiku Šu s 4a prvem piijiiKuofam. Je nu. mitož ie tu illl-de zesliižct, pa sin me kar ucvjczoil} ne lirl>ol. pa jc šu prou Ikontcut. An-ca<M sm ze nim iRljcdoii, de njobo koj zglihu. pa »icj, antpek ldje so iteku krčale ze nim. dc cem dan pr Slanic najso loku. Sraniak le inuo-«u nc uso mu)5 bajžcit. Je.vtik' naism vajdu. kaj jc nerjedu. m' nej hlu mar. viprašet pa najsm tu: kaj me briga sami^ dc mtiojc ruobe ne zmjcriclo.' Kar škuoču sin duolc nc lUio stfran zatika zetu k' sm lu iot u uo-Slanijo an ajinolit iK>jost, ekej 9ačcn sm biu koker žep;uiou* pck, k' je "ta call nc anme ŠLaaite peSkuote ijcn cukcrbcrlk iu. 'Ari vma, k' jc uod najke uŠui niaindc zevol uročine u 4m cajte. te pa lam zraven njega z anga žaklc ikrampir uobjerou. Pa zmieroi je mse kričala name jen so me tle ubet. če me prou najso vidče. zetu! k' ®e je preveč ka-dilti. J«i usoga tega so Me caitenee uoržeh. zekej jest nc vriamem. čc b' bli kram-oi, lopate jen šivaaike tatn. de b' se unjelut Jen toku muore uisak briliten jc<n pošten kristjan videt jeai rečt, de muoie faifa nej neč uoržeh. jest pa še stukrot uminj. Ja kajpdk! Kdu je pa še kitjeiikret vidu. de sc faifa z ucrtruobame baše ien z uoduo pržl-ga. Nu ja!... Jen toku sm šiA kar neprej. oa sm sc sponmnu. dc je uoštariic pogo-rajla. jest oa tokiv pckJiensku lačen. Sm šu pa h anme pic^e: sm diau. buom pa kriiha 'kupu. Jojmcnes, sej ga najso jmejli — jen scniinj ie biu. Vse suorle .ic blu ne prudej. samu kriiha ne. Sm djau. nej ml dajo pu kile ikrtilia, pa jc djala pickovka čc čin hlajl>čdk. Naka sin diaii. kriiha čin! No ja je rjckla. 41c uzcinote hlajbček! Njcčm ga. pa ga nječm sm djau: čc kriiha nej tiid hlajbčika njcčm. Pa sin kar figo pokažou jen na pcijnguof šu. K sin <kc pršul jc blu žje tuoikuj Idi. dc sm sc kutriej sku-ze rinu. Muojga moža pa nckul nekjer. Rufobo sm pa najdu prou tam ne kuonoc jen liid s cajglce je irfa zeraihana. de sc buo lehko po ziige voila. An pajnguofar io jc prju pa u vaguon njesu. koker dc b'
neiguova bla. Pa »toku se m' je Čudmi) zdaj-lu. kam 'Jc šu. de sm muoKtl) tam tiste Idi vprašet. Če so vklle tistga moža. k je tuo ruobo prnjesti I kajpek. k' srno ga. so djale. tistga ihunpo, de bi poginu pod bartina-mc. k' jch jc uod nas jen driigeh duhu/. Pa-luot neka za ne. so djale. dc ie biu. Pa kaj ie »lerihfou. sin djaii Kaj je neriluton. so dia:le, cajlo vns je zežgau. žendarie so ga žjc uodpdalc. Viš ga psjakn. sin djau pr siebe. oa <so ldje name krčfile nemesjt nc fajfo, k' ittid nej nč uoržeh'. HiiUi nes vare, •kuofikii šinifajnc sm preirpu pa zestuonj.
klela ratle spoznale »(".'liku«, ker najbrž želijo, da bi ž njim »tango« plesale. Čuk p« sc lakih »lune« Otfibljc, ker sc boji, da bi se mu perje ne zmečkulo.
Pravijo, du so Skrbinci kupili barvo za zvonove; ker pa zjvoiiov niso dol»li. bodo za pust pobarvala dekleta svoja licu rudeče.
Pravijo, na Vojčjemgradu, da bo Tonče Kalnov, preden gre »čez«, naredil načrt za arsenal ob Močilu, v katero bos do spuščali prve parnike, odkar jc tržaa ški sveti Marko zaprt. Pomagala da mu bosta Mohorjev Jože in gospod Jurčc. Cena Tišlerjcva žc pripravlja štruklje za Iikof. Akramcnt, ma bo fajn.
Pravijo, da je bil v Policah zabavni in plesni večer. Ob tej priliki se jc tudi birmovalo, kot jc v naših krajih navada, s pestmi. Kateri papež jc dal to pravicd, tega ne vemo. .
Pravijo, da imajo na Damberju tako inočno vino, da so fantje iz Orčne . spili 10 hI vode, da so sc streznili.
Pravijo, da Čc bi nc bila v Kronbcr« gu pogruščana cesta in v Lokah podrt most, bi bilo pri nas še več porok v pustu.
Pravijo, da je nakazanih za občino Kal 763,582.324.00 lir v svrho izplačila vojne odškodnine. Ker jc pa ta svota zelo visoka, je potreba vsaj par let, pred* no jo občina v roke dobi; par let pa, da sc izplača oškodovancem. Ta svota jc toliko kot 3 vlaki no 44 vagonov palank. Torej, le korajžno! V teku 20—30 let bo vse plačano. Počasi pa »gvišno«.
Pravijo, da so Sturci poslali modele za vodovodne cevi v Berlin v neko to» varno makaronov, da sc delo pri nape* Ijevanju vodovoda lahko nadaljuje. Cevi bodo poslali v Sturje z brzovlakoin voj* ne škode. Kdaj bo delo končano, ne vemo,
Pravijo vrhovska dekleta, d« je res,	ve, bo napravila državi ogromne stroške. Ne pbjiUjaJ paketov, ker Je vi$oka — Co/
da so ustanovile društvo in da se jim je	izdala bo uneksijski odlok, imela bo
dopisnik »Čuka« ponudil za tajnika pa	ancksijske slavnosti, razpustila parla, tudi pisem nc veliko, ker je draga —1
ga nc marajo., Prav mu jel	ment in razpisala nove volitve.	.	poštnina.
Pravijo, da so Domberšklm črncem Pravijo, da je miniaterski svet skic Če si jezen, ne bodi hud kot — zverina
palice,ieozelcnejc. Upajo, da bo spo,	nil, da bodo vsi občinski tajniki, ki ne pa naj te razjctl.Minka ali—Mina,
mladi tudi 2e M sadul	bodo mogli napraviti izpita, imenovani če še brijei, naj ne ostane nobena -r- ko>
, Pravijo, da šempolajsku dekleta ne	za državne podtajnike pri ministerstvih v	cim
ljubijo jerbasov, rade pa imajo ročne	v Rimu. To jc seveda za tajnike ch ko* prizgi pa svečo, ne pa nevarnega — pj(na
torbice za nosni robec.	rak nazaj, pa vendar ni sklep preveč ne* Po snfrti naj te sprejmeta dva — keru<
v v&M^M	r icporf rt zda bo večia
niso mogli dognati, koliko so jih pobili,	kc**	V snc«u'lin da so mo' „	K-
ker so tudi ubitega psa šteli za zajčka.	rflh *pnahrbtn kom po n.ega.	' i,M i	'.....j " .
Kako so t,omoto popravili, šc ni znano.	. £™vll°A ^ JC	, '	"
Pravijo da bodo v Senožcčaii zidali	drU*JV° V 0c^,vanu »P<>*«rnl	HITER ODGOVOR.
. ' r, V*	y	ziuuu	v najem vojaštvu za kuhinjo, ker sc baje „ , ... . '' /J
občinsko poslopje z gledališko dvorano.	()(lbor soIi z& kk)ba5C.	.	^Zeftajctožila »onedi čez svokKi
Vendar pa dela to županu velike skrbi, Pruvijo, da Cepovanci spijo spanje	ki vsak večer tako povfip prihaji
ker v občinski blagajni denarja ni.	mrtvega; zato se bojijo »Čuka«, da bi nc domov.	-J. '
Pravijo, da je Mušolini s svojim naj,	prišel s palco nad nje.	^	Soseda jI <*d||ovori: , »Cd bi bil on
novejšim dekretom priključil k Tržaški Pruvijo, da namerava fantovski kro, moj ffioi, jaz. M, ga z«8^rupila.«
provlnclji ne samo Nabrežino, temveč	žek v Plaveh ustanoviti tamburaški zbor M0ž pa, ki ic »tal v sobi »krit za u>
' t"?« ^rajovo«. !Seveda so »Sarajcvci«	ae to luno.	voho. se hitro.odreže: »No bi me bilo
vsled tega precej razburjeni in ogorčeni. Pravijo v Borjanl, da bi se žc odpo* treba *#*trup*ti, goapa; če bi Ml laz Vti
Nek vplivni prvak jc tndl ostro protc*	veda li fant je onemu gostilničarju z ital, mož, bi se zistrupil sam.«
stiral proti temu.	napisom, toda se bojUo. da bi drugod	.'. m ■
Pravijo, da imamo v Nabrcžini Člo,	primatijlcalo »špopsa*.	SMOLA,
veka s kameleonskim značajem. Prcdvi, Pruvijo, da lonjerski nobalini ne ma» T«k£. ki Je bil praykar prispel v Trsi,
deva »e, da ,če bo šlo še tako dalje, po,	rajo y Ricmauje ker sc boje ricinovctfa jQ malu*; Iz JcoJorfvora v mesta Ko pride
stane v kratkem popoln kameleon v	olja in ščipanje trebuha.	cerkve sv Antopa Taumaturga sc
SffiSB ,)(M,obi' 2* katerega se bodo v Pravijo, da ni res, da nimajo seljski i,kratu nc znajde, yvč. Stopi tedaj k možu
nOtfoee gotovo' zanimali razni — muzeji,	fantje denarja. Saj so ga Še puncam po* ^ ^ p!VSC| dolivaš na belem stopnjišču
Pravilo, da sc jc v Crničah osno-	««dili ** Har »dopionu«; punce »o pa de- ^ p^kvijo ln ga vljudno vpraša: »Ali
vala Ladjedelnica«, katera Ima nalogo v	®ar ^rjjnl^ bistriška de, bl ,nl znal1 H>v«dati, kod pridem najprej
najkrajšem Času ugotoviti nekoliko Čol,	. 'J-v^o .^ nevera bistr^ka^dc- M(W Mož se korajžno odkašlja h,
"^ kateri bodo služili za prevažanje	*VfaJ*d*	začne: »Hud-ddd-ič I Tr-rrr-st iin-mn
5K?1CCTICCV' kcr Je tmm	znaio	<Jves-»s»-to<-ttt-tls-sss-oč pr-rrr-reb-bhb-
Htaiooiamo jezero.	Pravijo ilirsko - bistriški Italijani, biv-vvv-vakev in pr-rrr-rav name ssste
Pravijo, da hI v celi Istri tako Pn>	chc „ ^o mS^t^pof^M. mor-rrraH nal-lIU^tetj. C^čč« bl bili vpr-pravpega kraja za lovenje ptičev kot je K	, u rrr_ra§a|j k-kkk-koaa dr-rrrm«ega, bl bili;
riom^ska: gmajna.-Samo veje ni nobe-	^ ^	JTtSn.KuTž-e^tttaTTin^plJu
ne rn tudi ptičev malo razen vrabcev.	-—----^ nil je, jejw» na tta.	As.
Pruvijo; da nekateri fantje iz Krom,	N&DitfliC&»	PRA7EN PROSTOR
berga iz južno strani ne Itodfjo več na	,	^	, i*' ^
severno stran, vsled prevelikega blata in	Velika 'je zbrana ok<A Tebe — družina, J »Oospod ckAtor«. ypra&i prevzehra
prevelike vročine, ker ao se breveč Dot®, zato se bojim, da bo zmanjkalo — vina, Janra sv<*ega zdravnika »odkod (vendar
Praviio da so imeli v Krnu veselica	P°**bno> bo dobra danes - slanina	M «« ^o močno rv glavo?«
rrovijo, aa so imen v Krnu veselico,	^	, mostna — oefrlinn	»O to m nič porsclmefla. to Je1e nava
^a"oplovc^C <lrCŽniŠkC JiOSPO"	PriTrcu^j nbTvJdno J^dJZa,	namvini pojav. Narava, fcakor v£te.
cucne z zraKopiovom.	, ^ ie JoSk ^ _ Karllna. sovraži vsak prazen prostor In ca skuša
. Pravijo, da ^pa va^i Drežnici pozno v	Py ^ £ ho z%rJg f^jTThvina "»PohiitU
~	Z^A^t^ na	12 OTRQSKlH UST-
•Pravijo, da .so se SoVodenke že na, ^^	^ ^ ^ C6e: »Toda Janezi, allse orav n*
veličalc voziti s kolesi. Mislijo si sedaj	če imaš preveč pšenice,pošlji v dva — ™ *r®7ll4,ei JfKaU? Mn?	v
naročiti motorje. Cuk bi jim nasvetoval	mlina, i,h	mkdar ^f^ *
naj si kar »luftbalone« kupijo, bo še bolj	da bo tvoja potica vedno bolj — fina.	*»: >KdaJ si se pa začel Iatgaiti?«
>fain«.	Pojdi rad, če te vabi — ženitnina,	_	SLUTNJA-
Pravijo, da Sovddenjči že težko pri,	^ pozabi za darilo vzeti seboj — cekina, a, (ki, je posodil prijatelju 20 K): »To-Čakujejo spomladi. Mislijo, da ko bo za, ** vozaMtena tvoja napitnina. da dragi moj, zakaj si nastal naenkrat
čelo vse poganjati in rasti, jim bo tudi	V, tv°j[hiJ>1 naj bo skrita vsa — zlatnina, jako žalosten?«
■cerkev zraštla; kar tako brele zidarjev.	d9. ne boš potem lovil kakega — capina,	»MqJ Bog, zdi se na. kakor da
to/Cuk.-Viurt pa to povem; da sc t tem	Mi *karbinerjt* kakega — pobahna Tc ne bom nkdar, več videli«
oziru naj brž c motite.	Ce.grešvRim, obišči Še — Mussoljna	MILOSTI V PPFDSFDNIK
Ac	j	Če delaš verze, ne posnemaj — Marko	MlLU^iv i KEUfeCLiNlK.
fravijo, da so se Sovodenjske dekleta	■	Pohllna Na Urad sea kontrolo 4:WJaiia živine
zavile V i^sane »šerpe*, radi tega da ne	v prozl pa vedno _ janeza Trdina. ' in klanja prašičev,, ki,je že davno izdal
zmrznpoj <»su žailtve.	^	Če greš na rajžo, se varuj grdega — kina, »Ukaz, da se ne sme kiati prešičev. če niso
Pravijo, da je Kosmačev Mirico it Bor	pojdi rajše naprej preko reke — Ina dosegli teže 90 kilogramov., je do$U ne-šta veletrg9Vec s prazno slamo. Kšeftvgre gledat Francoze do mesta — Kolina, kega dne sledeča, prošnja:
menda zelo dobro, tako da bo v kratkem	in kakšna je rurska — kotlina;	»Podpisani prosi sJf*mi, urad, • da mu
Imenovan za kavaHrja.	naztij ie brez posa sprejme — Planina dovoli aakJatl preSčka. ki je sin
Pravijo, da je bivši K. u K, Oberlajt-	potem pa mirna in gorka morska — zafktene , pretekli četrtek. Qpira svojo nanf iz Klanca radi svojega junaštva povl- ' .' '	ožina. .proSnio na dejstvo, da/sa j^. sin, UDrbvsIed
$an v^rtiajorja nrdltov.	seboj pa vsemi: doto — vaieHna	. žaiovanja smrti svpte/nw4ere. iar .noce
Pravijo,, da kalska vas m še anek,	in za pottebo tudi nekaj—aspirina. - mfcejar, fz*vžto«
•tfriTim ker jc Mla v anek^jsk^ odIdku	|>v*rWc zMpoj^P+nmti ne bo neMer* ^ PnedBakiikJ BMijea NiiUd.teaa do daa pomotoma izpuščena. Kadar vladah ,	^/^ijSfflM
Nekom«. & i zalrteva. da nai mu izdatno dopisnika: Prvič, mi nlsnfo -vedeli, la ste to VI. iv dopisu niste bili imenovani. Drugiič: dobimo fftdiko donkiov. da ue iiioremo drsati v evidenci vsalk»ega dopisnika posebcl. Tiretiič: 'tudi če bi tse do-'isnftca spominjali. bt-«a ne ■smeli izdati. <er nočetno kršiti času ikar.sk i li navodil. Storite pa ikar isami hočete in smalratc za »arnetno.
Puslhi ples.
T« bum t« t«, čin ta ta. vkc m vrti. d« oder se trese. kjer Preiicc sedi. Sc Nandl obrača kot umeten plena r. če kter'(i prevme, mu dosti ni mar.
Zdaj godba preneha, sc sliii ropot; na uho udarja plesalcev krohot. — Zdaj fantje, brž stegnejo ftlrik čez barjar; res ikoda bi bila. čc uftcl bi ktrr par. Na vratih »c včasih prikaže Juftlina. da vidi če treba je godcem kaj vina; med tem pa fte Ziza. akrbi za želodce, ker kmalu pri mizi imela bo godce. Ta bum ta ta. fin ta ta. »not vse »e vrti. rac mlado in ataro sc skupaj tiSči. — Glej, Frencc. udarja žc zadnjo itirnajslo, ker rfpetkc na uri žc kaže dvanajsto.
NAPAČNO RAZUMEL.
A.:	»Dane« sem pa defal za dva«
B.:	»Moj Bog. kaj je to. flaz moram pa delati vsak dan za oert. zase. za ženo in za 4rode otrok.«
MU NI! VERUJE.
Nemec, k j je bil prvikrat v RiuuA. si je poiskal tolmača, da mu pokaže znamenitost.
»Kaj le to?«
»To je — kolona - »Trolaua!«
Za 'irdkaj čjusa prideta ua
»Kaiko so kliče ta tirg?«
»To je'trg »Kolona!«
Nafto pridela na Korzo In sreča/ta av-tomoM v katerem: je sedel igoapod, ki so ga vsi pozdravtfkiti.
»•Kdo le ta?«
»To je župan »Kolona!«
Nemec ga ie razljiiteuo pogledal Iu brdnil v nlcgov sedež, da le kar odlotel.
E primarnim! vse kar le videl.so bile same ... koloilc!
V SOLI.
Učitelj vpraša učenec, kam neki gre v.sa vodu, ker «c v.sc reke v morje iztekajo, kam gre toliko vode, ker jo jc pre
več.
Jo.ško se oglasi in pravi? »To pa ribe popijejo.«
2 F.NIN — N K VESTA.
»Ah, ljubi Janko, ti si njojc — vsa.«
»Kaj, Minkal Ali nimaš nič več?«
AGENT NA KMETIH:
»Kupite očka to srečkp, bo gotovo zadela!«	& s	'
Kmet: »Zakaj jo pa potem proda« jaš? Sam jo obdrži I«
V KHIBIH.
V zapuščene hribe prideta dva trud« na popotnika v samotno kočo, kjer naj* deta srečno >fsa lačna in žejna staro ko* čarico ter jo prosita pokropčila. Ona vsa vesela prinese veliko latvico mleka. Vmh vcseln tudi ona dva tujca povžijeta mleko skoro do dna. Toda na dnu latvico je bila pa mala — nilska. Vsa ogorče« na pokličeta kočarieo na odgovor ter po* kažeta miško nu dnu sklede. Kmetica pa vsa prestrašena zakliče: »Ja, kuj jc ros lo, da jc bila še ena notri, saj scin že po* preje - eno ven vrgla.«
JAKO PRAKTIČNA FORMULA.
Vojak Janez Krtina ie bil na dopustu, da i omaga slarišem w l poljskem delu. Ker mu jc pa drp.ust stekel, je napravil prošnio polom žinana na PoveHilikai naj bi ?c mu) dopust še za 14 dni podaljšal. Dobil ie sledeči odgovor: \ -Prošnja 'prosUtka Janez Krtina je odbila«.
Vznok temu jc. ker ni možno po predpisu podaljšali dopust ua 14 dni. marveč na en mesec najmanj. To Je bilo žc v vseli okrožnicah povedano.
Kur jc i>a vzrok prošnje za podaljšanje upravičen, naj napravi drugo, zahtevajoč za mesec podaljšanja, kar uiu bo takoj dovoljeno.
IZPOLNJENO POVELJE. ' Napoleon-je ukazal, da v njegovih eželah ne »mejo kupiti od Angležev lobene reči, torej tudi kave ne. Zaprl jc Vngležem cel kontinent. Ko pa pride v
leko vas k domačemu župniku, ga ;ači pri požiganju kave. »Kako to. Vi abite blago, ki je prepovedano?« — »Saj Vidite, da ga le požigam.«
NA POTI.
»Denar sem, aH p>a življenje!«
»Denarja nimam, ali vzamete poštne r.namke?«
ELIJA ČUK,
Zakaj na vozu *uk s kolesna? Čemu ii 1Š4U> nov ..maštir1"? . Preveč je menda hla£ potrgal
in bank prenesel----Hi hudlr I
Na Stolnem Trgu čuk Elijo Malino krasno mu proda, in Inki poti se. rrfte. Ii»a, cel botji dan vrti, dni«... Presiečnl fuk *<e«el|a vriska, okrogel trebuh j« dobit, saj mn mainiea lire no£|, moinjiček se mu je zredil... Talori n« ga i »e skrb-jo? Iu ropprji. piav nič? Zares? Kako? za p no m grom In strela I— t>. ba«an nosi samokres.... P»e>re«nl fiukČ, saj Plazza Catour pri žlahll vsega se dobi.... Kolo, ma*inc, samokrese, Elija čuk li priakebi 1
GORICA - Piazza Cavour
(Stolni Trg) št 9 na levo _ Kupujte dvokolesa, šivalne stroje, puške in samokrese edito pri tvrdkl =
ki jamči za sofldwst blaga. Cene konkurenčne. =
Nova Narodna
Knjigarna
Nova v Gorici
posposka ulica št. 7, v novi hiši wGor. Ljudske Pos.M
\ . xn
PRAKTIČNO IN HITREJE.
Mesarjevemu sIimi Milica ni hotela v glavo aritmetika. Zlasti v deljenju je bil slab, vzlic temu, da se je učitelj mučil vbiti mu kaj v butico.
»Vzemimo, da jc v mesnici pri tvojem očetu žena, ki zahteva 5 dekagramov pljuč, a tvoj oče ima samo,štiri. Kaj stori tvoj oče?«
Mihec: »Medtem ko vaga, drži roko na mesu.«
Zirje (po italijansko: Strie.) Ker lako radi čitamo »Crika«, je pač potrebno, da se tudi mi enkrat zganemo in mu kaj poročamo. vsaj zdai o priliki našega pusta, ki 1k) dne 13. t. m.
Radi |N>nu'ijukljivih zgodovinskih podatkov 110 morčmo obširneje G|»isatl zgodovino našega kraja iu našega godovnlka ter iiatroua Pusta. Družinsko ime ali priimek večina naših pradedov je hil »Ku-renl«. t. m. dann&uii »Kuret«. Ta beseda se id veliko spremenila tekom tisočletja, kakor se niso dosti predrugjičlh tudi imi-štnl .oIhjčjiJI, Kurent je hil kakor splošdo znano, Bog starih Slovanov katerega so sLavlli s pustnim vcscljačcnjcm tudi naši nekdanji Žcrcl. Pnvalkc nnMnili norij so namreč odlikovali s tem, da so jim nadeli njegovo Ime.
Rod naših Kr.iretov jc sicer deloma izumrl, a tedanje navade, oziroma Istim podobne so sc pri iuis ohranile do današnjega dne. Pust jc torej še vedno naš patron. Njega sbtvnostl so se dandanes šc pomnožile, česar smo pokazali se zadnjim plesom, ki smo ga priredili pred nekoliko
dnevi. Posetilo nas je mnogo fantov iz Sežane, Tomaja, Storij, Povirja iu Bog ve od kod iu sicer radi naših punc, ki razum tega, da so pri dekliškem pivskem odseku povlrskcga »izobraževalnega društva«, o katerem so Povircl nekoč poročali »Čuku«, tudi dobre pevke iu izvrstne plesalke. Vdcležilo se je plesa ixwcbno veliko število žensk različnih plemen in stanov iz raznih krajev. Nekatere jc razodevala obleka, da so prišle najbržc iz Pariza, Plesni salon (Orželičen skedenj) je bil nabilo polu tako, da siiio se bali, da se imhI vdre pod množico teh energičnih bitij. Slarl pa smo žalostno stali zadaj pri vratih, cedili sline iu za niančakall, da bi se tudi nam nudila priložnost,, zavrteti se »za re|>o«. Več veselja man čakali, da bi se tudi nam nudila prllo-naše opasllo, naš godovuik Pust, |>oschno
zato, ker imamo nekateri tasti dan svoj god.
__________Stari Ptlsii
SVOJI K SVOJIMI
Vodopivec Andrej
trgovec z m anu fakturnim blagom z lasti* žensko krojnčnico
V DORNBEROU 51. 144
se uljniduo priporoča ccnj. domačinom Ji okoličanom za obilen obisk, zagotavljaj) točno in solidno postrežbo po ziMcrnlh ce nah. Blago prvovrstno iu Irpežiio. Ženski obleke sc Izgotavljajo natančno po mer In najnovejših modah.
S23 Josip Kerševani
S
mehanik In ptifikar
v Gorici. Stolni trg 9, desno.
Zaloga raznih šivalnih iu kmetijski!) strojev, dvokoies. puftk lu samokresov, ler vseli posameznih delov, spmlnjočih.v tnehaulčuo 1 iu pulkarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Latam delavnic,* 1» popravljalni«*, HLnlnl tre 5. |
W PonlklanJ. In lakiranj, t vsaki barvi.
Priporočani vsakemu Original Mnndlo« Šivalne stroje, ker go najbolj zanesljivi, za u> JamAlm 15 l«n. j
IV A N T EMIL
GORICA - Via Carducci štev. 6
(zraven droger^e Mazcoll)
B R U S A R IN N O Ž A R
V delavnici so namei£enl delavci specialisti za omenjena dela kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov.
lililprM
Brusi brlvne ln
žepne nože.
Škarje ln knjlgoveike ter vse druge nože ln rezila.
Za Cas k o S n J e dospejo najbolj pristni In garantirani kamnl-osle ber-gamske za bruienje kos. Di lavnlca na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, k tek o r nožev, SkarIJ, brlvnlh nožev, naJeleganlneJSIh žepnih nožev, sploh vseh rezil.

ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.