Gospodarske stvari. Novi plug za gorate kraje. M. Potrebo roSnega in okretnega pluga gorjanci živo občutijo. Navadui, po naših goratih krajih udomačeni noiiški dvcijnasobni plug ni le neokreten, ampak tudi težek in delo z njim težavno. Ta plug z ravno leseno odkladnico ali plužno desko, z lemežem od odkladnice popoluoma ločenim in rekel bi celo neprimeinim, je skoraj popolnoma v nasprotju z prvinii postavami mebanike. Naloga naredbe pripravnega obratnega pluga se je reševala polagoma. Najprej so se premenile odkladnice, potera se je prestavil lemež, popravilo dvakrat obiatno rubavla, postavila naopačno francoska dvojnasobna pluga in slcdnjič je prišel Skelton z svojim obratnim plngom. Ta je sicer najpopolnejši obratni plng. Vendar pa je pretežck, preveč sostavljen in prediag. Naai gorjanci, kterim vecidelj prav tesno za denarje hodi, si ga ne morejo lahko omisliti. Tej nepriliki pribaja nekoliko v okom amerikanski obratui plug. Vendar pa njegova naprava ni popolnoma nova. Ze pred 20 leti je prišel iz Hohenheimske fabiike nepopolen po amerikanskem posuet plug. V na6elu obstoji ta amerikanski obratni plug iz dvojSkastega plužnega telesa, ktero se okoli srednje napodplatne osi za pol kroga od desne na levo in naopak obrniti da. Obračanje plužnega telesa ni niti mučno niti mudno. Vendar pa se zavihana odkladuica ne da laliko izmisliti, ktera bi na obe straui popolnoma odkladala. In ti zapreki se tudi amerikanski obratni plug ni mogel popolnoma izogniti. Nasproti pa so vendar vse okoliščine z posebno razumuostjo tako porabljene, da se more tej zapreki vsaj kolikor toliko izogniti. Lemež je v zvezi z nosatim črtalom tako napravljen, da lemeževa rez po obračanju plužnega telesa služi za črtalo in črtalo za lemeževo rez. Odkladnica je za siednjo zeruljo zmerno izbocena in spodaj na nazad priležno izrezana, da je vse nepotrebno drganje in ribaiije odstranjeno. Gredelj in ro6ica sta v pravib iazmerab iz trdega lesa narejena. Za podpiranje gredelja je spodaj amerikansko koračno kolo postavljeno. To je v obče najpiostejša in za delo na visecib tleh gotovo uajpriniernejša plužna podstava. Sem ter tje v vlažni in ilovnati zemlji bi bilo le malo veče koračno kolo nasvetovati. Globočina brazd se da prav točno in lahko uravnati. DvojSkasta naprava odkladnice ne zaprečuje prevec prevračanja^ grud, 5e brazde nieo globočejše od 16 ctrn. Če pa je brazda globočejša in zemlja prhka in rahla, takrat se sicer zgornja založna odkladnica nokoliko z prstjo nabasuje, vendar pa brez vse zapreke. Ta plug je 40 kilogramov, tedaj še cent ne težek in velja 50 fl. Dobiva se pri Clajton-u & Shuttleworth-u v Mariboru. PriporoSati se more gorjanskim kraetovalcem, posebno pa društvom in popotnim učiteljein poljedelstva, da o njem v svojih popotnih podukih govore. W. L. Salatne rastline. M. Ni kmalo bolj priljubljene in bolj zdrave zelenjave kakor so razne salatne sorte. Bodi si v vro5em poletnem Času, bodi si v bladni zimi, salata se kot krepilna jed vedno rada na mizi vidi. Ni zelenjave, ki bi bila na mizi knczovi, kakor na uiizi ubogega težaka bolj navadna. Ker je toraj ta rastlina tako razširjena in iskana, hočemo o njej nekoliko obširnejše govoriti in najprej o raznih sortab salate in potem o njenem pridelovanju in <ibdelovanju svoje povedati. Rastline za salato so večjidel jednoletne ali k ve5emu dveletne rasti. Za salato se rabijo ali listi, ali korenine ali pa tudi sad. Redkeje se jemljejo za prikuho v kuhinji. I. Salata. Te rastline je veliko, veliko sort, ki se še vrb tega zopet v ve6 podsort razdeliti dajo. A. Porezna salata. B. Vezavna salata. C. Salata glavatica.  A. Porezna salata, tudi ve5na salata imenovana. Ta ne gre v glave in se spomladi za salato ali tudi v za prikubo zarezuje. Razne sorte imajo tudi razne barve, kterib je raua ko-  dravka najboljša. B. Vezavna salata, tudi rimska ali kuhavna salata imonovana. Ta sicer že saina po po sebi nekoliko v glave gre, vendar se hoče, da so listi beli in nježni. Vezavne salate je vec podsoit, ki so sicer raznib barv, vendar pa po kakovosti le malo med seboj razli5ne. C. Salata glavatica. Listi grejo sami po sebi v glave in je ta salata posebno po našib krajib priljubljena in v ob6e pridelovana. Najboljše podsorte so: a) Velika kodrasta glavatica, tudi velika žolta brazilijanska imenovana. Glave so velike in listi nježni in lubki. Seme je belo. b) Velika žolta salata, tudi turška ali bolandska glavatica imenovana. Glave so velike, liati nježni in seme belo. Ta sorta je sploh razširjena in visoko obrajtana. c) Mala glavatica, tudi kamna ali jajčna glavatica imenovana. Glave so male pa tide in godne. Ta salata je visoko obrajtana posebno v gnojuih gredab sa gnanje. To so žolte in zelene sorte z belim in rujave z 5rnirn in belim semenom. d) Velika zelena zimska glavatica. Glava je zelena, trda in rano godna. Ta salata pretrpi zimo in je ravno zarad tega zelo iskana. e) Rujava glavatica, tudi maslena ali avicarska glavatica imenovana. Ta aorta je uianj znana. Glave so velike, listi ob krajih rujavt in mastni na pogled. Ne gre lahko v glave, jo zelo iskana. Seme je belo. f) Pestna glavatica tudi ealata posteroka imenovana. Glave so majhne, listi krvavo pestni, zelo nježni in prijetni. Ta sorta se mora dobro obdelovati, sicer gre prenaglo v seme. Seme je 5rno. Kar se obdelovanja tiče, se opisane salatne sorte in podsorte takole locijo: 1) Poiezne, 2) Trgavne, 3) Poletne, 4) Zimske salate. (Konec prihod.) M. Ajdina slama je svinjam škodljiva. Na neki graščini so z ravno izmlaSeuo ajdino slamo svinjarn bleve nastiljale. Svinje pa so po zrnju, ki je še sem ter tje zaoatalo, stikati začele pa tudi slamo z zrnjem vred prav željuo žrle. Pa kmalo ao tudi vse zbolele. Prebavljanje se jim je bilo po zavžiti slami popačilo in niti zdravila za bljuvanje niti za trebljenje so pri starejšib, ktere so se slame nekoliko več nav- žrle, niso kaj opravila in vse so morale vsled čievesnega vnetja poginiti. Le mlajše, ki niso toliko te slaine zavžile, so bile po rečenih zdravilih otete. Treba je toraj opaznosti. Sejinovi na Štajerskem. 10. marca v G. Kostrivuici, v Orebovivesi pri Brežicab, v Pilatanju, v Sp. Pulskavi. 11. marca v Mariboru in Slov. Gracu. 12. marca pri sv. Lovrencu na polju. 13. luarca pri sv. Jurju pri Celju, v Poličanah in v Selnici pri Dravi. 15. rnarca v Pleterjah. 17. marca v Podčetrtku, v Lerubergu, v Ročici iu v Trbovljah. 18. marca v Kamci, na Gori in Vidmu. Sejmovi na Koroškem. _. marca v Strassburgu; 7. maica v Ginindu. 13. marca v Labodu. 20. marca v Zg. Beli in v Grebinju.