V- ■ a i V Trstu, v soboto 24, aprila 1B15. LeSnsk XI. t aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, 5 zjutraj, cb ponedeljkih ob 8 dopoldne. hrjnd^ka Asiikega 20, L nadstr. — Vsi Sv o uredništvu lista. Neirank'rana pisma se nc reVrrajo in rokopisi se ne vračajo. j7< . utov i: i urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcil „ • Tisk lekarne .Edinosti', vpisane zadruge z • • r. >tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiskega šL 20. 1 e le ion i.;edniStva in uprave štev. 11-57. T. a ročn i na zcaša : Za celo Itto...... Za pol k ta . •............. /a Ui ...................... za nedeljsko izdajo za celo leto..... za piA leta , Ol...... K 24 — . 12--. o— . 5-20 260 Posamezne Številke .Udinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov .... T mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po _0 vm. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K o.— vsaka nadaijna vrsta............. Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun 5t. S41.652. oložol neizpremenjen. ■ u Karpatih P uspeli naše in nemiRe artiljerije, u ostali naši in nemško-ruski fronti nit izprememU. - Hemškl uspeh pri yperna. Topouski m med Kozo in Mozelo. Z avsffijsKo-nistett bojišča. M .N VJ, 23. *Kor.) Uradno se razglaša: 23. aprila 1955. Splošni položaj je neizpremenjen. Na bratski fronti posamezni topovski boi«. pri čemer je naša artiljerija z uspe-ho". delosala pri Veliki Po'.ani, nemška pa pri KoziowL Pred postojankami ob Užo- šker- prelazu po končanem ruskem napadu razmeroma mirno. Vsi ujetniki potrjujejo težke sovražnikove i?gube. Vzhodno od prelaza je bilo včeraj zavzeto močno sovražno oporišče. V jugovziiođiii Gallciii in Bukovini nobenih izpremenb. Na. tnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml. Z nžiaš^-riisKeifl UoIIftSii- B ROLIN, 23. (Kor.) VVoiffov urad poroci: Veliki glavni stan, 23. aprila 1915. Vzhodno bojišče. — Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Vrhovno arinadno vodstvo. I 2QP(Mll BOJIŠČU. BERO LIN, 23. (Kor.) VVoliiov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. aprila 1915. Zapadno bojišče. — Včeraj zvečer smo na naši fronti pri Steenstraadu, vzhodno od Langemarka, naskočili sovražne postojanke severno in severovzhodno od Yper-na. V enem naskoku so naše čete 9 kilometrov široko prodrle do višin južno od Pilke-na in vzhodno od tod. Obenem so izsilile v trdovratnih bojih prehod čez Vpernski prekop pri Steenstraadu in Het-Sasu, kjer so se ustanovile na zapadnem bregu. Kraji Langenmark, Steenstraad, Hst-Sas in Piikem so bili zavzeti. Naj-liianf 1600 Francozov in Angležev. 30 topov, med njimi 4 težki angleški, je padlo v naše »oke. dno vodstvo pritoževalo, da so se Nemci proti mednarodnim pravilom pri zopet-nem zavzetju višine 60 jugovzhodno od Yperna posluževali k rogelj, ki razvijajo zadušujoče pline. Kakor je razvidno iz nemških uradnih objav, se poslužujejo naši nasprotniki tega bojnega sredstva že več mesecev. Oni so torej mnenja, da to, kar je njim, ni dovoljeno nam. S takim naziranjein pa se seveda mi nikakor ne moremo striojati, posebno že z ozirom na to, da dovoljuje razvoj-nemške kemiške znanosti še vpora-bljanje veliko uspešnejših sredstev, kakor so sredstva sovražnika. Sicer pa sklicevanje na pravila vojevanja tako ne odgovarja dejstvu. Nemške čete ne streljajo nobenih krogelj, kojih edini namen bi bilo razširjanje zadusujočih ali strupenih plinov in plini, ki se razvjejo pri eksplodiranju nemških krogelj, so kljub temu, da so bolj občutni kakor oni francoskih, ruskih ali angleških krogelj, manj nevarni, kakor ti. Tudi razširjanje dima, česar se poslužujemo v bojih iz biižine, ne nasprotuje zakonom vojevanja. Ti dimi ne prinašajo ničesar drugega, kakor potenciranje učinka, kar je mogoče doseči ? zažiganjem slame ali lesa. Ker je dim lahko tudi v temi takoj zapaziti, je prepuščeno vsakemu, da se umakne pravočasno njegovemu učinku. Francoske hranilnice. PARIZ, 22. (Kor.) Kakor poroča list »Temps«, so bili v francoskih hranilnicah od 11. do 20. aprila dvigi za 5,872.390 frankov večji od vlog, od 1. do 20. aprila pa za 49.9337.479 frankov. Poneverjenja v angleški armadi. PARIZ, 22. 'Kor. Kakor se poroča, je bi ni bilo. Ranjenci se prepeljejo v London v 24 urah. Lord Kitchener da ga je upravičil izjaviti, da so se nabori v zadnjih mesecih sponesli povoljno in da z gotovostjo računa na to, da bo narod pozivu pod zastave sledil v prihodnje ravno tako, kot dosedaj. Več kot 100.000 mož vsled lokalnih individuelnih prizadevanj ie zbranih v posebnih bataljonih. Kar se dostaje letalne stroke, gre vse izborno. Kljub težko-čam, ki vladajo glede izvežbanja moštva, je izdelovanje materijala zelo razsežno. Nova armada bo razpolagala z zadostnim številom letal._______ Delovanje nemšHcsa brcdovla. BEROLIN, 23. (Kor.) WoKSov urad poroča: Nemško visokomorsko brodovje je v zadnjem času večkrat križariio po Severnem morju In je prodrlo celo v angleško vodovje. Na nobeni teh voženj ni zadelo na angleške bojne sile. Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Beli neke. Poštna zveza med Angleško in Nizozemsko. AMSTERDAM, 23. (Kor.) Parnik ^Kopenhagen« družbe »Great Eastern« je prispel davi iz Vlissingcna z angleško pošto in je sprejel nizozemsko. Odplul je žnjo na Angleško. 4 Londonski dopisnik »Handelblada^ je izvedel, da se namerava zasedaj dvakrat na teden z angleškimi ladjami pošiljati pošte na Nizozemsko. Ne ve se še, kako dolgo bo trajala ustavitev navadne službe. Parnik »Harwich« zopet prevaža pošto. ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Nieu\ve Rot-terdamsehe Courant« doznaje, da se bo od danes naprej pošta razpošiljala zopet lo v Cherbourgu radi poneverjenja za ar- ,;Uiom parnika »Harv.ich«. Danes ponoči dvojno silo usiljuje vprašanje: ali imajo taka obstreljevanja sploh kak znaten političen pomen ali pa so le nesmiselni pojavi vojne besnosti? Ob enaki višini, na kateri stoji letalska umetnost v obeh taborih, ne bi se položaj enostransko poslabšal, če bi se obojni odrekli metanja bomb. Z obžalovanjem se spominjamo mednarodnih dogovorov, ki so veljali do leta 1914 in ki so prepovedovali to vojno sredstvo. Ali ga ni nevtralnega mesta, ki bi sedaj, ko bi bilo obnovljenje teh dogovorov le v veliko dobroto za nedolžno civilno prebivalstvo, pomoglo vojskujočim na to pametno potr ajna Tnrčlls proti Irosporozumu. Francoske ladje so skušale ob sirskem obrežju razdejati neki železniški most. CARIGRAD, 22. (Kor.) »Agence Tel. Miili« poroča: Francoske ladje, ki križa-rijo ob sirskem obrežju, so skušale pri Oazi razdeiati neki most hecijaške železnice, kar se jim pa ni posrečilo. S tem poskusom na železnici, ki je bila zgrajena z nabranimi prispevki med muzehnani, so hoteli sovražniki muzelmane ovirati, da bi se ne mogli zbirati na svetih krajih. Švica ne mara, da bi se na poštne odpošiljat ve beležila opazka: »Naj bog kaznuje Angleško!« DUNAJ. 23. (Kor.) Kakor poroča švicarska poštna uprava, prihaja v zadnjem času iz Avstrije veliko poštnih pošiljatev, mado določenih dobav mesa aretiranih o častnikov in nekaj podčastnikov ter moštva. ___ Angleška spodnja zbornica. LONDON. 23. (Kor.) V spodnji zbornici Med Mozo in Mozelo so bili boji zopet j :e ministrski predsednik Asquith naznanil, žr.ahcejši. ArtTjerijski boji so bili poseb- da bo fjnačni minister Lloyd George pred- i..> srditi pii Combresu, SL Mibielu, Ap-remontu in severovzhodno od Flireya. Sovražna pehota je napadala samo v gozdnem pobočju med Aillyjem in Apremon-lom. Tu so Francozi na posameznih mestih prodrli v naše sprednje zakope, a so bili leloma zopet vrženi iz njih. Boji mož rroii možu se še vrše. Kraj Embermenil, zapadno od Avricourta, ki so ga včeraj Francozi požgali s streljanjem, so opustile naše prednje straže. Višine severno in južno od tega kraja se drže. Vrhovno armadno vodstvo. Obstreljevanje mesta Pont-a-Mousson. PARIZ, 22. (Kor.) Glasom neke vesti v Pe:it Parisien« so Nemci v torek vnovič obstreljevali Pont-a-Mousson. Več hiš je poškodovanih. Ena oseba je smrtno ranjena. Malvy v Armentieresu. LVON, 22. (Kor.) »Lyon Republicain* poroča iz Pariza: Minister Malvy si ie ogleda! mesta severnih departenentov,posebno Armenticres in Houplines, ki sta izpostavljena* rednemu bombardiranju. V obe! mestih vlada velika brezposelnost. Minister je razpravljal s prebivalstvom o j odredbah, ki iih namerava ukreniti vla- lagal, da se omeji razprodaja alkoholnih pijač. Zbornični tajnik Mac Namara je pojasnil posameznosti giede turškega napada na transportno ladjo »Manitou« ter izvajal: »Manitou«, ki je imela na krovu čete, ie bila napadena od nekega turškega tor-pednega čolna, ki je prišel iz Sniyrne. Posadki in četam se je za^ovedalo, da naj zapuste ladjo tekom osmih minut Torpe-dni čoln ie izstrelil nato tri torpede na parnik. ki niso zadeli. Dospevši angleški torpedni rušilci so potem zasledovali tor-pedni čoln. Zapodili so ga na pesek in raz-uiali. Posadko so ujeli. Medtem ko so čete zapustile transportno laujo, sta se prekucnila dva čolna, najbrže zato. ker sta bila prenapolnjena. Na vprašanje glede ostrejšega postopanja z angleški ni častniki od strani Nemcev. je odgovoril zbornični državni podtajnik Priinrose, da je vlada amerikan-skemu poslaništvu sporočila, da bi se lahko uvedla preiskava glede postopanja z ujetimi posadkami nemških podvodnikov, ako bi Nemci glede angleških častnikov storili isto. LONDON, 23. (Kor.) V spodnji zbornici -----------. „ i-*..-1 je državni podtajnik Tennant včeraj opo da. da priskoči ogroženemu prehivalsu u ^arja| na ^ da vojska odgl>varja vsem za- ita poinoc. htevam. Spominjal je na točnost, s katero so biia poslana ojačenja ter po v dar jal rednost v pripravi opremnih potrebščin. Ne ^ ........ ....... . ...... primanjkuje ne živil, ne konjev, ne krme. objavi z cliic 21. t. m. se je angleško arrna- Zdravstveno stanje čet je izborno. Urize Radi zadušujočih krogelj. BEROLIN, 23. iKor.) \Volffov urad poroča iz velikega glavnega stana: V neki jo je odpeljal tovorni parnik »Briissei«. Posadka »adi« ,>Eniden«. BEROLIN, 23. (F;or. Posadka nemške vojne ladja »Avesha«, izkrcana četa ladje »Emden«, je prišla dne 27. marca v arabsko pristanišče Lidd, južno od Djide, potem ko se ji je posrečilo zbežati že drugič angleško-francoskim stražnim silam in neopaženo prevoziti 300 mtlj dolgo *nior-sko pot od Hodeide v Lidd. Na svojem daljnem prodiranju po suhem ie bila posadka po od Angležev podkupljenih Arabcih napadana. Po tridnevnem hudem b \iu je bila roparska četa odbita ter pot do He-djas železnice prosta. Hrabra četa pa je i-mela pri tem težke izgube. Brzojavka turškega glavnega stana poroča, da so padli: lajtnant mornarice Ro-derih Schmidt, mornar Rademacher in kurjač Lauig, medtem ko so bili nekateri turški spremljevalci in matroza Mauritz in Koschinsky težko in matroz Wiite lahko raujeni. Ranjenci se zdravijo v lazaretu v Djidi. Nemci v Severnem morju steknili norveški parnik »Brilliant«. LONDON. 23. (Kor.) »Lloyds« poročajo, da so Nemci v Severnem morju našli norveški parnik »Brilliant« na potu iz Sarpborda v London. Obsodba boja z letali. BAZEL, 22. (Kor.) »Baselcr Nachrich-ten« razpravljajo v svojem uvodniku z obžalovanjem o letalskih napadih ter izvajajo: Vzlic vsej nevtralnosti bole nas Bazelce napadi na deželo mejne grofije, posebno pa na sosednje mesto Lorrach. Ne moremo se iznebiti misli, kako hudo trpe naši sosedje pod pritiskom časa. Vzpričo neposredne bližine se nam z nevtralnosti nc dopušča teh pripomb, se priporoča, da naj se na odpošiljatvah v Švico ali preko Švice opuste take pripombe. Švicarska prepoved glede izvoza. stvari obsodb radi prestopkov aproviza-cijskih predpisov, je izjavil minister, da je neka strogost pri obsodbah tudi njemu samemu padla v oči, kar mu je bilo v povod, da je dal primerno orijentacijo drža-vnopravdnim funkcijonarjem, oziroma so-uiščein. Na podlagi teh napotil bo v judi-katuri pred vsem razlikovati nad nameravanim potajevanjem in zgrešeno napo-vedbo obstoječih zalog. Nadalje je izjavil justični minister, da bo kazenske razsodbe glede prekoračenj najvišjih cen prilagoditi določbam nedavno izdane razsodbe najvišjega sodišča. Nato so se podali imenovani poslanci v ministrsko predsedstvo, kjer sta jih sprejela ministrski predsednik grof Stiirgkh in minister za notranje stvari baron Heinold. Najprej so člani odposlanstva razpravljali o vprašanju povišanja racij moke in kruha za osebo, ki se uporabljajo ob posebno težkih razmerah in dolgem delavnem času. (Poljedelce, kopače, drvarje in obrtniške delavce.) Minister za notranje stvari je izjavil, da se za tiste, ki jim je že po doseuaj izišlih naredbah zagotovljena večja racija, poskrbi s primerno rešitvijo vprašanja krušnih kart v smislu povečane racije. Glede predpisov, ki se nanašajo na mešanje moke v mlinih, je izjavil minister, da se do dobave surogatnih mok po vojnem uradu za promet žita more oddajati kmečkemu prebivalstvu za najnujnejšo domačo potrebo nemešana moka, dočini se doma mora mešati z dodatnimi sredstvi, krompirjem i. t. d. Glede na vprašanje razširjenja črnovoj-niške dolžnosti od 18. do 50. leta, je podal ministrski predsednik grof Stiirgkh izjavo, da je s svoje strani napravil vse možne korake pri vojni upravi, da bi se najhuje ostrine te odredbe ublažile. Tako se bo potrebno prebiranje vršilo na na- BERN, 23 (Kor.) Zvezni svet je ra,cef j 1-ffi^tSfcS ml prepoved gtede: izvozana p«- ^ R ltlor|bimemu poklicu, pri c PODLISTEK GRESNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepin ke, in ž njimi je kritiziral, analiziral i. t. d. Ostali čas podnevi je posvečal bolj ali manj priznanim pisateljem, s katerimi je bil znan, in je prirejal tupatam večerne vino, cevi, jeklo, železo, vosek in kloroki-sli natron. Nemški mornarji v Švici. BERN, 23. (Kor.) Kakih 20 težko ranjenih matrozov, ki bi ne mogli vzdržati dolge poti na Nemško, se spravijo v turgav-ško kantonsko bolnišnico v Miinsterlinge-nu pri Konstanci, dokler si ne opomorejo zadostno in zato, da jih njih sorodniki lahko obiščejo. _ Bolgarski list »Dnevnik« o ruski diplomaciji. SOFIJA, 23. (Kor.) K vestem in grožnjam ruskega časopisja, da poslanik Sa-vinski zapusti Sofijo in da prenehajo diplomatski odnošaji med Rusijo in Bolgarijo, piše list »Dnevnik« pod naslovom: Odpotujte, gospod Savinski! sledeče: Ruska diplomacija, katero vodi kameri-la velikih knezov, katerim se niti misliti ne ljubi, ne pozna drugih misli, nego groziti Bogariji s pestjo. Potujte, gospod Savinski in pripravite svoje zagovornike k pameti. Naša pota gredo narazen. Povejte v Petrosradu, da bogarski narod iz spoštovanja do volila carja, osloboditelja ne mara umreti kot izdajalec in svoj lastni grobokop. _ Izjave miriisirov ozirom na vprašanje a-provizacije in na razširjenje črnovojniške dolžnosti. DUNAJ, 23. (Kor.) Listi javljajo: Nasproti nekemu odposlanstvu krščansko-socijalnih poslancev Nižjeavstrijske izven Dunaja, ki se je predstavilo justičnemu minisiru Uru. vitezu Hohenburgerju v ceiner se bo kolikor možno jemalo ozir na ohranitev vsega gospodarskega življenja. Ne v zadnji vrsti se bo tudi pri presojanju sposobnosti rabilo drugo merilo, nego je bilo to pri dosedanjih prebiranjih. DUNAJ, 23. (Kor.) »P o l i t i s c li e Korrespondenz« poroča, da se je v Chicagu vršilo zborovanje Hrvatov, ki ga je sklical izdajatelj nekega hrvatskega lista Anton Basetich. Zborovanje, ki so se ga udeležili Hrvatje, Slovenci, ' Dalmatinci Istrani Bosenci in Hercegovci . nad 4U00 vseh skupaj, je zavzelo odiočno stališče proti Srbom in srbofilom in se je izpremenilo v zelo pa-trijotično manifestacijo. Poleg Baseticha je še govoril zastopnik največjega hrvatskega lista v Ameriki' T r c a k in dr. Pavelic' Ko se je prvi govornik spominjal cesarja in kralja Franca Jožefa, je nastal deset minut trajajoči vihar navdušenja. Shod je ob navdušenih ovacijah sprejel resolucijo, v kateri se z ozirom na zgodovinski razvoj in dejanske razmere opovrgava kriva trditev srbskih glasil, da Hrvatje pripadajo srbskemu plemenu, da so bili podjarmljeni po Avstro-Ogrski in zavedeni v rim-sko-katoliško cerkev. Resolucija, zaključuje z izjavo, da shod odločno obsoja one redke Hrvate, ki se družijo s Srbi in postajajo tako izdajalci svojega lastnega naroda. »Chicagcer Abendpost« poroča v zvezi s poročilom o tem shodu izjave govornika Trcka, ki izjavlja, da je najboljši odgo- Ta mladi človek je nosil pod pazduho v višnjev papir omotan svežnjić, ki ga je položil na mizo. Ko je vrgel sladkor v kavo, je rekel zabave, h katerim je vabil vso silo pesni- poleg sebe sedečemu Arzenu: kov, umetnikov in dijakov, s katerimi se je seznanil v kavarni ali v Odeonu. Skratka, Arzen je postal človek, ki ga ie marsikdo hvalil, marsikdo se mu pomilovalno smejal, vsekakor pa ga vsakdo poznal v latinskem okraju. V kljub svojim številnim razočaranjem je bil zelo srečen in je živel veselo in zadovoljno, pri čemer nikakor ni štedil svo- Literarna pogodba. Nato je poizkušal sezaniii se z mladimi čas: iškirni uredniki in je dobil od njih pohvalne ocene, ki so ga navdajale z velikim zadovoljstvom in jih je hitro pokazal svojemu založniku, pri čemer ga je vprašal, kako se prodaja njegov roman. Ne preveč slabo! — je odgovoril knji- i jCKa maiega imetja, gotržec. — prodal sem že stoinpetdeset | iz\ odov. XVil- \rzen se ie ugriznil na ustnice, kajti poznat je kupca le predobro, saj je bil edini Nekega večera, ko je Arzen pil v ka-kupec on sani. ; varni > Procop« čašo limonade ter čital ča- P » tej žalostni izkušnji ie mladi Arzen popise, se ie vsedel k njegovi mizi mlad B ! mejil če ne svoje literarne mani- človek, ki si je dal prinesti čašico črne je. a v^aj svojo produktivnost. kave. Zunanjost tega mladega človeka je p; J ni doMi, a zato je tem več raz- bila skromna, skoraj ubožna. pravliaL Na suknji so se že kazali šivi, hlače V-čji del a. je presedel v i a varni Ta-! spodaj ob robu odrgnjene, čevlji pohojeni b'»urcy v krogu literatov, ki jih je /;nal postrani in klobuk je »zardevaU zaradi vezati nase, plačujoč jim pijačo in smot 1 njegove starosti. — Prosim, dajte meni potem »Chariva-ri«, ko ga prečitate. Arzen se je prestrašil ob tem glasu, se ozrl in vzkliknil, pogledavši natančneje svojega soseda: — Kaj vraga?! — Kako mislite? — je vprašal mladi človek; — ali me morda poznate? — Seveda! — Pa se morda vendarle motite? — Prav gotovo ne! Ti si Gilbert, kaj ne? — Da, in vi? — Jaz sem Bochu .... Arzen Bochu, tvoj sošolec z rouenske gimnazije. — Saj res! ... . Čudno je, kako sva se zopet našla! Nekdanja sošolca sta si podala roko, nakar je Arzen tako-le nadaljeval pogovor: — Kaj pa počenjaš tu v Parizu? — Nič posebno dobrega, dragi prijatelj. — Toda kaj? — Bavim se z literaričnimi deli. — Tako? — je rekel Arzen, ki je pri teh besedah osupnil, kakor lovski konj, ko začuje lovski rog; — na katerem polju pa delaš ? — Pišem gledališke igre. — Veseloigre? — Da. — Ali jih tudi uprizarjajo? — O, seveda. — Kje? — V Delassements Comique in v gledališčih Beaumarchais in Bobino. — Zakaj rajši ne pišeš za velike odre, na primer za Vaudeville ali za Varietećs? — Kako to vprašuješ! Prav tako bi me mogel vprašati, zakaj nimam dvajset tisoč frankov rente! Arzen je vzdihnil. Spomnil se je svoje prejšnje slabe sreče in začutil je, da se mu zopet oglaša hrepenenje po slovitosti. Gilbert se mu je zdel velik mož. Njegove igre so se sicer uprizarjale res le v gledališču Bobino, toda uprizarjale so se in dobival je zanje honorar! Pisatelj »Treh obešencev« je zadušil v sebi pojavljajočo se ljubosumnost in vprašal, kažoč omot na mizi: — Ali je to morebiti tudi kaka gledališka igra? — Da, trodejanski vaudeville, ki ga prinašam pravkar od prepisovalca. — Dovoliš, da ga pogledam? — Z veseljem. Arzen je razmotal rokopis in je potem glasno prečital naslov: — Madelinette . . . . — Ali grizeta iz latinskega okraja, — je dostavil Gilbert. Arzen je na hitro prečital prvo dejanje in rekel nato svojemu nekdanjemu sošolcu : — Igra mora biti prav imenitna. — Gotovo je! Ko bi stali v naslovu ime-* ni Dumanoir in Clairville, bi se velika gledališča tepla zanjo. — Jaz stanujem tu čisto blizu, — je nadaljeval Arzen; — pojdi z menoj, da se pogodiva o nečem. — Na uslugo sem ti. Prijatelja iz mladostnih dni sta zapustila kavarno Procope in odšla v Arzenovo stanovanje. Gilberta je kar omamila sijajna oprema v stanovanju njegovega bivšega sošolca in mislil si je natihoma, da bi bilo pač treba lepega števila dejanj, da bi si človek na tak način mogel urediti stanovanje. (Dalje.) % Stran fl. »EDINOST* šte*. 113. V Trstu, dne 24. aprila 15i5 tev. da se čutijo Hrvatje kot, \ in Ru^ov. izredna hrabrost, j hrvatski po!ki v avstro-ogrski e za cesarja in kralja, kakor ^ , » r « 1 _____ _____ d k t hrvatskega naro-i ladarski rodi ini, dasiravno množinah kroži rubelj. .vanje je tvorilo protest preti i ki so ga po prizadevanju srb-' i!a v Ne\vyorku priredili Srbi i ertga so se udeležili Slovenci hna skupina Hrvatov, kakih 300 o-; sen. To zborovanje se r.i dovršilo brez. mu-eii' zlasti s strani Hrvata Krmpoti-cha ' ! zborovai skega k< • in ma" zaprte. V sedanji svetovni vojni je odpovedala ena država drugi sodelovanje, in držav, ki se nahajajo v vojnem stanju, je skoraj več nego onih.. !;i se niso zapletle v vojn >. Zato pa je tudi naspalo svetovnemu pošinemu prometu toliko ovir, da more dosezati svoj smoter le se po velikih o-vinkih. Iz Nemčije se odpravlja posta v skandinavske dežele normalno. Med Nemčijo in Dan>ko gre pošta preko VVarne-munda-Gjedsera ali čez Slezvik in Nam-drup, v švedsko in Norveško pa preko Sosnice-Traelkborga. Preko Nemčije gre pošta tudi med skandinavskimi deželami in Švico, Avstrijo, Italijo. Grško, Rumun-sko, Bolgarsko, Turško in deloma Nizozemsko, dočim gre drugi del nizozemske pošte na sever preko Angleške. Zveza skandinavskih dežel s Francosko, Špansko in Portugalsko gre izključno preko Angleške. De! te pošte gre čez Bergen. Z Angleškega gre pošta v skandinavske dežele izključno čez Bergen. Med Belgijo in skandinavskimi deželami ie poštna zveza čez Nizozemsko. Rusija si ie uredila svojo poštno zvezo z zunanjim svetom preko Petrograda in Bergena ter uporablja železnico okrog Botniškega zaliva čez Tor-neo in Karunge ter po švedskih in norveških železnicah. Severna Evropa in Amerika ste zvezani po skandinavski paroplo-vni družbi in pošta na Kitajsko, Japonsko ter severne dele Južne Amerike gre preko Severne Amerike. V Argentino, Peru, Cile in južno Brazilijo vozijo pošto ali skandinavske ladje ali pa gre pošta preko Angleške. V Siam vozi danska vzhodnoazijska družba, v Sibirijo pa gre pošta redno preko Amerike. Pošta iz vojujočih se balkanskih dežel gre ali preko Ruske ali pa preko Italije. C. in kr. vojaško poveljništvo proti denuncijantom. »Aussiger Tagblatt« od 19. t. m. piše: »Tukajšnje c.ln kr. mestno poveljništvo nas prosi, da priobčimo sledečo vest: Naznanja se občinstvu, da vojaški obiasti prihajajo v neštetem številu aneb nimne ovadbe, ki i po svoji vsebini i po svoji obliki kršijo ugled vojaških oblasti na najdrznejši način. Koliko so vredne take ovadbe, katerih pisec nima poguma, da bi svojo ovadbo podprl s svojim imenom, je jasno. V bodoče se take ovadbe sploh ne bodo lemale na znaiije, temveč pojdejo v koš.« Gospodarska družba pri državnem svetu v Rusiji. Iz Petrograda javljajo: Kakor poroča »Rječ«, vlada veliko razburjenje, ker je vlada zaprla Gospodarsko družbo pri državnem svetu, ki se je sestavljala iz najvišjih oseb birokracije in plemstva in ki ie odkrito razpravljala o škodljivih pojavih gospodarskega življenja. Zato je vlada zaprla družbo. »Rječ* obžaluje to zelo, ker se bo vsled tega razkrivanje in odstranjevanje nastalih škod zelo obteževalo. ' druStvenem lelu 3 redne In 3 izredne seje. Odpadle so vse prireditve, toda vkljub temu ter vkljub razmeram se je odpos ala glavnemu vodstvu v LJubljano za Rocol r^s lepa vsota K207*20 v. Članarino je plačalo 35 članov. Ker se članarina pobira navadno v jeseni, ni bilo mog če pobrati pri vseli članih, ker so bili odsotni. Pripustitev vojnopoštnih zavitkov. Od ; 26, do 30. aprila t. I. smejo vsi pošmi uradi sprejemati vojnopoštne zavitke za sledeče vojno-poštne urade št. 8, 9, 11, 12, 15, 18, 19, 22, 24, 30, 32, 35, 36, 38, 39, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 55, 56, 57, 58, 62, 65, 66, 67, 72, 73, 74, 77, 81, 86, 90, 92, 93, 97, 98, 99, 101, 103, 105, 108, 110, 112, 116, 118, 126, 127, 128, 132, 134, 150, 154, 157, 158, 160, 186, 189, 190, 191, 201, 208, 209, 211, 214, 301, 305, 307, 308, 315, 316, 317, 320, 351, 501, 502, 503, 504, 505. O ranjenih, odnosno bolnih vofakih. — V pomožno in kontumačno bolnišnico v u-lici Fabio Severo so bili sprejeti Josip Valle 5. trdnjavskega topničarskega polka (bolan), Ivan Delginsto 5. domobranskega pešpolka (bolan), Alojzij Franco 5. domobranskega pešpolka (bolan), Alojzij Ussai 27. domobranskega polka (ranjen), Ivan Drnaš 5. domobranskega pešpolka (ranjen), Ivan Pavletič, 47. p., (ranjen), Ivan Domijo 5. dom. p. (ranjen), Just O-strogovič, 5. dom. p. (r.), Gjugovac Ivan 87: p. (r.), Mihael Raženi 5. dom. p. (r.), Anton Bassanese 47. p. (bolan), Nikolaj Prelc, 5. dom. p. (r.), Julij Tavčer 97. p. (bolan), Ivan Grževič 5. dom. p. (bolan), Josip Flego 8. polsko-havbiški polk (bolan), Henrik Poschiek 7. poljsko-top. p. (bolan), Matija Poropat 97. p. (bolan). — V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Amerikane« so bili sprejeti Ivan Mozetič 97. p. (doma s Kontovelja) ter črnovojniki • Egidij Tamaro (doma iz Pirana), Jakob | Kavčič (Iz Škofje Loke), Valentin Vech-titseh (iz Ljubnega) in Anton Sušan Cz Reke). Odpuščeni so bili iz te bolnišnice črnovojniki Nazarij Pobega, Jakob Prose-njak, Peter aMžen, Fran Medved, Nikolaj Štijuk in Anton Škrlj. — Iz pomožne bolnišnice v zavodu »Notre Dame du Sion« so bili odpuščeni Mihael Gašpar 38. pesp., doma iz Budimpešte), Ivan Abramović 78. pešpolka (doma iz Zdencev v Slavoniji), Ivan Podruk 22č pešp. (doma iz Sinja), Karel Šlezak 4. bosensko-hercegovskega pešp. (doma z Dunaja), Gabrijel Germek ežlezniške straže (doma iz Sežane). Ferdinand Majer 8. poljskega havbiškega polka (doma iz Maribora) ter črnovojniki F. Bomate vesti. i i Nove vojne poštne znamke. DUNAJ, 23. (Kor.) Poštna uprava je, kakor znano, prošle jeseni izdala vojne poštne znamke po 5 in 10 vinarjev, ki so se prodajale po 2 vinarja dražje. Izkupiček iz teh preplačil ie določen za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Prva naklada teh vojnih znamk je skoraj pošla. Z o-zirom na pomisleke, nastale v javnosti proti obliki teh znamk, sc ni priredila nova naklada, pač pa se je sklenilo, da se izdajo nove vojne znamke in sicer, odgo-varjaje glavnim tuzem^kim tarifnim postavkam. v vrednosti po 3, 5, 10. 20 in 35 vinarjev. Ker se je prvini znamkam prigovarjalo. da so prevelike, so nove vojne znamke ravno tako velike kakor navadne znamke po 1 do 3.0 vinarjev, a so izvršene namesto v pedolžni v povprečni obliki. Tako se bodo tudi očiviJno razlikovale od navadnih. Naklada znaša pri 3vinarski znamki en vinar, pri 5 in lOvinarski dva in pri 20 in 35vinarski tri vinarje. 3vinarska kaže pehoto v zakopu, 5vinarska konjiško patruljo, 10vinarska 30.5cm možnar, ko strelja, 20vinarska dreadnougt -Viribus Uni-tis , 35vinarska pa aeroplan. Načrte za nove vojne znamke je napravil proiesor Koloman Moser, v baker pa jih je vrezal Ferdinand Schirnbock. Žreba ti'v 2\ S trijske državne razredne loterije. DUNAJ, 23. (Kor.) Srečke štev. 28.332, 50.814, 111.054 in 156.526 so zadele vsaka po 5000 kron. 2itni trg. DUNAJ, 22. (Kor.) Do nekaterih zaključkov je prišlo glede riža in rižne moke po znatno višjih cenah. Sicer je bila trgovina le skromna. Vreme: lepo. DUNAJ. 23. (Kor.) Tudi danes ni moglo; t riii cir» nobenih zaključkov glede postran-s* i: pridelkov, vendar je bila ponudba C»-?de vseli pridelkov zmerna, vsled če-s. r je bilo mogoče doseči polne cene. Vre- j me: deloma oblačno. ___________ Ujm politične vesti. Svetovna pc.:ta v svetovni vojni. Sari oobseb i je umevno, da so navadne pro-po katerih se je vršil v mirnem času svetovni poštni promet od države do države in iz enega dela sveta v drugega, v sedanji svetovni vojni skoraj popolnoma Vreček (doma iz St. Jurja), Anton Turek (doma Maribo maga). — V pomožno bolnišnico v pro- Juna}. (doma iz Renč), Josiji Anderle (doma iz Maribora) in Ambrož Bešič (doma iz U- lnisni Z današnjim občnim zborom siavi Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva — desetletnico svojega obstanka in delovanja. Zborovanje se bo vršilo ob S in pol zvečer v gornjem prostoru restavracije »Balkan« v »Narodnem domu <. — S svojim delovanjem se je povzdignila podružnica v vrsto naših najpopularnejših slovenskih društev in zato upamo, da ji ne izostanejo simpatije, kar naj pokaže obilna udeležba na današnjem njenem občnem zboru. Tržaško podporno in bralno društvo vabi člane na volilni sestanek v nedeljo, 25. t. m., ob 10 predpoldne v društvene prostore ul. Torre bianca 41. Občni zbor 2. ma;nika t. I. Delavsko podporno društvo si je na svojem rednem občnem zboru 18. t. m. izbilo nov odbor, ki se je v svoji prvi seji, 22. t. m., konstituiral tako-le: predsednik prof. Mandić Matko; I podpresednik dr. Brnčić Fran, II. podpresednik Zorko Anton, I. tajnik Ekar Anton, II. tajnik Brozovič Frar, bagajnik Perhavc Jakob, knjižničar Trnik Anton; odborniki: Hvasta Ivan, Jaklič Ivan, Kožuh Josip, Macarol Ivan, Ska-pin Fran, Železnik Srečko; namestniki: An-drejčić Fran, Jerič Filip, Kjuder Ivan, Kolb Josip, Smerdelj Anton, Verbe Ivan; pregledovala računov: Durnik Josip, Mavrin Miha, Renčelj Ivan; razsodišče: Čargo Fran, Prelc Štefan. Odbor ZJŽ. se pridružuje v včerajšnji »Edinosti« objavljenemu sklepu NDO. glede praznovanja 1. majnika. Odbor rocolske podružnice CMD. jc iirel 20. t. m. sejo pri kateri se je sklenilo, da se radi tekočih razmer ne skliče občnega zbora. Razmere so take, da bi ne mogli spraviti skupaj niti odbora. Iz poročila je razvidno, da je odbor imel ▼ preteklem štorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili sprejeti Emil Čergolj 97. pešpolka (doma iz Trsta, ranjen), Anton Pukar 97. pešpolka (doma iz Kopra, r.) Ernest Vodopivec 5. domobranskega pešpolka (doma iz Trsta r.), Jakob Oorup, 5. dom. pešp. (doma iz Milj, r.) in Josip Može 97. pešp. (doma iz Sežane, r.) — V mestno bolnišnico je bil sprejet črnovoj-nik Karel Mtiller. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Andrej Brije 20. lov. bat., Ahmić Nazif, 51. pešp. ter črnovojniki Jos. Kuker, Ostoja Mijatović in Fran Mlekuž. _ Simulant Predvčerajšnjim popoldne je 23 letni Leopold Majcen, ki je pred par dnevi prišel v Trst iz Gradca, odkjer je doina, na sv. Karla pomolu vpil kakor zblaznel človek. Nabralo se je okoli njega kmalu vse polno ljudi, ki so razumeli, da hoče Majcen skočiti v morje in so mu to branili. Slednjič je prišel neki redar, ki je Majcena aretiral in ga hotel odvesti na stražnico v ulici della Muda vecchia. Majcen se je pa temu z vso silo uprl. in še bolj kričal, nego prej. Prvemu redarju je nato prišel na pomoč še drugi, a niti oba skupaj nista mogla Majcna ukrotiti, pač pa je Majcen nju oba ogrizcl po rokah. Nato sta pa redarja — videvša, da je Majcen, kot nor — dala pozvati na pomoč Tre-vesovo pomožno postajo in kmalu je prišel na lice mesta Treves sam z dvema po-strežnikoma. In res se je Trevesu posrečilo, da je spravil Majcna s seboj v mestno bolnišnico, a ker se jim je s policije zagotovilo, da Majcen le simulira, ga niso hoteli v bolnišnici sprejeti, vsled česar je bil odveden v zapore v ulici del Coro-neo. Tatvina z vlomom. Trgovec z jestvina-mi Marij Bradaschia, ki ima svojo prodajalno v hiši št. 9 v ulici sv. Mihaela, je predsnočnjim ob poliosmih, kakor običajno, zaprl svojo trgovino in odšel domov. Včeraj zjutraj, ko je prišel ob poliosmih odpirat, je sicer našel glavna, zunanja vrata popolnoma zaprta, kakor jih je bil zaprl prejšnji večer, a ko je vstopil v prodajalno, je našel v njej vse prevmjeno in kmalu si je bil gotov, da so ga tekom noči neznani uzmoviči počastili s svojim ne-zaželjenim obiskom. V prodajalno so pa tatovi prišli skozi vrata, ki jih ima prodajalna na notranje dvorišče hiše, katere so bili tatovi odprl s ponarejenm ključem in jih, ko so odšli, pustili odprte. Jasno je, da sc se tatovi skrili na dvorišče hiše pred deseto uro zvečer ali so pa imeli hišni ključ. V prvem slučaju so morali skriti na dvorišču čakati do Jutra, ko je prvi človek odšel iz hiše in pustil vežo odprto, v drugem slučaju so pa prišli in odšli, ko se jim je zljubilo. Okradeni Bradaschia je konstatira!, da so mu odnesli raznega jest-vinskega in posebno kolonijalnega blaga za 620 kron. Pruavt! je neljubi dogodek takoj policijskemu komisarijatu v ulici della Muda vecchia, , Ža. štiri kilograme kave. Včeraj dopoldne ob desetih je stražar zavoda za za-] piranje (takozvanih »JcUuCarjev«) bHztt kolodvora južne železnice aretiral 27 letnega dninarja Josipa Scamperle, ki sta-j nuje v Škorklji št. 394. Scamnerle je namreč imel pri sebi 4 kilograme kave, katero je bil ukradel v prosti luki in jo od tam vtihotapil v mesto. — Na policiji je j Scamperle priznal, da je kavo res ukradel. Deset kilogramov koruze. Na Mirarnar-ski ce^ti je bil predvčerajšnjim ob poli-; dveh aretiran 37 letni Anton £toka. ki sta- | nuje na Greti št. 70. Aretiran je bil pa zato, ker je imel pri sebi 10 kilogramov koruze, o kateri ni vedel, ali ni hotel redarju, ki ga je to vprašal, povedati, kje da jo je dobil. No, na policiji je pa vendarle povedal, da jo je ukradel v skladišču tvrd-ke Eger. Koruzo, ki je vredna 5 kron, so vrnili okradeni tvrdki, aretiranega Stok o so pa oddali v zapore v ulici del Coroneo. Tat, ki se brani iti v zapore. Predsnočnjim je bil na svojem stanovanju v ulici Conti št. 15 aretiran 411etni dninar Josip Štrukelj ki je doma s Krškega. Pred par dnevi je bilo namreč od državne železnice prijavljeno policiji, da so bili pri Sv. Marku, kjer gradijo neki železniški most (na progi Trst-Jesenice) ukradeni trije veliki kosi svinca, vredni kakih 100 kron. Policija je nato poizvedovala, kdo da bi mogel ukrasti te k >se svinca. In zvedela je, da je Josip Štrukelj, ki je tam delal štiri mesece kakor po-dajač, dne 21. t. m., to je ravno oni dan, ko je bil predmetni svinec ukraden, popustil delo. Ker je pa policija vedela, da je bil Štrukelj že večkrat kaznovan in da je bil zaradi tatvine že zaprt za delj časa v Ameriki in tudi pri nas v Gradiški, je seveda padal sum, da je ukradel svinec, na Štrukelja. In zato je bil Štrukelj predsnočnjim aretiran in odveden na policijski ko-misarijat v ulici dei Bachi. Tu je najodločneje tajil, da bi bil on ukradel oni svinec. Rekel je, da je popustil delo le zato, ker je premalo zaslužil, ker je imel le K 3'70 mezde. Izvršili so na njegovem stanovanju sicer tudi hišno preiskavo, vendar pa niso nič našli. Vzlic temu ga je moral policijski uradnik, ki ga je bil vzel na zapisnik, pridržati v zaporu, dokler se stvar bolje ne pojasni. A ko je uradnik povedal Štruklju, da mora na v?ak način v zapore, je Štrukelj jezno udaril s pestjo po uradnikovi pisalni mizi in se prav po kranjsko pridušil rekši, da v zapore pa ne gre. Morala sta priti detektiva Vičan in Macarol, ki sta pa imela mnogo opraviti, preden sta ukrotila razjarjenega Štruklja in ga uklenila. Maca-rolu je Štrukel celo raztrgal jopič. Slednjič, ko je bil uklenjen, sta ga vendar odvedla v zapore v ulici del Coroneo. Tudi če bi se sedaj izkazalo, da je glede tatvine svinca nedolžen, bo moral Štrukelj vseeno odgovarjali pred sodniki pa zaradi javnega na-silstva. Pazite na otroke! 5 letno Herto Wauli-chono, ki stanuje z roditelji v ulici Luigi Ricci Št. 10, je včeraj popoldne ob poliše-stih prinesla njena mati na zdravniško postajo: otrok je imel precejšnjo rano na desni podočesni kosti. Zdravnik je detetu izpral rano in povezal lice, a mati je povedala, da je Herta, ko ni ona pazila nanjo, splezala na mizo, in od tam padla na tla ter se pri tem pobila. Popravljamo. 8 letni Edvard Valentin-čič, o katerem smo včeraj poročali, se ni pobil ko je hotel v omaro, da bi se posladkal z medom. Dečko je le hotel vzeti svoje šolske priprave, ki so bile na omari. Tedaj so se pa zvrnili krožniki, ki so bili v omari in tako seje strla šipa in porezala malega Valentinčiča, katerega je oče potem odvede! na zdravniško postajo. Umrli so: Prijavljeni dne 23. t. m. na mestnem fizikatu: Štefani Marina, 6 dni, Krištof Kolumbova ulica štev 1; Osmo Fortunata, 4 leta, ulica di Riborgo št. 8. — i V mestni bolnišnici dne 20. t. m.: Jakse-tić Josip, 53 let; Pilat Edina, 2 leti; Baldo Josipina, 55 let; Zerjal Petrina, poldrugo leto. ■fp.vt ;ija: Velika svota denarja • ■ se zamore naključiti vsakomur, naš naro.n:k. - Brezplačna poja i: : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubijar.?. : : CEŠKO-BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delie Poste št. 1-4. Vhod v ul. G. Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. fl(3 aa 031 LAS i" □□ : □□ □□ i se račnnajo po 4 stot. balado. 1 Mastno tiskan« baaeda ae ražu- | naj o enkrat reć. — Najaaaojia 1 : pristojbina znaša 40 atotimk. : 1 □□ QO □□ ruuisiui H. JKITVIl 10. Gorica: Gosposk* ulica št. 7. Izvršuje vsa fotografska dela. t.2486 76l|h|1 6e je o?el v Gabrovici. Foiten najditelj tjUHH naj ga pripelje Iranu KrifmsnČlČu, Ga-brovica Stev. 2. 222 točilne družinske peči K 7 20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma Stev. 14. 29 tRIOtoll m^deniS, ki govori in piše aloreonko, lOltlCll italijansko In nekoliko nemško, išče službe v kaki pisarni. Ponudbe pod .Vesten* nt Ins. odd. Edinosti. 401 ZOBOZDRAVNIK . Dr. J.Čermak . I se ie preselil in ordinira seda] v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zoliov UrezHoIečins. Plomblranie. Josipa Pauiefgč - Ml^cn je piičela zopet z delom in opozarja cenj. odjemalce, naj se čimpreje preskrbe z apnom, ker je le začasno odprla. Blago I. vrst*1. : : Postrežba točna. Cene zmerne. : : Ker občni zbor, sklican na 23. t. m., nI bil sklepčen, vabi Tržttfka posojilnica In Hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroStvotr na kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadi. pravi! in ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. maja 1915 ob 10 predp. v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstva z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev nadzorstva. TRST. dne 24. aprila 1915. NAČELNIŠTVO. Vesti iz Oorlšlie. Iz Dornberga. Dne 16. t. m. okolo 9. ure zvečer je nastal požar v gozdu, imenovanem »Gora« pri Oševljali pri Prvači-ni. Samo na *esu je napravil požar kakih 200 kron škode; a koliko je pokvarjenega j mladega drevja za bodočo rast! A škoda bi bila še večja za kmete, ki imajo na »Gori« gozd, da niso ognja pogasili orožniki. Naš postajevodia Ivan Janderka je v spremstvu Črnovojnikov Ivana Furlanija. Josipa Zorna in Gregorja Vrhovnika hitel na mesto požarja, kjer se jim je po dveur-nem delu posrečilo uaušiti ogenj popolnoma. Čast in hvala tem usmiljenim in za svojega bližnjega požrtvovalnim ljudem! *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občcem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem rediL O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak lc odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načel.stvu, da se o njih po roča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postavit- na dnevni red bodočega obinega zbora. dlROSf" u Trstu Gospodarstvo. Se nekoliko besed o »Perocidu«. (S Krasa.) Da ne bi kdo vsled raznih govoric, ki se širijo, dvomil na vrednosti »perocida« za škropljenje trt proti peronospori, na-glašamo ponovno, da je »perocid« preizku- šano sredstvo. V Nemčiji so ga rabili že več let; štiri leta je delala poizkuse žnjim državna trtnica v Zadru; na Goriškem so ga poizkušali v minolem letu. Izkušnja je ugotovila, da je »perocid« edino sredstvo za nadomeščanje galice. Je iznajdba dr. Antona Bretschneiderja, c. kr. pristava filopatologične postaje za varstvo rastlin na Dunaju. »Perocid« se nahaja v drobnih zrnih in je pepelnate barve. Dober »perocid« je 45odstoten, ali v trgovini se dobiva tudi manj odstoten. Zato je potrebno, da si ga vsak naroči tam, kjer se dobiva zanesljivo dobro blago. Vinogradniki! Zadnji Čas je, da si naročite tega sredstva, da obvarujete svoje trte pred pero-nosperol je izdal in založil naslednje knjige: 1. » VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergic-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. j POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Pandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić Poslovenil Štetan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisa! Prokop Chocholoušck. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.