ZAKAJ ZAMUJAMO
S SAMOUPRAVNO
PREOBRAZBO
V STANOVANJSKEM           '
GOSPOD ARSTVU
Drugi na naš račun
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu smo v ja-nuarju lanskega leta, po temeljiti javni razpravi, spre-jeli. To pa pomeni, da smo sprejeli tudi obvezo, da bomo uresničili njegova določila.
Pomembnejša naioga, ki izhaja iz zakonskih dolo-čil, je nedvomno samoupravno organiziranje stano-valcev pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanj-skimi hišami.
Kaj smo pravzaprav s tem hoteli? Hoteli smo, da bi bilo gospodarjenje s hišami čim bližje stanovalcem, da bi zajelo čimveč njihovih interesov in pobud in tudi možnost lažjega in hitrejšega reševanja posa-meznih vprašanj, pomembnih za humanizacijo odno-sov med ljudmi v temeljni celici krajevne skupnosti -v stanovanjski hiši.
Živimo v organizirani sredini, ki nam ne dovoljuje zapiranja v oeke meje, v ozek krog svojega indivi-dualnega svfta in njegovih štirih sten. Samo del celo-te, del hišne skupnosti, ki se dnevno srečuje z reševa-njem vsakodnevnih življenjskih vprašanj, pravic in ddgovornosti v zvezi z gospodarjenjem s stanovanj-sko hišo in odnosi v njej. Vsi smo si edini, da nam ni
vseeno ali bomo sami upravljali s tako pomembno dobrino kot je stanovanje ali pa bo namesto nas upravljal nekdo drug, a na naš račun!
Čestokrat smo se jezili, ker nismo imeli vseh mož-nosti in pravic v zvezi z gospodarjenjem in so nam zato hiše in stanovanja propadala, stanovalci pa smo pri tem ostali nemočni, saj odločanje ni bilo v naših rokah. Možnost odločanja sedaj imatno, še več, z
omenjenim zakonom gre sedaj za našo dolžnost in obveznost! Kljub temu pa naša samoupravna organi-ziranost ne steče tako, kot smo to zagotavljali v javni razpravi, preden smo zakon sprjeli.
Le malo stanovalcev je spoštovalo rok
Kje so vzroki? Je morda vzrok neinformiranost? Težko bi pristali na to opravičilo, saj so bili stanovalci seznanjeni tako z zakonom kot tudi s posebnimi informacijami samoupravne stanovanjske skupnosti Vič-Rudnik. Že v avgustu je bil na vsakih pet stano-vanj razdeljen priročnik o samoupravljanju stanoval-cev s podrobnimi pojasnili in obrazložitvami o bistvu preobrazbe in o naših nalogah. In končno, v mesecu decembru sta OK SZDL in Samoupravna stanovanj-ska skupnost organizirali razgovore v krajevnih skup-nostih, katerih namen je bil, da stanovalci dobijo odgovore na vsa vprašanja v zvezi z gospodarjenjem s hišo in družbenopolitičnim vidikom organiziranosti in povezanosti ljudi v hiši. Ob vsem omenjenem pa so krajevne konference SZDL več mesecev neposredno vodile akdjo preobrazbe stanovanjske samouprave.
In vendar, do dogovorjenega roka, 27. januarja, je le manjši del stanovanlcev ustanovil SKUPNOST STANOVALCEV in njene samoupravne organe; ZBOR STANOVALCEV, HIŠNISVET in ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE,
Kdo in kako?
Kdo in kako naj v hiši operativno izvede preobra-zbo samoupravne organiziranosti?
V akcijo se mora neposredno in aktivno vključiti krajevna konferenca SZDL oziroma njeno predsed-stvo, ki je politično odgovomo za izvedbo samou-pravne organiziranosti. Seveda pa je najbolje, če vsa opravila izpelje sedanji hišni svet. Kako? Predsednik hišnega sveta skliče ZBOR STANOVALCEV, ki ga sestavljajo po en polnoletni delegat iz vsakega stano-vanja oziroma poslovnega prostora v hiši.
Na zboru stanovalcev delegati sprejmejo poglavit-ne samoupravne akte: sklep o ustanovitvi skupnosti stanovalcev, statut, poslovnik o delu organov skupno-sti stanovalcev '(zbora stanovalcev, hišnega sveta in odbora samoupravne delavske kontrol&). Na istem zboru stanovalcev se izvoli tudi hišni svet s predsed-nikom, njegovim namestnikom in blagajnikom, od-bor samoupravne delavske kontrole in delegate v svet stanovalcev pri krajevni skupnosti.
Kako pa postopek teče tam, kjer hišnih svetov še nimamo organiziranih oziroma so le ti neaktivni? V takšnih primerih prevzame naloge hišnega sveta in njegovega predsednika krajevna konferenca SZDL ln njeno predsedstvo, ki skličeta ZBOR STANO-VALCEV in izvedeta celoten postopek.
Ker so v priročniku Samoupravljanje stanovalcev izdelani osnutki poglavitnih samoupravnih aktov operativno do zastoja ne bi smelo prihajati.
Pa še nekaj v razmislek: dokler v naših stanovanj-skih hišah ne bomo samoupravno organizirani tudi ne bomo mogli prevzeti upravljanja v svoje roke in ne bomo mogli neposredno vplivati na skrbno vzdrževa-nje in obnavljanje hiše, kar ima prav lahko za posle-dico, da se nam bo nekega dne streha nad glavo dobesedno podrla!
MILE ŠKABAR