- 113 r-                   '
J
i
-!¦:¦¦:¦: r' ••   -                                                                                                                                                                                                                                                        *•
<>.....¦                       Škof Slomšek, prijatelj otrokom.
Podoba, katero tukaj vidiš, premila slovenska mladina, kaže pokoj-nega A ntona Martina Slomšeka škofa labodskega. Slomšek se je por6dil 1800. leta, a umerl 24. septembra 1862 leta, bivši knezoškof labodski v sosednjej nam zemlji Štirskej. Vse svoje dni je bil velik prijatelj ljudskej učilnici in osobito tebi, slovenska mladina! Uže rnladenič je začel delati lepe pesence in pisati krasne pripovesti tebi na pouk ia zabavo. A vse to bi ne bilo posebno, ker se še deaes rodoljubiva raladina rada poskuša v*
slovenskej pisavi; nekateri v tem tudi napredujejo, ter so kesneje glasoviti pisatelji. A na svetu je tako, da človek v starib. letib. rad ostavlja knjižno delo mlajšim in krepkejšim mofiem, posebno tedaj, kadar dobode kako težko službo, katera zahteva od njega, da se jej ves uda. Ali tak aij bil pokojni ^ Anton Slomšek. On, da-si škof, kateremu je v tem imeuitnem činu ostajalo malo časa v slovstveno delo, vendar nij odstopil niti za las od svojega prejš-njega trudoljubja v slovstvu.   Pisal je  tudi uže škof, iu to najrajši slo-f
— 114 —
venskim otrokom. Največ lepih knjig imate od verlega gospoda Slom-šeka. Vse so v lepem, miloglasnem jezikn. Tu naj v misel vzamem samo nDrobtinice", katere je začel izdajati 1846. 1. ter so potem dolgo versto let zderžema izhajale v njegovem uredovanji. nDrobtinice" so slovenskemu Ijudstvu, osobito slovenskej mladini, toliko ljube, da do malega nij bilo hiže, kder bi ne bili čitali te zlata vredne knjige. Njega sestavki v ,,Drobtinicah" so najlepši. Pisal je tudi slovenske učilniške knjige, mej katerimi je še zdaj posebno važna: wPonovilo potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih". Zanimljiva je tudi knjiga nBlaže in Nežica v nedeljskej šoli", katero Se zdaj raznokdo rad ia vesel čita. Mnogo njega lepih pesnec je v sloyenskih berilih, katere čitate vsak dan po učilnicah. Izprelepa je <5aa v pervem berilu: wOtrok po poti gre, pa iti kam ne ve; veli rau Jezus sam: veš moje dete, kam? Le hodi za menoj!" Nekčem je vam ponavljati, kajti vem, da jo uže davno znate na izust, kakor sem jo znal in prepeval tudi jaz, ko seui bil še mlad, kakor vi, in jedino tedanje berilo so mi bili Slomšekovi spisi, katerih nikoli ne pozabim.
Pokojni škof Slomšek je posebno rad potoval po hervatskej zemlji; često je dejal, da se mu zdi v Hervatih, kakor bi bil doma; zato ga tudi Hervatje poštujejo ter se ga še zdaj radi opommjajo.
Slomšek je res bil vaš največji prijateij, Ijubi otroci! On je delal ves čas svojih dnij na vaš dušni in telesni prid, ter ves narod slovenski uživa ztlaj plod njegovega truda. Posnemlji njega tnidoljubivost tndi ti, sloveuska inladina!
A Ti Slomšek:
Dokler bode naše gčrje stalo, Tvoje bode se ime sijalo!
l. T.