UDK U D C 910.1:502.7 GEOGRAFIJA IN VARSTVO ČLOVEKOVEGA OKOLJA* (Pogledi nn geografijo v luči varstva človekovega okolja) D a rk o R a d i n j a** M o ja n a lo g a je p red v sem ta , da n an izam n e k a j p o g la v itn ih p ro b lem o v g lede ra z m e rij m ed g e o g ra fijo in v a rs tv o m o k o lja . G eo­ g ra fsk o d ru š tv o S lo v en ije , o rg a n iz a to r p osve ta o odnosih m ed geo­ g ra f ijo in v a rs tv o m o k o lja , j e im elo n am reč n am en , da bi n a j nam esto en o p o m en sk eg a re fe ra ta o te j p ro b le m a tik i p r iš la bo lj do v e lja v e n ep o sred n a , ž iv a iz m e n ja v a m n en j. Z lasti še, k e r so v n aši geografski p ra k s i o vsem tem v e r je tn o p re c e j ra z lič n a m n e n ja , sam a p ro b le m a ­ tik a p a je v m arsičem k o č ljiv a . K o č ljiv a zato , k e r ne g re sam o za p ro b le m a tik o o k o lja in n jeg o v eg a v a rs tv a , tem več h k ra t i — h o te a li n eh o te -— tu d i za p ro b le m a tik o sam e g eo g ra fije . V p ra ša n ja g led e vloge, k i n a j jo im a g eo g ra fsk a zn an o st — in g eo g rafija nasp lo h — p r i raz isk o v an ju in u re ja n ju človekovega okolja, so v naši p ra k s i še p rem a lo razč iščena . O tem n i n a jb rž nobenega dvom a, p a bod isi d a g re za teo re tsk o , m etodo loško a li p ra k tič n o s tra n teg a v p ra ša n ja . Terminološka problematika. N a jp re j n a j opozorim n a d ro b n o , a n e m a ra pom em bno znač ilnost, k i jo je zas led iti v g e o g ra fsk ih š tu d ija h m a rs ik je po sv e tu in tu d i p r i nas. N am reč n a to, k a k o se nam esto tra d ic io n a ln ih iz razo v p o k r a j i n a — r e g i j a -— d e ž e l a če­ d a lje bo lj u p o ra b lja iz raz o k o l j e in to po v eč in i v en ak em pom enu. To v e lja sev ed a tu d i za r a z č le n je v a n je teg a p o jm a : p r i r o d n o o k o l j e oz irom a p r i r o d n o g e o g r a f s k o o k o l j e , d r u ž ­ b e n o ( s o c i a l n o ) o k o l j e al i d r u ž b e n o g e o g r a f s k o o k o l j e , ž i v l j e n j s k o o k o l j e , č l o v e k o v o o k o l j e , g e o g r a f s k o o k o l j e , in s ice r v pom en u p r i r o d n a , d r u ž ­ b e n a oz irom a g e o g r a f s k a p o k r a j i n a . Isk a n je novih oznak sam o po sebi še ne pom eni veliko, dok ler g re za nove besede, a n e sp re m e n je n e p o jm e in n e sp re m e n je n o vsebino , to re j za sinonim e. P odobno v e lja tu d i za zelo m odno oznako p r o s t o r (p riro d n i, d ru žb en i, geo g rafsk i) in za d ru g e sinon im e, k i m a rs ik je iz p o d riv a jo d o sed an je g eo g ra fsk e te rm in e . T o k ra t se ne kaže sp u šč a ti v p ro b lem atik o o tem , z a k a j in odkod v n aši s tro k i te ž n je po p re v z e m a n ju n o v ih iz razo v in n ad o m eščan ju s ta r ih , ta k o v e č k ra t tu d i sam ega im en a g e o g r a f i j a — g e o ­ g r a f s k i že v n as lo v ih n e k a te r ih ra z p ra v izpod p e re sa geografov . * Poročilo na posvetu o varstvu okolja, ki ga je organiziralo 24. 5. 1973 v Ljubljani Geografsko društvo Slovenije. ** d r ., iz re d n i un iv . p ro f., 61000 L ju b lja n a , YU, O d d e lek za g eo g ra fijo , F ilozofska fa k u l­ te ta , A šk erčeva 12, g le j izv leček na koncu zvezka. N ašo pozornost ra je usm erim o drugam . N am reč v to, d a so ti term in i povsem e n a k i iz ra z ju , k i se dan es n a š iro k o u p o ra b lja (v ja v n o s ti in m ed s tro k o v n ja k i) za en eg a zelo p e re č ih in ce lo v itih p rob lem ov se d a n jo s ti — za t. i. k r i z o ž i v l j e n j s k e g a o k o l j a . T u d i na tem p o d ro č ju srečujem o iste iz raze: n a r a v n o ( p r i r o d n o ) o k o ­ l j e , č l o v e k o v o o k o l j e , ž i v l j e n j s k o o k o l j e . O čitno je, d a ta te rm ino loška istovetnost n ik a k o r n i n ak lju čn a . N asp ro tn o ! U p rav ičen o sk lepam o , da g re tu in ta m p ra v z a p ra v za isto v seb insko in p ro b lem sk o p o d ro č je . N e g re p a sam o za e n a k e te rm in e , tem v eč k ra tk o m a lo za to, da je g e o g r a f i j a v e d a o o k o l j u . O n e sn a ž e v a n je , z a s tru p l ja n je oz irom a d e g ra d a c ija o k o lja so le d o lo ­ čene ra z v o jn e faze, ra z v o jn e o b lik e o k o lja , p r i čem er je z a s tru p lja n je sam o a k u tn a faza teg a razv o ja . K lju b sk u p n im izrazom , k i se p r i tem u p o ra b lja jo , v a rs tv o o k o lja n im a en o tn e n it i osnovne te rm in o lo g ije . P r i d ru g ih s tro k a h in v j a v ­ n o sti sp loh se z o k o ljem (človekovim , ž iv lje n jsk im ) n a jv e č k ra t p o j ­ m u je sam o p r i r o d n o o k o l j e (n p r. varstv o narave), to re j ožje k a k o r v g e o g ra fiji (3), včasih p a tu d i v n a jš irše m pom enu te besede (npr. d ru ž in sk o o k o lje , s ta n o v a n jsk o o k o lje in celo k o t n e m a te ria ln o o k o lje : k u ltu rn o o k o lje , in te le k tu a ln o o k o lje ipd.) (5, 7, 8, 17, 18). T u d i sam iz raz v a r s t v o (oko lja) raz ličn o p o jm u je jo : bod isi k o t dobesedno v a ro v a n je oz irom a zaščito p r iro d e p re d človekom , m an j p a k o t a k tiv n o p o seg an je v a n jo z nam enom sm o trn eg a iz k o riš č a n ja in s tem tu d i u r e ja n ja . M a rs ik d a j ra z u m e jo pod v a rs tv o m o k o lja p ra v z a p ra v d ru žb en o a k c ijo , k i n a j p r isp e v a k sm o trn em u in b o lj p e rsp e k tiv n e m u re š e v a n ju teg a a li onega a k tu a ln e g a p ro b le m a o k o lja <16)'N a d ru g i s tra n i o m e n ja jo raz ličn i s tro k o v n ja k i p r i o b ra v n a v a n ju o k o lja posam ezne g e o g r a f s k e a s p e k t e , v e n d a r z značilno , n eg eo g ra fsk o te rm in o lo g ijo . N a jv e č k ra t g re p r i tem za p o u d a r ja n je m ed seb o jn e p o v ezan o sti p o ja v o v v o k o lju , n jih o v e ce lo v ito sti in d v o j­ n o sti (p riro d n e in d ru žb en e). P o n a v a d i ta k e , v b is tv u g eo g ra fsk e p o ­ glede označu jejo ko t kom pleksno vzajem nost, in teg ra ln o st, dualizem sveta, globalnost, d ia le k tič n a n a sp ro tja p riro d e in d ružbe, ekologijo oko lja (10). Vse to n a en i s tra n i p o tr ju je , d a so osnovni geografsk i p ris to p i in a sp ek ti p r i o b rav n av an ju te p ro b lem atik e koristn i in n u jn i, d a p a j ih h k ra t i s te rm in i v red ne poznajo . Za nas geografe je to v se­ k a k o r zelo značilno opozorilo. T u d i s ice r g re za zelo k a ra k te r is t ič n o te rm in o lo šk o s itu ac ijo . N am esto d a b i se g e o g ra fsk a te rm in o lo g ija p r i r a z p ra v l ja n ju o v a rs tv u o k o lja u s trezn o u v e lja v ila in p o p u la r iz ira la , opažam o celo n a sp ro te n p o jav . V g e o g ra fijo v d ira jo ra z lič n i iz ra z i (p rosto r, e k o lo g ija , e k o ­ lo šk i, eko top , b io top). T a te rm in o lo šk a p ro b le m a tik a je s ice r o b ro b n a , v e n d a r po sv o je zn ač iln a , k e r o p o z a rja n a p re m a jh n o k r itič n o s t v g e o g ra f ij i in n a p rem a lo razč iščen e po jm e. — V n a s le d n je m u p o ra b ­ l ja m iz raz v a rs tv o o k o lja v n a jš irše m pom enu , in s ice r za celo tno o lje (geografsko , č lovekovo, ž iv lje n jsk o ) z n jeg o v im i p r iro d n im i in a n tro p o g en im i ses tav in am i v red te r za v a rs tv o v n a jš irše m pom enu, v k lju č n o sm o trno u r e ja n je in p r e u re ja n je teg a o k o lja . Varstvo okolja in geografija. P om em bnejše p a je n asled n je v p ra ­ šan je : v čem je p ra v z a p ra v osred n ja v seb inska p ovezava m ed varstvom okolja in geografijo? O snovna p ro b le m a tik a p r i v a rs tv u okolja je ne­ dvom no odnos m ed p riro d o in družbo. Pom em bnost in usodnost tega ra zm erja osvetlju je jo tak o rekoč vse stroke, k i so se v to p rob lem atiko vk ljuč ile , v sak a s svojega zornega ko ta . Poleg sam ega dokaznega g rad iv a p a p riča jo o tem tu d i m iselni pog led i — posp lošitve , do k a te r ih je p rišlo ob te j p ro b lem atik i z n a jra z lič n e jš ih s tran i. T oda odnos m ed p riro d o in d ružbo je h k ra ti tu d i o sred n ja tem a­ tik a g e o g ra fije . To p a pom eni, d a je p ro b lem v a rs tv a o k o lja h k ra ti tu d i geografsk i prob lem . In to n ik a k o r ne obroben, tem več osredn ji in tip ično g eo g ra fsk i. O dnos m ed p r iro d o in d ru žb o je sev ed a že s ta r p ro b lem g eo g ra fsk e zn an o sti (s ta r j e p ra v z a p ra v tu d i p ro b lem sam e d e g ra d a c ije o k o lja ) , k i jo sp re m lja že lep čas n je n e g a ra z v o ja , č ep rav se je m ed tem sp re m in ja l. T u d i v d a n a š n ji g e o g ra f iji j e o sta l m očno v o sp re d ju , z la sti v ta k o im en o v an i en o tn i g e o g ra fiji, k i jo p r iz n a ­ vam o tu d i p r i nas, v sa j fo rm alno , če že ne d e jan sk o . Č e je tem u tak o , se u p rav ičen o sp ra šu jem o , z a k a j se naša s tro k a p r i p ro u č e v a n ju » v a rs tv a ok o lja« b o lj ne an g a ž ira , bod isi v zn a n ­ stvenem , a p lik a tiv n e m a li pa na vzg o jn em p o d ro č ju . Z a k a j se g eo g rafi v v e č ji m eri ne v k lju č u je m o v p ro u č e v a n je te a k tu a ln e p ro b le m a tik e , z a k a j se bo lj ne zavzem am o za osveščanje jav n o sti in še posebej m lad in e g lede u sodnega pom ena, k i ga ta p o ja v za p o k ra jin sk o sfero n a zem lji nedvom no im a, in z a k a j ne p risp ev am o v v e č ji m e ri k sam em u re še v a n ju teg a p ro b lem a? S lovensk i g eo g ra fi smo se te j p ro b le m a tik i s ice r p o sv e tili že na p ro s la v i 50. o b le tn ice G D S 1972. le ta , n a d a lje smo z re fe ra t i sodelo ­ v a li tu d i n a u s tre z n ih p osve tih , k i so j ih o te j p ro b le m a tik i p r ip ra v ili d ru g i. O b ja v ili smo tu in tam tu d i n e k a j č lan k o v (6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 16, 18, 21) in p r ip ra v il i n e k a j e lab o ra to v . V en d ar — a li smo z dose­ žen im la h k o zad o v o ljn i? A li g re p r i tem resn ičn o za tis ti p risp ev ek , k i se od g e o g ra f ije u p rav ičen o p r ič a k u je g led e n a n je n o vseb ino in n je n o že k a r razg lašen o k o m p lek sn o st? A li d a je g e o g ra f ija v tem pog ledu resn ičn o svo j n a jp o m e m b n e jš i in z a n jo — p a tu d i za d ru g e — svo j n a jb o lj specifičn i p risp e v e k ? D o sle j n am reč še n im am o geo­ g ra fsk ih ra z p ra v , v k a te r ih bi to p ro b le m a tik o zn an stv en o p o g la b lja li, p a tu d i trd n o o rg a n iz ira n e g a raz isk o v a ln e g a d e la se v te j sm eri p r a v ­ z a p ra v še nism o lo tili, č e p ra v so m ed n am i — k a r j e značilno — te ž n je po to v rs tn i u sm e rje n o s ti in č e p ra v g re p r i tem za zelo a k tu a ln o , š iroko in d ru ž b e n o pom em bno nalogo , k a r s icer p r i n ašem d e lu ra d i p o ­ u d a rja m o . Še n a jb o lj a k tiv n i so v tem p o g led u n e m a ra ta k o im enovan i a p lik a tiv n i g eo g ra fi iz ra z v o jn ih u stan o v , č e p ra v je p r i n jih o v em delu v e č ji p o u d a re k n a ra z isk o v a n ju g eo g ra fsk eg a o k o lja g led e bodočega ra z v o ja k a k o r p a n a o p o z a r ja n ju in re š e v a n ju s e d a n jih p e re č ih v p ra ­ ša n j teg a o k o lja . K er p a je m ed nam i v e n d a rle č u titi p r ip ra v lje n o s t na to, da bi več k o t d o sle j -— p a tu d i b o lj b is tv en o — p risp e v a li k p ro u č e v a n ju te sp lošno pom em bne p ro b le m a tik e d a n a šn je g a časa, j e p ra v gotovo n u jn o , d a si skušam o p o ja sn iti , k je so p ra v z a p ra v o b je k tiv n e težave , k i ta k ra z v o j z a v ira jo . Z nam enom seveda, d a b i j ih o d p ra v ili, geo­ g ra fsk o p ro u č e v a n je v a rs tv a o k o lja p a sp o d b u d ili in u sm erili n a tis ta v p ra ša n ja , k i so za geografijo tip ič n a , sp ec ifičn a in o sredn ja , sk ra tk a b is tv en a . Č e b i te na lo g e iz lu šč ili in se o tem spo razu m eli, b i to b ilo za naše n a d a l jn je de lo zelo spodbudno . Zato je tem v p ra ša n je m v red n o p o sv e titi našo sk u p n o pozornost. K onkretno : a li n a j se z varstvom okolja u k v a r ja ce lo tna g eografija (z vsem i v ejam i vred) a li p a sam o n jene posam ezne veje (npr. fiz ična g eo g rafija a li p a posebna »ekološka geografija«)? O te h v p ra š a n jih se d a ra z b ra ti p r i nas — v sa j p o sred n o — več m n en j oz irom a zam isli. Po p rv em m n e n ju n a j b i celo tno g eografsko delo in sleherno geografsko p ro u čev an je posredno a li neposredno o dsevalo to v rs tn o p ro b lem a tik o , bod isi z u s trezn im i pog led i, m eto d o ­ lo g ijo a li k o n k re tn im i raz isk av am i. Zato n a j ne b i o te j p ro b le m a tik i r a z v ija li n p r. na u n iv e rz i p o seb n ih g e o g ra fsk ih p re d a v a n j, posebne sp ec ia lizac ije , k e r se te j tem a tik i p ra v z a p ra v ne b i sm ela izo g iba ti n o b en a g eo g ra fsk a v e ja , n o b en a u sm eritev in nobeno p re d a v a n je . P rob lem atiko onesnaženosti (degradacije) geografskega okolja in n je ­ govega v a rs tv a n a j b i o sv e tlje v a li p red v sem s s tv a rn im i k o m p lek sn im i g eo g ra fsk im i raz isk av am i. Zato p r i vsem tu d i ne g re za novo v rs to g e o g ra fije , im enovano m o rd a »eko loška g eo g ra fija« , k a k o r tu d i p red le ti n i šlo za posebno » a p lik a tiv n o g eo g ra fijo « , tem več le za a p lik a c ijo geografije . Po teh p o jm o v an jih tu d i v obvezni šoli ne bi bilo sm iselno u v a ja ti novega p red m eta , ko t se tu in tam sliši, tem več b i m orali to snov o rg an sk o v k lju č e v a ti v u čn o -v zg o jn e p ro g ram e se d a n ji šo lsk i p re d ­ m eti, v p rv i v rs ti g eo g ra fsk i pouk . Po d ru g i zam isli, k i se tu in tam p o jav lja , p a n a j b i se z ekološko p ro b le m a tik o g eo g ra fsk eg a o k o lja p o seb e j u k v a r ja l i . P r i tem n a j b i šlo p ra v z a p ra v za novo sp ec ia lizac ijo v g e o g ra fiji. V p ra ša n je p a je , a li ne b i g e o g ra f ije k o t ce lo te s tem dokončno o d rin ili od te p ro b le ­ m a tik e te r je h k ra t i m očno osirom ašila. Č e b i to zam isel dosledno iz p e lja li, b i to p r ip e lja lo do posebne v e je oz irom a sp ec ia lizac ije , s e d a n ja g e o g ra f ija p a b i o s ta la n e sp re m e n je n a . V o k v iru v isokošo lske g e o g ra f ije bi to p r ip e lja lo do poseb n eg a š tu d ija , v obvezn i in s re d n ji šoli pa do novega p re d m e ta , n p r. »v arstv o n a rav e« a li »varstvo oko lja« , k a k ršn e g a im a jo n p r. v ZDA (14, 15). Z anj se n p r. p o te g u je tu d i S rbsko g eo g ra fsk o d ru š tv o (22, 24). M ožna je sev ed a tu d i t r e t ja , vm esna pot, po k a te r i n a j b i se z geo g ra fsk im i p ro b lem i v a rs tv a o k o lja u k v a r ja le vse g eo g ra fsk e v e je in sev ed a g e o g ra f ija k o t celo ta . V en d a r p a bi z a ra d i š iro k e g a pom ena in sp lošne a k tu a ln o s ti te p ro b le m a tik e po sv e tili n je n im teo re tičn im in m etodološkim v p ra ša n je m posebno pozornost, m o rd a tu d i v oblik i u s tre z n e u sm eritv e , ne p a sp ec ia lizac ije . 8 G eografsk i v estn ik 113 N a k a z a n i pog led i g o rn je p ro b le m a tik e sev ed a niso izč rp a li. O p o ­ zo rim n a j le n a te ž n je , d a b i p ro b le m a tik o v a rs tv a o k o lja sk rč ili zgolj n a p riro d n o okolje (zato n a j b i se z n jo u k v a r ja la predvsem fiz ičn a g e o g ra fija ) a li celo sam o n a posam ezne e lem en te teg a o k o lja (vodo, z ra k , p rs t) in n a posam ezne v e je te g eo g ra fije . Č lo v ek o v eg a (ž iv lje n jsk e g a , g eo g ra fsk eg a) o k o lja p a ne se s tav ­ lja jo sam o p riro d n i, tem več p ra v tak o tu d i d ru žb en i e lem enti (socialni, k u l tu rn i , an tro p o g en i). O n e sn a ž e v a n je a li d e g ra d a c ija z a je m a to re j tu d i te e lem en te . G o sp o d a rsk a zao s ta lo s t j e n p r. s sv o jim i n a jra z l ič ­ n e jš im i p o k ra jin s k im i po tezam i p ra v gotovo e n a izm ed iz raz ito n e g a ­ tiv n ih po tez g eo g ra fsk eg a o k o lja . V e č k ra t tu d i o m e n ja jo , k a k o je ra z d ro b lje n a z e m ljišk a p o sest iz raz ito n e g a tiv n a p o teza d ru žb en eg a , ne p a p riro d n eg a d e la ž iv ljen jsk eg a okolja (10). V u rb a n iz ira n ih p o ­ k r a j in a h je ta k ih po tez še več. Z ato je ra z u m ljiv o , d a se tu d i p ri d ru ž b e n o g e o g ra fsk ih p ro u č e v a n jih o d p ira jo p o tre b e po o b ra v n a v i te p ro b lem a tik e . K e r p a s le d n jič ne g re , k o t vem o, p o seb e j za p r iro d n o in posebej za d ru žb en o o k o lje , tem več za eno sam o, sk u p n o , eno tno o k o lje , v k a te re m se en i in d ru g i e lem en ti p re p le ta jo in vzročno te r fu n k c ijsk o s o u č in k u je jo te r v ra šč a jo v k v a lite tn o nov svet, so za ra z u m e v a n je tega o k o lja b is tv e n i rav n o n jih o v i m ed seb o jn i odnosi. To p a pom eni, d a p ro b le m a tik a o k o lja in n jeg o v e g a v a rs tv a z a je m a celo tno geo­ g ra fsk o p ro u č e v a n je , ce lo tno g eo g ra fsk o znanost. S tem smo p ra v z a p ra v znova tr č il i n a en eg a od o s re d n jih geo­ g ra fsk ih pog ledov , k i n a j b i b il osnovno ( teo re tsk o in p rak tičn o ) izhodišče p r i p ro u č e v a n ju o k o lja in n jeg o v e g a v a ro v a n ja , n a odnos m ed p r iro d o in d ružbo . Pomen geografske teorije za proučevanje okolja in njegovega varovanja. P om en te h odnosov (m ed p riro d o in d ru žb o ), k a k o r so z a ­ je t i v g eo g ra fsk i te o r i j i , n i n e k a j , k a r b i b ilo d a leč od k o n k re tn e g a ra z isk o v a ln e g a dela . T u d i n i o d m a k n je n a f ilo zo fija , še m a n j p a iz ­ č rp a n a a k a d e m sk a tem a, tem v eč n a j b i b ilo to osnovno teo re tičn o izhodišče vselej ak tu a ln o tu d i p r i k o n k re tn ih geografsk ih raz iskavah . T i po g led i so p ra v z a p ra v — ta k šn i a li d ru g a č n i — v sak o d n ev n o im p li­ c ira n i v ž iv l je n je , k a r se j e vedno znova k aza lo tu d i ob vseh n ešte tih ja v n ih d is k u s ija h v zvezi z v a rs tv o m o k o lja . P o v ezo v an je p ra k s e s te o r ijo j e v g e o g ra f iji m o rd a n u jn e jš e k a k o r d ru g o d g led e n a n je n iz je m n i in za to tu d i k o č ljiv i po ložaj m ed p riro d n im i vedam i n a eni in d ru žb en im i n a d ru g i stran i. Zato je tu d i več ja nevarnost, da ob z a n e m a rjan ju teo re tične m isli zabredem o p ri k o n k re tn ih g e o g ra fsk ih ra z isk a v a h bo d is i n a eno a li dtfugo s tran . K a jt i v s tv a rn ih p ro u č itv a h o d se v a jo tu d i p o sred n o in n eh o te te o re ­ tičn a izho d išča a li p a p o m a n jk a n je le-teh . Zato za geografska p ro u če ­ v a n ja še po seb e j d rž i, da je d o b ra te o r i ja n a jb o ljš a p ra k sa . N a pom em bnost te h te o re tsk ih izhod išč in n jih o v e a p lik a c ije opo­ z a r ja d e js tv o , da je odnos m ed p r iro d o in č lovekom m očno v o sp re d ju tu d i p r i n e k a te r ih d ru g ih zn an s tv e n ih d isc ip lin ah , z la s ti v filo zo fiji, p s ih o lo g iji in p ed ag o g ik i. V g e o g ra f ij i j e ta odnos sicer z a je t širše , ne sam o v odnosu p r iro d a —človek, k ak o r p r i d ru g ih stro k ah , tem več p red v sem v odnosu p r iro d a —d ru žb a . Z anim ivo p a je o pazovati, k a k šn o po t so v tem pog ledu p reh o d ile te vede in k a k o te o re tič n a ra z g la b ­ l j a n ja o te h odnosih , k i so tam — v n a s p ro tju z našo g eo g ra fijo — b o lj ž iva, v p liv a jo tu d i n a raz isk o v a ln o in a p lik a tiv n o delo te r n a razv o j teh s tro k v celo ti. Za g e o g ra fijo je n advse in s tru k tiv n o sp o zn a­ n je o tem , k a k o si j e v sa k a od teh ved s težavo in n eš te tim i s t r a n ­ po tm i k rč i la to v rs tn o spoznavno p o t in k a k o je to v p liv a lo in še v p liv a na n jih o v o raz isk o v a ln o in d ru g o p rak so . Spom nim o se sam o ra z g la b lja n j v p s ih o lo g iji in p ed ag o g ik i, k o lik o je v č loveku p r iro d - nega in k o lik o p r iv zg o jen eg a , p r id o b lje n e g a , k u ltiv ira n e g a itd. P r i vseh te h v ed ah se a n a lo g ija te h sp o zn an j k aže tu d i v pod o b n i te rm in o ­ lo g iji. Zato v g e o g ra f iji ne govorim o o d e te rm in izm u a li n ih ilizm u n a splošno, k e r te iz raze p o zn a jo tu d i d ru g e s tro k e , tem več o g eo g ra f­ skem d e te rm in izm u , g eo g ra fsk em posib ilizm u itd . T ud i v g eografiji so, ko t dobro vemo, odnose m ed p riro d n in i o k o ljem in d ru žb o raz ličn o p re so ja li in še se d a j v g eo g ra fsk i p ra k s i n i en o tn ih pog ledov (geografsk i posib ilizem , g eo g ra fsk i in d e te rm i- n izem , d ia le k tič n i m a te ria lizem ). M imo te h v p ra š a n j ne m orem o tu d i p r i p ro b le m a tik i v a rs tv a okol ja. Z nanost in d ru ž b a po seb e j se n am reč še dan es o te p a ta z u se d li­ nam i s ta re jš ih n a z ira n j o pom enu in m edsebojn i vlogi p riro d n eg a o k o lja in d ružbe . T o d a ta p ro b le m a tik a je dan es še š irša in b o lj p o g lo b lje n a , k e r ne g re več sam o za odnos m ed d ru žb o in p riro d nim o k o ljem , tem več za odnos m ed d ru žb o n a en i s tra n i in ce lo tn im ž iv lje n js k im o k o ljem n a d ru g i (z ra p id n o n a ra šč a jo č im i an tro p o g en im i sestav in am i v red , k i d o b iv a jo v d a n a šn je m sv e tu k v a lite tn o nov pom en). P o leg teg a g re za k v a lite tn o novo k o m ponen to , k i j e v tem , d a sk u ša d ru ž b a do se­ d a n ji , p re težn o s t ih i js k i ra z v o j o k o lja ce lov ito u sm e rja ti. S led n jič je v te j p ro b lem a tik i nova k o m p o n en ta dejstvo , da je d ru ž b a sposobna s to p n jev a ti razv o jn e procese tu d i v p riro d n em okolju sam em . T u ne gre samo za erozijo p rs ti, tem več tu d i za procese v ozrač ju , vodov ja , re lie fu in an tropogeno v pogojenem k ro žen ju m a te rije sploh. Zato so se o m aja la sp o zn an ja o re la tiv n i s ta tičn o sti p riro d n eg a okolja, češ da se je v tisoč le tjih razv o ja človeške d ru žb e n je n a s tru k tu ra b istveno sp re ­ m in ja la , m edtem ko se p riro d n o okolje v tem času p ra k tič n o n i sp rem e­ nilo. O nesnaževan je okolja je tu d i v tem pog ledu p rineslo nove poglede. P ro b le m a tik a v a rs tv a o k o lja je p o s ta v ila v novo luč pog lede , po k a te r ih ce lo tn eg a o k o lja (p riro d n eg a in d ru ž b e n e g a sk u p a j) n i m ogoče eno tno p ro u č e v a ti z a ra d i d v o jn ih zak o n ito s ti (p riro d n ili in d ru žb en ih ), k i so v n jem . Z arad i teg a du a lizm a so n p r. v SZ razd e lili znanost n a p ri- ro d n e in d ru ž b e n e vede in to d e litev , k o t vem o, dosledno sp e lja li tu d i v g e o g ra fiji. S tem so tu d i fo rm aln o in s titu c io n ira li p o jm o v a n je o n een o tn o sti č lov ek o v eg a o k o lja . V z a d n jih le tih so zace li ta nazi- ra n ja sicer o p u šča ti (1, 8, 11, 13), sa j rav n o po d ia lek tičn em m a te r ia ­ lizm u v o d ijo k v a n tita tiv n e sp rem em b e do b is tv en o novega ra z v o ja , k a r d ra s tičn o d o k a z u je jo p o k ra jin sk i in d ru g i u č in k i in d u s tr ia liz a c ije in z la s ti o n esn a ž e v a n je o k o lja . T a p o ja v bo očitno v p liv a l na razvo j te o r i je o odnosu m ed p r iro d o in d ru žb o ozirom a na p o jm o v a n je o re la tiv n o s ti d v o jn e d ia le k tik e sveta . T eh n o lo šk i in sp loh m o d ern i razv o j d ru ž b e je p rv o tn o p r iro d n o o k o lje ta k o p re p re g e l in p re p o jil z a n tro p o g en im i sestav in am i, da p o s ta ja ra z lik o v a n je m ed en im i in d ru g im i m a rs ik je vse m an j sm i­ selno. Zato v n je m niso pom em bne sam o p r iro d n e in d ru žb en e zak o ­ n ito s ti p o seb e j, tem v eč tu d i sk u p n e ra z v o jn e zak o n ito s ti k o t celo ta . O teh sp o z n a n jih te o re tič n a ra z g la b l ja n ja še n iso v e lik o n ap red o v a la . D osledno ra z lik o v a n je m ed eno in d ru g o p o la rn o s tjo sv e ta (p r i­ rodno in d ružbeno) se p o s ta v lja v novo lu č ne sam o zato , k e r so ti e lem en ti m ed seb o j č e d a lje b o lj p re p le te n i, p o v ezan i in z liti, tem več tu d i zato , k e r ig ra jo v tem o k o lju en i in d ru g i e lem en ti en ak o vlogo. V časih je ta v loga za o k o lje p ro g re s iv n a , v časih d e g re s iv n a (10). D ru ž ­ b en i e lem en ti so v o k o lju la h k o sp o d b u d a a li o v ira za n je g o v n a ­ d a l jn j i razv o j. Č lo v ešk a d ru ž b a se to re j sooča s s tru k tu rn o novim in k v a lite tn o širš im te r b o lj k o m p lek sn im o ko ljem . A li p r e d s ta v lja jo n p r. v S lo v en iji v eč jo ov iro za z d ru ž e v a n je ra z d ro b lje n e z e m ljišk e p o sesti v sodobne k m e ti js k e o b ra te p r iro d n e a li d ru ž b e n e po teze? A li so v e č je o v ire v ra z č le n jen e m re lie fu in p r iro d n i ra z d ro b lje n o s ti s lo v en sk e p o k ra j in e sp loh a li v d ro b n i po ­ sestn i s t ru k tu r i in n je n i tra d ic i j i? A li niso v m a te r ia ln i ded išč in i m a rs ik a te re k u l tu rn e p o k ra jin e v e č je o v ire za n je n n a d a l jn j i razv o j k a k o r p r iro d n e osnove sam e? P r i g ra d n j i sodobn ih p o ti so p r iro d n e p re g ra je v e č k ra t m a n jša o v ira , k a k o r p a n a se lje n a a li k a k o d ru g ače o p rem ljen a p o k ra jin a , ki jo m orajo te po ti p rečk a ti. Č e se g lede v a rs tv a in u r e ja n ja o k o lja vp rašam o , v čem lah k o g e o g ra f ija n a jv e č p r isp e v a k ra z re š e v a n ju n jeg o v e p ro b le m a tik e , bo odgovor n e m a ra ta , d a m ore g e o g ra f ija n a jv e č p r isp e v a ti z ra z v i­ jan jem in izp o p o ln jev an jem d ia lek tičn eg a g led an ja n a razm erje m ed d ru žb o in n je n im ce lo tn im o ko ljem . T o re j s svo jo osnovno teo re tičn o in m etodo loško osnovo, do k a te re se je d o k o p a la p r i eno tnem p ro u č e ­ v a n ju p o k ra jin s k e sfe re in posam ezn ih p o k ra jin . Šele v te j lu č i d o b ijo p rav o v re d n o s t s tv a rn e g eo g ra fsk e raz isk av e . V slovenski g eografiji se že n ek a j le t m nožijo d ružbenogeografska p ro u č e v a n ja , k i u s m e r ja jo svo jo pozo rn o st p red v sem n a p o ja v e z n o tra j d ru žb en o g eo g ra fsk e sfe re in n je n ih m e jn ih p o d ro č ij. T a p ro b le m a tik a p r i te g u je p ra v z a p ra v večino n aš ih g eo g rafo v in to je v tisn ilo s lo vensk i g e o g ra f ij i znač iln o u sm eritev . T a o r ie n ta c ija je de lom a ra z u m ljiv a sp ričo d in am ičn ih in ra z n o v rs tn ih d ru ž b e n ih sp rem em b v p o v o jn em ra z v o ju n aših p o k ra jin . P re v e č z a n e m a rje n a p a je b ila p r i tem sk rb za sk la d e n razv o j g eo g ra fsk e zn an o sti k o t celo te. Zato n ik a k o r n i n a ­ k l ju č je , d a so s to p ila v o z a d je š irša g e o g ra fsk a p ro u č e v a n ja in še po seb e j š tu d ij g eo g ra fsk eg a o k o lja v lu č i odnosov m ed p r iro d o in d ružbo . T em u se je p r id ru ž ila še sp e c ia liz a c ija , k i j e z a je la celo tno g eo g ra fijo , k a r j e o b ra v n a v a n je posam ezn ih v rs t g e o g ra fsk ih p o ja v o v n a ra č u n g eo g ra fsk e ce lo v ito sti še s to p n jev a lo . E n o s tra n sk a u sm eritev g e o g ra f ije že sam a po sebi d e lu je d e te rm in is tič n o a li in d e te rm in is tičn o , odvisno od sm eri, k a m o r se nagne. B ržk o n e rav n o sp e c ia liz a c ija p re ­ p re č u je , da b i se naša g e o g ra f ija b o lj a n g a ž ira la p r i p ro b le m a tik i v a rs tv a o k o lja . S ed an jo u sm e rite v g e o g ra f ije j e seveda p o g o jev a la tu d i d ru žb en a p ra k sa . T ako je tu d i danes, ko ta p ra k sa začen ja za rad i onesnaževan ja oko lja p ra v tak o posv eča ti več pozornosti p riro d n em u oko­ lju . T oda zav ed a ti se m oram o, d a g eografija ne v enem , ne v drugem p rim eru ne m ore po lnokrvno zaživeti. Zato bi bilo zan jo nedvom no ko­ ristne jše , če b i sam a sk u ša la v p liv a ti n a družbeno p rak so in jo p re ­ p o jiti s svojim i kom pleksn im i pogledi. P ro b lem a tik a v a rs tv a okolja je za to lepa priložnost. O dnos m ed p riro d o in d ru žb o , k i n a j b i b il o s re d n ja te m a tik a g e o g ra fije , j e s p ro b le m a tik o v a rs tv a o k o lja p o sta l znova a k tu a le n . P r i tem je za naše razm ere značilno , da smo g eo g ra fi to p ro b lem a tik o že opuščali. T e j p ra k s i, k i j e p ra v z a p ra v nism o n ik o li u s trezn o u tem e­ lji l i , se je g eo g ra fsk a te o r i ja en o tn e g e o g ra f ije s ice r u p ira la , a ne posebno uspešno . Č esa r n is ta zm ogli k r i t ik a in te o r i ja , bo zm oglo n e m a ra ž iv l je n je sam o, k i j e p o stav ilo p re d zn an o st in s tem tu d i p re d g e o g ra fijo odnos m ed p riro d o in d ru žb o k o t posebno a k tu a le n p ro b lem d a n a šn je g a časa. D ru ž b e n a a k tu a ln o s t te p ro b le m a tik e pom eni za (enotno) g eo g ra fijo k re p k o spodbudo , p a tu d i v e lik o obveznost. N a s teža j o d p r ta v r a ta so nas p ra v z a p ra v p re se n e tila . Za p ro b le m a tik o v a rs tv a o k o lja so z a in te re s ira n e š te v iln e s tro k e , p r iro d n e in d ru žb en e , k a r j e v se k a k o r spodbudno . T oda po leg p a rc ia l­ n ih in sp ec ia ln ih p ro u č e v a n j posam ezn ih e lem en to v in p o jav o v , k i so p re težn o a n a litič n a , je p ra v ta k o p o tre b n o tu d i k o m p lek sn o p ro u č e ­ v a n je , to je spoznavno s in te tiz ira n je p r iro d n ih in d ru ž b e n ih k o m ­ p lek so v č lo vekovega o k o lja . A li n a j g e o g ra f ija so d e lu je p r i p rv ih a li d ru g ih ra z isk a v a h ? Za naše raz m e re v p ra š a n je n ik a k o r n i odveč. P o d e ja n s k i u sm e rje n o s ti s lo v en sk e g e o g ra f ije j e v e r je tn o n je n de lež p r i p rv i k a te g o r i j i p ro ­ u čev an j. G led e n a teo re tičn o zasnovo en o tn e g e o g ra f ije pa seveda p r i d ru g i. Z v id ik a enotne geografije j e delež, k i ga m ore in tu d i m ora g e o g ra f ija p r isp e v a ti k re š e v a n ju p ro b le m a tik e v a rs tv a o k o lja , ra z ­ m ero m a la h k o o p re d e liti, k e r so to v rs tn i p o g led i že n a k a z a n i, dom a p red v sem v p r isp e v k ih a k a d e m ik a S. I le š iča (8, 9, 10). Z ato n a j jih povzam em p ra v n a k ra tk o . G e o g ra f ija m o ra o p o z a r ja ti p red v sem n a ce lo v ito st p ro b le m a tik e o o k o lju . P r isp e v a ti m o ra , d a o ž je in e n o s tra n sk e p o g led e z a m en ja š iro k o m ed seb o jn o u s k la je v a n je ra z lič n ih in te reso v . P r i tem j e tre b a u p o š te v a ti p o leg se d a n jih ra z m e r ij tu d i p e rsp e k tiv n a . G e o g ra f ija n a j n a d a lje o p o z a rja in sev ed a u te m e lju je , d a e n o s tra n sk e re š itv e vod ijo iz ene k r iz e v d rugo . B odisi d a g re p r i tem za te ž n je po en o stran sk em p asiv n em v a rs tv u n a ra v e z a ra d i e s te tsk ih , r e k re a c ijs k ih a li k u ltu rn ih raz logov , a li p a za po b u d e , k i z o ž u je jo p ro b le m a tik o o k o lja sam o n a posam ezne e lem en te p r iro d n e g a o k o lja , n p r. n a z ra k , vodo a li pa n a v a rs tv o o k o lja v b io loškem oz irom a ek o lo šk em (fiziološkem ) po­ gledu . V loga g e o g ra f ije n a j b i b ila n a d a lje v tem , d a s ta ln o o p o z a rja , k a k o p r i p ro b le m a tik i o k o lja ne g re sam o za odnos m ed p riro d n im o k o lje m in d ru žb o , tem v eč za k o m p lek sn o g eo g ra fsk o p ro b le m a tik o v n a jš irš e m pom en u te besede . N a en i s tra n i g re n am reč za v a rs tv o vseh p o z itiv n ih se s tav in ž iv lje n js k e g a o k o lja , n a js i bodo p r iro d n e a li d ru ž ­ b e n e ; n a d ru g i s tra n i p a za o d s tra n je v a n je , p o p ra v lja n je in p r e u re ­ j a n j e vseh n e g a tiv n ih e lem en to v ne g led e n a n jih o v o p r iro d n o a li d ru ž b e n o p o rek lo . P r i ek o lo šk em a sp e k tu so n a m re č d ru ž b e n i e le ­ m e n ti p re z r ti . P r i k o m p lek sn em p o jm o v a n ju ž iv l je n js k e g a o k o lja p o s tan e ja sn o , d a ce lo tn a p ro b le m a tik a teg a o k o lja še zd a leč n i sam o v pasiv n em z a v a ro v a n ju n je g o v ih po tez , k e r te n iso sam o p o z itiv n e , tem več tu d i n e g a tiv n e , ta k o v sv o jih p r iro d n ih k a k o r a n tro p o g e n ih e lem en tih , tem več p red v sem v a k tiv n e m sm o trn em u r e ja n ju in p r e u r e ja n ju o k o lja . To j e to lik o p o tre b n e jše , k e r p o s ta ja jo po m n e n ju en o tn e g e o g ra ­ f ije odnosi m ed p r iro d o in d ru žb o č e d a lje b o lj in ten z iv n i in ra z n o ­ v rs tn i, p r i čem er j e d ru ž b a č e d a lje b o lj a k tiv n a , z a h te v n a in m nogo- s tra n s k a . Z ato j e p o treb n o , d a so a n tro p o g e n i poseg i v p r iro d n o o k o lje č im b o lj d o m iš lje n i in p re u d a rn i, ta k o da b i b ili k a r n a jb o lj p o z itiv n i in da b i im eli za o k o lje čim m a n j n e g a tiv n ih posled ic . G e o g ra f ija n a j p o u d a r ja , d a je sp lošn i p ro b lem ž iv lje n js k e g a o k o lja p ra v z a p ra v v tem , da se p o išče jo p o ti do u s tre z n e g a ra v n o v e s ja m ed zah tev am i, k i j i h p o s ta v lja p o p u la c ijsk a e k sp a n z ija , te h n ič n i n a p re d e k in te ž n ja po v iš jem ž iv lje n js k e m s ta n d a rd u , t e r m ožnostm i, da se o b d rž i b io lo ško zd rav o in e s te tsk o sp re je m ljiv o o k o lje . D o lžnost g eo g ra fo v p a je , d a p r isp e v a jo k p ra k tič n e m u v z p o s ta v lja n ju teg a ra v n o v e s ja n a en i s tra n i s k o n k re tn im i k o m p lek sn im i reg io n a ln im i a n a liz a m i, n a d ru g i s tra n i p a s sv o jo k o m p lek sn o p ro s to rsk o m e n ta ­ lite to , s k a te ro n a j bi in f i l t r i r a l i tu d i d ru g e . (N a jp re j pa m oram o seveda to ravnovesje in tak o m en ta lite to še m ars ik je doseči v sam i geo­ g ra f iji) . N alo g a g e o g ra f ije je , da tu d i p r i o sv e šč a n ju ja v n o s ti in v šo lsk i v zg o ji u s tv a r ja v z d u š je k o m p lek sn eg a a sp e k ta n a p ro b lem e p ro s to ra in o k o lja in da d o p o ln ju je e n o s tra n sk e , p o e n o s ta v lje n e a sp e k te o ž jih sp ec ia lis to v , k i z g u b lja jo iz p re d oči k o m p lek sn o celo to teg a , k a r n a j b i n am esto o ž jeg a ek o sis tem a r a je im en o v ali geosistem (10, 19). Z v id ik a specializirane geografije p a j e n a sp ro tn o te ž je n a k a z a ti na loge , k i n a j b i j ih v o k v iru te p ro b le m a tik e o k o lja o p ra v ili geog rafi. P rv i p ro b lem j e nedvom no v tem , da j e d e lite v d e la z d ru g im i s tro ­ k a m i v tem p r im e ru m a n j ja sn a , p ro u č e v a n je p a m a n j specifično. V en d ar je sk u p n a te ž n ja sp ec ia liz iran e geografije v tem , d a se s tv a rn a p ro u č e v a n ja b o lj pog lobe, ra z isk a v e b o lj s is tem atičn o d o k u m e n tira jo , re z u lta ti bo lj ov redno tijo in d a se bo lj p o u d a r ja razč len jev an je ozirom a a n a liz ira n je p o jav n ih oblik . U re ja n je o k o lja te r ja b o lj s is tem atičn e in b o lj k v a n tita tiv n e g e o g ra fsk e ra z isk a v e o k o lja . P ro b le m o n e sn a ž e v a n ja in d e g ra d ira n ja o k o lja sp loh je to s tra n ra z isk a v p o tisn il še b o lj v o sp red je . P o k ra j in e k o t te r i to r ia ln e eno te o k o lja im a jo n am reč o m ejen e zm o g ljivosti (k ap ac ite te ). C e so te p resežen e , se s t ru k tu ra o k o lja n ag lo sp rem en i — ra v n o te ž je se p o ru ši. V te j lu č i j e onesn ažen o st o k o lja lep p rim er. T u d i to n a j b i s ililo g eo g ra fsk e ra z isk a v e v b o lj sp e c ia liz iran e sm eri, n p r. v š tu d ij p o k ra jin s k ih ra v n o te ž ij (20). K er je o n esn ažev an je o k o lja a k u tn a p o ja v n a o b lik a n jeg o v eg a ra z v o ja , n a j b i se g eo g ra fsk e ra z isk a v e b o lj k o t d o sle j u sm erile v o b rav n av o n a jn o v e jš ih ra z v o jn ih faz p o k ra jin e — in tu d i p e rsp e k ­ tiv n ih —- n a ra č u n n jih o v e s ta re jš e geneze. O n e sn a ž e v a n je o k o lja o p o z a rja — b o lj k o t d ru g i p o ja v i d o s le j — n a s icer znano d e js tv o , d a so p o k ra j in e z a ra d i m ed seb o jn e o d v isnosti posam ezn ih p o k ra jin s k ih e lem en to v po sv o je s icer re la tiv n o trd n i, a h k ra t i razm ero m a o b č u tljiv i k o m p lek si, k i so v ta k o im enovanem d in am ičn em ra v n o v e s ju . P ro u č e v a n je ta k ih p o k ra jin s k ih ra v n o v e s ij n a j b i b ila p ra v ta k o en a od z n ač iln ih u sm e rite v sp ec ia liz iran ih g eo g ra fsk ih raz isk av . S eveda te r ja jo ta k šn e ra z isk a v e k v a n tita tiv n e a n a lize te r u s trezn o m a te m a tiz a c ijo ra z isk o v a ln ih m etod , k a r n a j bi b ila n a s le d n ja zn ač iln o st to v rs tn ih ra z isk a v (20). P ro b le m a tik a v a rs tv a in u r e ja n ja o k o lja zah te v a p o d ro b n e jše in n a ta n č n e jše g eo g ra fsk e raz isk av e . P o leg sam e p o k ra jin s k e s t ru k tu re je s tem v zvezi pom em bna z lasti ra z v o jn a d in a m ik a p o k ra j in in zak o ­ n ito s ti, po k a te r ih se ta p re o b ra z b a ra z v ija . Zato n a j b i b il i v o sp re d ju ra z isk a v m odeli, k i p ro s to rsk e k o m p lek se p o ja s n ju je jo (4). T u d i to n a j b i b ila e n a od u sm eritev sp ec ia liz iran ih geog rafsk ih raz iskovan j. K lju b tem u p a bo m o ra la g e o g ra f ija b rž k o n e o p o z a r ja ti n a in d iv i­ d u a ln o s t reg i j in sv a r it i p red p re tira n o m a te m a tiz a c ijo o z iro m a shem a- tiz a c ijo v p o jm o v a n ju g eo g ra fsk eg a o k o lja . Literatura — Bibliography 1. A nučin V. A., 1972, Teoretičeskie osnovy geografii, Moskva. 2. Bunge W., 1962, Theoretical geography, Lund. 3. C arol H., 1963, Zur Theorie der Geographie. Mitt. d. österreichischen geogr. Gesellschaft, 105, H. 1—2. 4. C horley R. J., 1971, The role and relations of physical geography. Progr. Geogr., Vol. 3, London. 5. C lere E arl P., 1969, N ational frontiers to environm ent. J. Al. Acad. Sei. 40, 2. 6. Gams I., 1972, Ekosistem in vprašan je ogroženosti zemeljske atm osfere, Geogr, obz., XIX, 2, L jubljana. 7. Ilešič S., 1962, O pojm u resničnega »geografskega okolja«, Geogr, obz., IX, 3—4. L jubljana. 8. Ilešič S., 1972, O geografskih aspektih varstva okolja, Geogr, obz., XIX, 2, L jubljana. 9. Ilešič S., 1973, Široko in aktivno varstvo okolja v geografovi luči, Naši razgledi, leto XXII, 505, L jubljana. 10. Ilešič S., 1973, D iskusione prim edbe na tem atiku životna sredina i čovek. V publ.: Životna sredina i čovek, Srpsko geografsko društvo, knj. 39, Bgd. 11. Ilešič S., 1971, Težnja h kom pleksnosti na jubilejnem kongresu sovjet­ skih geografov v Leningradu, Geogr, vestnik XLIII, L jubljana. 12. Kokole Vera, 1973, Sodobna razm išljan ja o širših problem ih življenjske­ ga okolja, Geogr, obz., XX, 1—2, L jubljana. 13. Kolotievskij A. M.. 1973, Sostojanie i tendencii razv itija osnovnyh teo- retičeskih koncepcii v sovjetskoj geografii. Zb. Teoretičeskeja geografija, Riga. 14. Krom m D., 1970, G eografija p rirodnih virov v ZDA, Geogr, obz., XVII, 1, L jubljana. 15. Kromm D.. 1972, Pouk o varstvu narave v osnovnih šolali v ZDA, Geogr, obz., XIX, 1, L jubljana. 16. Lah A., 1972, Proučevanje, u re jan je in varstvo okolja, Geogr, obz., XIX, 4, L jubljana. 17. M ay R., 1973. S tab ility in random ly fluctuating versus determ inistic environm ents. Amer. N atur, 107. 957. 18. Mihevc P., 1972, O pojm u človekovo okolje, Geogr, obz., XIX, 4, L ju b ­ ljana. 19. Mine A. A. in P reobraženskij V. S., 1973, S istem naja orien tacija v geo- grafičeskih issledovanjih. Zb. Teoretičeskaja geografija, Riga. 20. Pešci M., 1973, G eographical problem s of environm ental research. Acta geol. Acad. sei. hung., 17. 1—3. 21. R adin ja D., 1972, O nesnaženost človekovega okolja v luči geografske term inologije, Geogr, obzornik, XIX. 1, L jubljana. 22. Rakičevič T. L., 1973, Zaščita prirode i geografska nastava, Zivotna sre­ dina i čovek. Srp. geogr, društ.. kuj. 39, Beograd. 23. — 1972, Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, L jubljana. 24. — 1973, Zivotna sredina i čovek, Srpsko geografsko društvo, knj. 39, Beograd. LA GEOGRAPHIE ET LA PROTECTION DE LENVIRONNEMENT DE L HOME D arko R a d i n j a (Resume) E ntre la geographie et la protection de I’environnem ent de l'hom e il y a une etroite liaison de contenu. La problem atique de base de la protection de 1’envi- ronnem ent est en effet le rap p o rt entre la natu re et la societe. Et ce rap p o rt est aussi le them e central de la geographie. Le problem e de la protection de 1’envi- ronnem ent est done ä la fois aussi un problem e geographique central. De ce fait, il est insolite que la geographie ne s’engage pas dans une plus grande mesure dans la problem atique de I’environnem ent de l’home. Selon lop in ion de 1’auteur, il la u t en chercher la cause dans la dispersion predom inante de la science geo­ graphique d ’au jo u rd ’hui dans les recherches geographiques qui en tren t pour la p lu p a rt dans des etudes restreintes au dedans de la sphere geographique n a tu ­ relle ou sociale. Nous devons prendre conscience qu ’il s’agit dans la protection de 1’environ- nem ent de la problem atique de I’environnem ent entier (geographique, v ital, de l’home) et pas seulem ent naturel, comme on l’entend souvent dire en public. De meme, en ce qui concerne I’environnem ent il ne s’agit pas seulem ent de le proteger, mais encore de l’exploiter convenablem ent, de Forganiser et reorga­ niser avec discernem ent. L’au teu r estime que les problem es, declenches p a r la crise de l’environ- nem ent de l’home, contribueront ä la rein tegration de la geographie et que le rap p o rt entre la natu re et la societe redeviendra son objet central qu ’il va ce- pendant fallo ir etud ier m ethodologiquem ent en bien des points d ’une maniere differente. D ans I’etude de l’environnem et, l ’aspect geographique regional au ra ne- cessairem ent plus d ’im portance. D evant la geographie s’ouvrent done su rtou t les besoins de l’analyse et de l’estim ation des sources (bases) naturelles et sociales a la fois, puis les estim ations des equilibres et capacites et particu lierem ent I'etude des contradictions et del desiquilibres entre I'environnem ent (geographi­ que) et l'activ ite de la societe, le tout avec une application plus grande des me- thodes et modeles exacts.