2
Izbrali smo za vas
Za kaj se
Poznano je, da so ljudje znali preseči naj višja pričakovanja, da so storili skoraj neverjetne podvige. In bolj ko se je zdela stvar nemogoča, neizvedljiva, bolj so se zagrizli vanjo. In zmagali so. Kaj jih je bolj izzvalo — ali prerokovani neuspeh ali zaupanje vase in trma ali oboje? Nedvomno je bil ravno končni cilj vseh naporov in odrekanj tista najpomembnejša gonilna sila, ki je združila ljudi, jim pregnala sebičnost in jih potegnila za seboj. V zadnji vojni, v naši revoluciji, je bil ta veliki cilj —- svoboda.
Osvobodili smo se vsiljenih obveznosti, manipulacij in izrabljanja od manjšine ter si sami, po svoji in svobodni volji naložili odgovornost in naloge, ki jih je treba opraviti, če hočemo imeti res vsi enake pravice, vsi enake ugodnosti, vsak svoje dostojanstvo. Ta proces osvobajanja še zmeraj traja. Naše možnosti se iz dneva v dan večajo, rastejo pa tudi naše odgovornosti in pri zmeraj več odločitvah smemo biti udeleženi. Notranja politika v nekdanjem pomenu besede je izginila. Zamenjala jo je samouprava.
Mi smo tisti, ki odločamo o svoji bodočnosti in mi smo tisti, ki si postavljamo ograje, zakone in kazni za primer, da pride do odklonov s poti. Dosegli smo že zelo veliko.
V svojih rokah imamo tovarne. Sami jih vodimo in usmerjamo dohodek iz rezultatov našega dela.
Po drugi strani pa se na vse kriplje borimo za svoj osebni standard, da imamo, »kakor se človeku spodobi«, hišo (po možnosti dve), oblečeno, obuto in sito družino, avtomobil (po možnosti dva), hladilnik in hladilno omaro, pralni stroj, kopalnice, tapete, ploščice iz uvoza, lestence, parkete, knjig na metre, vrtičke in gredice, televizorje (barvne, iz uvoza), viskije, konjake in šampanjce, razne okraske, masivno pohištvo, bleščeče spalnice .namizne vžigalnike, tapi-some, nagačene sove, zlate ure, gate z monogramom, havanske cigare, vikend garniture, električne blazine, vrtne škrate, turške copate, avbe in razne žavbe, lampijončke, bonbončke in zvončke na ding-dong, za nameček pa še shujševalne kure, želodčne čire, poapnjene krvotoke in uporniške otroke.
Razpeti smo torej med tema dvema nalogama: graditi socializem in graditi svojo »osebno srečo«.
Ali pa imamo zadostno predstavo o tem, KAJ JE BOLJE: No, temeljiti osebno srečo na stvareh, ki jih lahko uniči potres osme stopnje, je stara napaka bitij, ki se imajo za nekaj boljšega od opic. Ob vsem tem našem načičkanem »standardu« ostajamo neuka polpismena zijala in navijači Slakov. Kljub »naši visoki politični zavesti, ki se znova in znova izpričuje v razgibani areni naše samoupravne stvarnosti«, imajo najvišjo naklado časopisi, ki pitajo samoupravi] alce z umori, fantomi, posilstvi, ljubeznivo napisanimi ljubezenskimi zgodbami, aferami iz »filmskega« sveta, stupidnimi vici, z Onasisi, Hughesi in Rot-schildi, torej z velmožmi, ki so v svojem bleščečem življenju nagrmadili cele kupe šuštečih zelenih bankovcev in zlasti rumenjakov. Krasno. Gospod samoupravljalec ima torej svoje vzore in svojo duševno hrano.
borimo ?
Ko tako razdvojeni, razpeti med doživljanjem in uresničevanjem sebe kot aktivnega člana na torišču borbe za samoupravni socializem in dalje komunizem, in med svojim stremljenjem k materialnemu in »duševnemu bogastvu« (glej zgoraj), se torej samo od sebe zastavlja vprašanje, kako zbegati ti dve hotenji, ko pa se idejno razhajata?
Izrazil se bom protislovno, kakor sta si protislovni ti dve naši dejavnosti, in bom rekel: hvala bogu, da imamo zvezo komunistov! Zveza komunistov ostaja slej ko prej avantgarda delavskega razreda oziroma brezrazredne družbe. Njeni malo bolj široki sestri sta Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza sindikatov. O drugih oblikah organiziranega združevanja zdaj ne bom govoril; dejstvo pa je, da prvi organizaciji (ZK) sledimo, v drugih dveh pa sodelujemo, zgolj razumsko. Vemo pač, zavedamo se, da so sklepi in ukrepi teh treh naših organizacij pošteni, da so koristni, da nam ta dblovamja prinašajo vse večje pravice, možnosti in DOLŽNOSTI do družbe in tudi sebe. Razum govori »ZA«. Razum je zdrav in ve, kaj je prat'. A srce? (Srce, kot je znano, je zgolj mišica, ampak naj mu bo!) Srce torej — nas pa vleče k »radostim življenja«, kot so: hišica z vrtom in vrtnim škratom v rdeči in zeleni barvi, napet trebušček, ležalnik s podnožni-kom, copate s cofom, dremežni časopis in kozarec z nektarjem.
Glede na to, da imamo pravico do tega kar veseli tudi vse mačke, pse in bajske, in glede na to, da v tem najde tovariš identiteto s potolaženim meščaom »zahodnega tipa«, in če nehote priznamo, da je blagostanje nekaj res čudovito perfektnega, je prav čudno, koliko razburjenja povzroči apelacija na solidarnost s tistimi, ki tega blagostanja (še) nimajo, koliko mrkih pogledov utrpi poziv na večjo storilnost, kaj vse gre na račun družbenega standarda, ki je standard naše prihodnosti . .. Ne, to je pa čudno! Ni čudno? Postali smo tako sebični, da še sebi ne privoščimo. Groza, tovariši in tovarišice! Groza! Ha-ha, se zdaj malo smejete? Kar! Malo smeha ne škodi. Kdor se smeje, vpleta novo nit v tkanino svojega življenja! Smeh je ena od stvari, ki ločijo žival od človeka. Smeh odganja turobnost in prinaša v dušo stanje prijetne zazibanosti. In mi to hočemo. Živeti v miru, varnosti, prijetni zavesti, da smo poštenjaki, v gorkem zapečku nerazburjanja, želimo lebdeti kot cmoki v juhi. Eeeh, sinovi in hčere revolucionarjev, potomci borcev za svobodo in »boljši jutrišnji dan« in sami borci; polegli smo v ligeštule in dremljemo s kostjo v naročju. Pestujemo to kost, po malem pa tudi drgetamo zanjo. Vrag je, če ti jo kdo vzame. Nimaš nič. Se primeš za glavo — noter nič! Potrkaš ... Odmeva! Pogledaš v nebo in skleneš prste — bogovi so odšli neznanokam. Obrneš se na skupnost... Tu smo!
Popravimo staro reklo in zapišimo: POMAGAJ SI SAM IN SKUPNOST TI BO POMAGALA. In res bo. Tudi skupnost hoče še nekaj več. Hoče LJUDI, ki niso zadovoljni s kostjo, ampak želijo še mnogo, mnogo več. Ki želijo postati resnično bogati.	Zoran Hočevar
Pletenina, Ljubljana
	
: \ e?
Opomin zaradi ...
1. izjava
»Opozorjen na pravico do zagovornika povem, da se bom zagovarjal sam. V svoj zagovor povem: delali smo nadure v nočnem času, ko je bilo treba hitro izvesti obdelavo plač. Sodelavec mi je kak dan prej vrnil karte, ki sem mu jih ob neki priliki posodil. Ker stanujeva precej daleč drug od drugega, mi jih je pač prinesel v službo. Ne vem, kdo je dal pobudo, da smo začeli kartati, to se nam je zgodilo prvič. Moram pa povedati, da na piknikih dajem pobudo za kartanje vedno jaz in me tudi sodelavci poznajo kot ljubitelja kartanja. Ker je bilo treba dela izvesti zelo hitro in sem to vedel že prej, sem si vse vnaprej pripravil, tako da sem bil potem vezan samo na stroj. Ker je bilo treba vmes čakati eno uro, da smo iz stroja dobili podatke o rezultatih dela prejšnjega meseca, smo pač ta čas izkoristili za kartanje. Priznam, da bi lahko tisti čas delal tudi kaj drugega, vendar bi se potem, ko bi bil spet pri stroju, moral znova koncentrirati na /to delo, kar bi bilo glede na čas, saj je bilo to ponoči, veliko teže, zlasti še, ker sem v dopoldanski izmeni delal že 8 ur. Kadar vem, da bom moral detali popoldne, dopoldne običajno ne delam, sedaj pa je bila izjema, ker se je zaradi bilance zelo mudilo. Soobtožena delata sicer na drugih delovnih mestih, vendar pa je njuno delo funkcionalno vezano na moje.«
(Lastnoročni podpis)
2. izjava
»Delali smo ponoči. Čakali smo na stroje in ker nismo imeli v tem času kaj drugega početi, smo začeli kartati. Ne spominjam se, kdo je dal pobudo za to. če bi karkoli rekla o tem, bi se zlagala. Kartali smo nekako 15 minut, potem pa se je stroj pokvaril in ga je moral obtoženi popraviti, zato smo igro prekinili.«
(Lastnoročni podpis)
število idej
KOPNEGA KRIVULJA ZAMISLI O NOVIH IZDELKIH
po stopnjah razvoja ( za 80 podjetij)
rešetanje poslovne analize razvoj
preizkušanje
komercializacija
en sam uspešen nov izdelek
~ T	—
3
Reportaža
V	sredo, 10. novembra, smo obiskali 320-članski kolektiv Totre, da bi kaj več zvedeli o njihovem delu in življenju. Vabilu na razgovor so se odzvali tov. Miloš Rojec, direktor skupnosti tozdov Totra, tov. Sabina Bau, sekretar ZK v Totri, tov. Branko Grošelj, predsednik delavskega sveta skupnosti tozdov in tov. Boris Bricelj, predsednik sindikalne organizacije.
V	odkritem in sproščenem razgovoru smo s sodelavci iz Totre obravnavali uspehe pa tudi neuspehe v letošnjem letu.
Rezultati devetmesečnega poslovanja kažejo, da ima Totra večji izpad dohodka. Kje so vzroki za tako stanje?
V	Totri imamo tozd Pozamenteri-ja, tozd Plastika in Strokovne službe. V vsakem izmed njih se pojavljajo specifične težave, ki so v večini primerov povezane z zunanjimi vplivi, čeprav moramo biti samokritični in priznati, da tudi znotraj Totre nismo naredili vsega za boljši poslovni uspeh. Tako zapažamo relativno nizko stopnjo rasti produktivnosti ter veliko režijskih ur, kar pa je deloma odvisno tudi od strojnega parka in števila naročil, ki so se še posebno zmanjšala po 1. 4. 76, ko je začel veljati nov predpis o plačilih. Te negativne pojave rešujemo že dalj časa in prav zdaj so narejena poročila, na osnovi katerih jih bomo skušali v čimvečj; meri odpraviti.
Zaskrbljujoč pa je položaj v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, za kar je delno krivo planiranje in so kapacitete v republiki in federacije predimenzionirane. Tozd Pozamenterije se tako srečuje s konkurenco obrtnikov, >kj v nekaterih primerih gradijo tovarne v malem ter pri tem uživajo razne ugodnosti, ki jih mi nimamo. Poleg tega je to tudi protiustavno, ker so obrtniki opredeljeni kot ponudniki uslug in ne kot nosilci proizvodnje.
Tudi spreminjanje raznih meddržavnih pogodb pomeni za nas izpad dohodka. Tako je bil v letošnjem letu ukinjen izvoz v Sovjetsko zvezo, s čemer smo izgubili približno 2 milijardi starih dinarjev, kar je za naš kolektiv zelo veliko, saj to pomeni, da ne bomo dosegli planiranega izvoza.
Pri proizvodnji plastike se močno odraža neusklajenost v tej panogi. Bazična industrija, ki je v SR Sloveniji sicer slabo razvita, v drugih republikah pa bolj, sama gradi obrate za predelavo in jih tudi oskrbuje s surovinami. Mi pa dobimo toliko surovin, kolikor jih ostane.
Druga težava pa je nabava korda iz Ložnice. Totra kot razmerno majhen kolektiv nima toliko možnosti, da bi vplivala na rešitev tega vprašanja, zato je nujno tesnejše sodelovanje s Savo in nabavno službo, ki prav tako dobiva kord od istega dobavitelja in ima iste težave.
— Drubenopolitične organizacije imajo v naši družbi pomembno mesto. Koliko in na kakšen način delujejo v Totri ZK, SO in ZSM?
Sindikalna organizacija, v katero so vključeni vsi zaposleni v Totri, je bila v preteklem obdobju zelo aktivna. Vse pomembnejše odločitve in predloge strokovnih služb smo obravnavali na sindikalnih skupinah ali predsedstvu sindikalne konference in sprejeli stališča ter sklepe, ki smo jih v okviru možnosti tudi uresničili. Naj omenimo akcije za vpis posojila za ceste, za pomoč prizadetim v Posočju, samoprispevek, novo organiziranost Totre in drugo. Predstavniki sindikalne organizacije so aktivni tudi izven Totre, to je v raznih organih v občini in regiji, kar v veliki meri povzroča preobremenitev posameznikov z družbenopolitičnim delom.
V osnovni organizaciji Zveze komunistov je 20 članov, od tega polovico mladih. Prav v zadnjem obdobju smo na področju krepitve ZK
dosegli viden uspeh, ko smo v svoje vrste sprejeli 8 novih članov. Večina članov ima samoupravne in družbenopolitične funkcije. Naše delo pd sprejemanju novih članov kolektiva je otežkočeno, ker imamo dve tretjini ženske delovne sile. Žene in matere pa imajo poleg rednega dela še veliko obveznosti doma in zelo malo prostega časa, da bi družbenopolitično bolj delale. Poleg tega je zaposlenih veliko starejših sodelavcev, tako imamo v letošnjem letu več sodelavcev z 20-Iet-nim delovnim stažem kot pa z desetletnim. Vendar pa to ne pomeni, da smo naredili vse, kar smo mogli, temveč ravno obratno, naša naloga je težja in še bolj odgovorna.
člani ZK se morajo zavedati svoje odgovornosti, ki izhaja iz temeljnih načel delovanja in organiziranja ZK kot avantgarde revolucionarne organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi. Biti morajo zgled pri delu in družbenopolitični aktivnosti.
Člani, ki imajo za članstvo v ZK kakršnekoli druge osebne ali materialne razloge, pa v organizaciji nimajo mesta.
Novi, lepi proizvodni prostori v Totri
Delovanje Zveze socialistične mladine ni dovolj organizirano in uspešno. V posameznih obdobjih je bilo sicer nekaj začetkov aktivnosti, ki pa je kmalu usahnila. ZK bo morala v bodoče temu vprašanju posvetit več pozornosti.
— Se pri samoupravnem odločanju pojavljajo kakšne težave?
Samoupravljanje poteka po običajni poti, pri čemer je poseben poudarek na neposrednem odločanju sodelavcev na zborih delavcev. Tako predloge strokovnih služb ali materiale družbenopolitičnih skupnosti najprej obravnava delavski svet v sodelovanju z družbenopolitičnimi
organizacijami, nato o njih odločajo zbori delavcev, odločitve pa potem verificira delavski svet. Ker je materialov veliko, so sestanki zelo pogosto, to pa povzroča površno obravnavo posameznih vprašanj, posebno tistih, ki imajo širši družbeni pomen. Razprava o delitvi osebnih dohodkov ali proizvodnji v Totri je npr. deležna vse pozornosti, medtem ko na srednjeročni program občine ali samoupravni sporazum samoupravnih interesnih skupnosti skoraj ni pripomb. To pa pomeni, da je odločanje usmerjeno v reševanje neposrednih, ozkih interesov, kar je vsekakor pomanjkljivost, ki jo bomo morali v bodoče odpravljati. Delegati v družbenopo-iltičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti se srečujejo z enakimi težavami, saj je za temeljito obdelavo obilici materialov premalo časa, zato so tudi odločitve manj kvalitetne. V raznih samoupravnih organih in skupnostih deluje tretjina zaposlenih v Totri.
— Kaj menite o sodelovanju med Savo in Totro?
Združili smo se predvsem zato, ker smo združeni močnejši. Doslej
smo veliko sodelovali s kadrovsko in finančno-računovodsko službo, tudi organiziranost družbenopolitičnih organizacij v Kranju nam je bila v pomoč pri oživljanju družbenopolitične aktivnosti. Če bi bili lokacijsko bliže skupaj, bi bilo tudi sodelovanje bolj plodno.
— 27. novembra boste odprli nove proizvodne prostore. Kaj pomeni za Totro ta objekt?
Zelo veliko. V gradnjo novih proizvodnih prostorov, ki se je pričela pred dobrim letom, je kolektiv Totre vložil 4,4 milijarde din, od tega polovico lastnih sredstev, ostalo pa so posojila. Objekt ima 4000 m2 delovne površine. Proizvodnja pozamenterije se bo predvidoma povečala za okrog 20 °/o, brez zaposlovanja nove delovne sile, kar pomeni povečanje produktivnosti in racionalnejšo organizacijo dela. Vprašanje nočnega dela žena bomo rešili z uvedbo dvoizmenskega dela na račun večjih kapacitet.
Več o novem obratu in otvoritvi bomo pisali v prihodnji številki našega glasila.
Za vsestranski razgovor smo se tovarišem iz Totre zahvalili ter se poslovili z obljubo, da jih bomo še obiskali. Kolektivu Totre čestitamo za praznik republike 29. novembra in mu želimo še veliko delovnih uspehov.	Peter Bogataj
Sabina Bau, Branko Grošelj, Boris Bricelj, Miloš Rojec
4
Tu med nami
i-T-rr
Sindikalno lisla 1977
Razširjeno predsedstvo sindikalne organizacije Sava je na seji 4. novembra 1976 obravnavalo osnutek sindikalne liste za prihodnje leto. Prisotni so ugotovili, da dogovore, ki jih vsebuje ta pomemben dokument, v Savi v večidel že upoštevamo v praksi in v samoupravnih sporazumih ter drugih aktih. Zlasti so pomembna osnovna načela delitve osebnih dohodkov ob upoštevanju vloženega dela ter materialne in socialne varnosti delovnih ljudi.
K nekaterim poglavjem so bile pripombe in spreminjeval-ni predlogi, ki pa bodo upoštevani le, če bo enako menilo več sindikalnih organizacij. Predsedstvo je npr. predlagalo, naj bi nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni znašalo 90 °/o poprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih in ne v preteklem letu, kot predvideva sindikalna lista. Za udeležence mladinskih akcij je bil predlagan osebni dohodek v višini 80 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji zato, da bi bili vsi zaposleni udeleženi na akcijah enotno nagrajeni ne glede na svoj osnovni osebni dohodek, panogo, v kateri so sicer zaposleni. Sindikalna lista predvi-
V Zveznem izvršnem svetu so se začele intenzivne priprave za izdelavo resolucije o razvoju države v 1977. letu. Po že sprejetem programu bi zvezni izvršni svet načrt resolucije sprejel in ga predložil skupščini SFRJ najpozneje do 31. oktobra tega leta, kar bo omogočilo, da bo resolucija sprejeta do konca leta. Na ta način ne bo samo izvršena zakonska obveznost, ki jo postavlja zakon o družbenem planiranju, ampak bo, kar je tudi zelo važno, gospodarstvo o pravem času seznanjeno s pogoji gospodarjenja v naslednjem letu.
Priprava, izdelava in sprejetje resolucije za 1977. leto se v mnogočem razlikuje od dosedanje prakse pri izdelavi letnih resolucij. Delo pri reso-
deva ukinitev dodatka na stalnost, ki v Savi znaša 5 % osebnega dohodka. Predsedstvo je zato zadolžilo kadrovsko splošni sektor, naj poišče najprimernejšo rešitev, da se osebni dohodki delavcev v Savi ne bodo zmanjšali. Pri poglavju o nagrajevanju učencev so prisotni predlagali enotne nagrade za vse učence, ne glede na to, v kateri panogi se učijo ali opravljajo počitniško prakso.
Sindikalna lista opredeljuje regres kot nadomestilo enega dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami, brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov, in za skupna vlaganja za razširitev počitniških zmogljivosti. To nas zavezuje, da bomo morali v Savi spremeniti politiko regresiranja v smislu navedene opredelitve. Tudi za rešitev tega vprašanja je sindikalno predsedstvo zadolžilo kadrovski sektor.
Sindikalna lista je bila v javni razpravi v sindikalnih organizacijah Save do 20. novembra ter na občinskih in republiških odborih sindikata do prve polovice decembra, ki jo bo sprejel republiški svet zveze sindikatov Slovenije. B. B.
luči ji je v bistvu podrejeno uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za obdobje do 1980. leta. To potrjuje tudi sam naziv tega dokumenta: »Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v 1977. letu.« Z drugimi besedami, strogo se bo pazilo, da bo to, kar je zapisano v tej resoluciji sestavni del razvojne politike za celotno srednjeročno obdobje in da bo zagotovilo izvrševanje nalog in ciljev, ki so postavljeni s petletnim planom.
Da bi bila takšna koncepcija letne resolucije realizirana, je predvidena izdelava analize o izvajanju srednjeročnega plana v letu 1976. To bi bil poseben dokument, ki bi vseboval tudi oceno možnosti razvoja v letu 1977. Tej analizi
pripisujejo veliko pomembnost in predvideno je, da bodo pri njeni izdelavi sodelovale mnoge organizacije.
Fo predvidenem programu bodo pristojni zvezni organi v sodelovanju z ustreznimi organi v republikah in pokrajinah pripravili potrebne elemente za analizo in bodo z zveznim zavodom za družbeno planiranje in sekretariatom ZIS za spremljanje gospodarskih gibanj sodelovali pri izdelavi posameznih delov analize in načrta resolucije.
Zagotovljeno bo tudi, da bodo v pristojnih medrepubliških komitejih zasledovali ta razvoj in usklajevali tudi stališča pri izdelavi teh dveh pomembnih dokumentov.
Posebne obveznosti pri pripravi analize in izdelavi načrta resolucije imajo tudi zvezni zavod za statistiko, služba
Vesti iz
Marica Stamenkovič, slušateljica politične šole v Kumrovcu
V našem časopisu Vulkanove no-vine št. 3 smo pisali o odhodu naše pridne in aktivne delavke Marice Stamenkovič v politično šolo Josip Broz Tito v Kumrovcu, rojstnemu kraju našega ljubljenega tovariša Tita. Iz Niša je bilo prijavljenih več kandidatov. Izbrana je bila tudi Marica Stamenkovič, ki si je to zelo
Marica Stamenkovič, kontrola materiala v laboratoriju
želela. Članica Zveze komunistov je od 19. leta in v Vulkanu zaposlena že 19 let. V svojem političnem delu je zelo vidna, je sekretar 00 ZK Elastomer, kjer je opravljala dela za ta tozd.
družbenega knjigovodstva Jugoslavije in narodna banka Jugoslavije. Svoj delež dela bodo imeli tudi: gospodarska zbornica Jugoslavije, zvezna konferenca SZDL, zveza sindikatov Jugoslavije in druge organizacije.
V zveznem izvršnem svetu smo izvedeli, da so z delom pri analizi in načrtu resolucije že začeli in da bodo že 15. septembra pripravljeni prvi materiali za izdelavo že omenjenih dokumentov. Do 15. oktobra naj bi dokončali analizo in izdelali tudi prvi osnutek načrta resolucije s predlogom ukrepov.
Končni tekst načrta resolucije bo po izvršenem usklajevanju stališč zvezni izvršni svet določil in predal skupščini SFRJ v razpravo in potrditev najpozneje do 31. oktobra.
B. Vlaho
Vulkana
Upamo, da bo njeno šolanje prispevalo k izboljšanju dela pri izvrševanju nalog Zveze komunistov ter da bo opravičila naše zaupanje in zaupanje OK ZKS Niš.
Šolanje bo trajalo eno leto. Delovna skupnost strokovnih služb je odločila, da dovoli Marici Stamenkovič plačan dopust za eno leto z začetkom 23. 9. 1976.
Dragoslav H. Miloševič, slušatelj regionalne politične šole
Medobčinska konferenca ZKS Niš organizira v 1976/1977. letu regionaL no politično šolo za delavce tozdov, ki bo trajala 5 mesecev. Obiskoval jo bo in si pridobival samouprav-Ijalsko, socialistično in politično znanje tudi član našega kolektiva tovariš Dragoslav H. Miloševič, kvalificirani delavec tozda Gumotehna. Delavski svet tega tozda je sklenil dovoliti Dragoslavu Miloševiču petmesečni plačan dopust z začetkom
1.	10. 1976.
Dragoslav Miloševič je priden in zgleden mlad delavec. Izkazal se je pri družbenopolitičnem delu, zaradi česar je tudi bil predlagan za slušatelja te šole.
Tomislav Djurdjevič — tri mesece političnega šolanja
Sekretariat konference ZK je na predlog OO ZK Gumotehna sklenil, da bo Tomislav Djurdjevič, kvalificirani gumarski delavec, slušatelj trimesečne politične šole, ki jo organiziran OK ZKS v Nišu.
Tomislav je zelo priden delavec in dober član ZSM ter OO ZK, zato menijo, da bo opravičil zaupanje.
N. Djordjevič
Pripravlja se resolucija za 1977. leto
Marketing
5
Za 25 let savske prodajne mreže - nova prodajalna v Beogradu
Oktobra 1951 je pričela z delom prva prodajalna Save v ulici Kneza Miha j la v centru Beograda. Zato smo se v Prodajni organizaciji Save že v začetku letošnjega leta odločili, da bi srebrni jubilej naše prve tamkajšnje prodajalne najlepše proslavili, če bi odprli še eno prodajalno v Beogradu. Beograd ima danes že 1,200.000 prebivalcev, poleg tega pa po nakupih prihajajo v naše glavno mesto tudi prebivalci iz
jr
ODLOČBA
prodajalne, predstavništva Beograd ter bivše Savčane, sedanje upokojence, ki so delali in sedaj žive v Beogradu. Tako se nas je zbralo v soboto, 6. novembra, dopoldne v prostorih nove prodajalne v Ska-darski ulici okrog 30. Otvoritev je minila podobno kot vsaka druga. Po govoru predstavnika Prodajne organizacije je Milena Bidovec simbolično prerezala trak; nato pa je sledila podelitev priznanj najprej pro-
2.	7. 1951.
V enislu sklepa 36. redne seje upravnega odbora z dne 29. 6. 1951 odločan,
da se v sklopu Tovarne gam.Izdelkov"Sava", Kranj ustanovi v Beogradu prodajalna z gum.proizvodi.
J) i r o t-t .
1
S.f.-Q.n.t
širše okolice. V prostorih dosedanjega filialnega skladišča, ki je v neposredni bližini ene največjih beograjskih tržnic (kar pomeni zelo primerno lokacijo za čimboljšo malo prodajo naših izdelkov), je bilo potrebno preurediti zelo malo, pa je bila prodajalna nared.
Glede na to, da nismo ravno v najbolj ugodni finančni situaciji, smo se odločili, da na otvoritev prodajalne, katere adaptacija je pravzaprav pomenila le spremembo namembnosti že obstoječega lokala, povabimo le delavce iz stare savske
dajalni, ki slavi 25-Ietnico, potem ZDRAVKU ANDRICU, prvemu članu kolektiva POS, ki je bil za svojih 25 let zvestega, pionirskega in neutrudljivega dela kot poslovodja prve savske prodajalne nagrajen z zlato značko Save; končno pa je vodja predstavništva tov. Šime Her-ceg v imenu aktivnih delavcev v SR Srbiji vsem petim upokojencem poklonil praktična darila, slavljencu Zdravku Andriču pa dragoceno umetniško sliko. Pripomnim naj, da so denar za omenjena darila zbrali delavci prodajaln na področju
. ■ t:. ■'	■ ■:
unm bmsof ifsm ii;W.
CABET 3A PPOMa &'> jCM
DOB
H E N J B
Ha oanovu čl.2, 11 i 22 Ur.dba o osni vanj u 1 delatnosti trgovine tih precUzeča, a pošto su 1 spanj eni svi oslovi, Sav6t za promet robom H,C.grada Beograda ODOMAVA "SAVA" ITuVA-iliA GUKUE/IH IZDELKOV KRANJ, OTV/vtANJS IRODA/HICB pod i&enom
phodavhica
"SAVA" TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV KRANJ- u BEOGRADU
Icoja 6e predavati
GUMENIH PROIZVODA na malo
U ovoj prod avnloi mo:ju ee prodsVati samo sopatveni proizvodi.
SBDIŠTB PRCDAVNI02 JE U BEOGRADU, Knez Kihailova cr.47
Ova prod avni ca je upiaana u regi star trg.roda vitica kod Saveta za promet robom N.O.grada Beograda pod brejem 'A,, f
Taksa od 12.ooo.-dinara naplačena je po T.br.18 Zakona o taksama i na odobrenju por.ietena .
S.F.
3.N !
. ' .	:PRE25EDH1K,
:	•	■: X '
1	-v: ' ::
(B^md ,r Ristič )
SR Srbije. Primer, ki ga vsekakor ne gre prezreti.
21 savska prodajalna, osma po vrsti v zadnjem poldrugem letu, vsekakor priča o določeni usmeritvi v savski prodajni politiki. Res je, da vsega, kar v Savi proizvedemo, nikoli ne bomo mogli prodati v lastni prodajni mreži. Prej navedena dejstva pa kažejo na določeno smer gibanja, ki je po našem prepričanju nujna. Več let smo v bližnji preteklosti v glavnem vlagali v proizvodnjo, pri tem pa so se nam kopičile potrebe po razširitvi ostalih funkcij v delovni organizaciji, s čimer bosta omogočena plasman in kvaliteta bodoče proizvodnje. Osem prodajaln v letu in pol je terjalo dobrih četrt milijarde starih dinarjev investicijskih sredstev, kar je res minimalna vsota, če upoštevamo, da bo skupna prodaja v teh lokalih vsak čas presegla milijardo starih dinarjev mesečno ter da so stroški te prodaje (poprečen rabat) samo 7,5 %, ostanek dohodka pa v glavnem nastaja iz razlike med omenjenim rabatom in rabatom, ki ga prejema Prodajna organizacija od proizvodnih tozdov, in ki je popolnoma enak, kot ga prejemajo ostali kupci, prodajalci naših izdelkov. To so razlogi, ki govore v prid odločitvi, da je treba obstoječo prodajno mrežo v skladu z našim sred-
Zdravko Andrič
njeročnim programom še naprej širiti. To pa bo terjalo od nas precej naporov, predvsem pa, če bomo hoteli obstoječo mrežo posodobiti, tudi precej sredstev, ki pa se nam bodo kmalu v več oblikah obrestovala.
Andrej Košič
in sejem »Moda v svetu«
Sejem »Moda v svetu« v Beogradu, ki ga odpro vsako leto prve dni oktobra, prikazuje vse novosti s področja mode in daje smernice za naslednjo sezono. Svoje novosti, predvsem s področja designa, novih modelov, novih materialov, barv, kreacij ipd. prikazujejo usnjarji, proizvajalci umetnega usnja, proizvajalci pomožnih sredstev, čevljarska industrija, galanteristi, tekstilci in konfekcionarji oblek in perila.
Na tem sejmu že nekaj let razstavlja tudi Sava Kranj svoje izdelke in novosti, ki so podvrženi modnim muham, in to umetno usnje in kemične izdelke.
Priprave za nastop na takem sejmu se v tozdu Umetno usnje začno že nekaj mesecev, pravzaprav že pol leta pred pričetkom sejma. Izbrati in pripraviti je potrebno ustrezne barvne karte, zadostne količine vzorcev novih materialov, tako glede kvalitete kot desenov barv, finišev, to je designa itd. Vse te dolgotrajne priprave zahtevajo angažiranost in vzajemno sodelovanje velikega števila strokovnih služb (marketing službe, prodajna služba, tehnološka priprava proizvodnje, operativna priprava proizvodnje) in proizvodnje, saj je treba natančno poznati vse modne tendence tako glede posameznih kvalitet umetnega usnja, ki se bo v naslednji sezoni uporabljalo, kot glede designa. Nove materiale je potrebno izdelati v proizvodnji ter jih posredovati čevljarjem, galanteristom in konfekcio-narjem, da izdelajo iz posredovanih vzorcev svoje kolekcije čevljev, torbic, potovalk, kovčkov, športnih jopičev itd., ki jih potem razstavijo na sejmu. Na osnovi tako razstavljenih kolekcij, ki predstavljajo
modne tendence za naslednjo sezono, sklenejo s svojimi kupci večje ali manjše posle, kar se odraža pri nas kot večje ali manjše povpraševanje po umetnem usnju.
Letošnji sejem »Moda v svetu« je bil za Savo Kranj, tozd Umetno usnje verjetno eden najuspešnejših, saj smo uspeli, da so naši kupci prezentirali velik del svojih kolekcij tudi iz naših materialov, kar se je odrazilo v živahnem zanimanju za naše umetno usnje; vrnili so se nekateri kupci, ki lani in tudi letos niso kupovali našega usnja, temveč uvoženega ali naše konkurence.
Omenjeno velja predvsem za kupce iz vrst galanteristov. Prvenstveno pa se je za naš asortiman poliuretanskega umetnega usnja zelo zanimala čevljarska industrija in to predvsem iz dveh razlogov:
—	naš asortiman čevljarskega umetnega usnja v Jugoslaviji po svoji kvaliteti in designu nima konkurence,
—	naravno usnje je iz dneva v dan občutno dražje, poleg tega pa ga na svetovnem trgu primanjkuje.
Izredno je bilo tudi zanimanje za naše oblačilno umetno usnje, ki je kljub višji prodajni ceni nasproti konkurenci zelo iskan artikel zaradi svoje kvalitete in podobnosti naravnemu usnju. Kako je tozd Umetno usnje z vrsto prizadevnih tehnologov napredoval v kvaliteti in designu svojih izdelkov se vidi tudi iz dejstva, da so se na letošnjem sejmu za naš asortiman težkega galanterijskega usnja zanimali inozemski kupci kot Samsonit in Puma.
Iz dogajanj na sejmu lahko zaključimo naslednje:
(Nadaljevanje na 18. strani)
6
Kritično
Ali veste, da vam lahko vzamejo prometno dovoljenje, če nimate ustreznih plaščev na svojem vozilu? Ali veste, da so zlizane, izrabljene gume hudo nevarne v cestnem prometu?
Najbrže večina ve, vsi pa ne. Drugače si je težko predstavljati, da smo pri našj akciji odkrili vozilo z obrabljenimi gumami in skoraj na novo montiranimi meglenkami, ali pa vozilo z novimi prevlekami — in slabimi gumami.
Sicer pa pojdimo lepo po vrsti.
17/74 pa med drugim predpisuje, da se voznik, ki vozi v cestnem prometu motorno vozilo, pa nima brezhibnih predpisanih naprav in opreme, kaznuje takoj na mestu z denarno kaznijo 50 din. Vozniku, ki vozi vozilo, na katerem niso brezhibne pnevmatike, se odvzame dovoljenje, vozilo pa se izključi iz prometa.
Pregledali smo nad tisoč koles (250 avtomobilov)
Pravilnik o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu (Ur. list SFRJ št. 20/75) predpisuje v 61. členu naslednje: Vozila morajo biti opremljena s pnevmatikami, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s standardi; to je odvisno od največje dovoljene hitrosti vozila in največje dovoljene teže vozila, na katero so pnevmati-njujejo pogoje, predpisane s ke nameščene. Na isti osi vozila morajo biti pnevmatike enake vrste, tipa, nosilnosti in enakih dimenzij. Žlebovi na plaščih ne smejo biti po obsegu in širini protektorja globoki manj kot 1 mm pri osebnem vozilu oziroma manj kot 2 mm pri avtobusih in tovornih vozilih. 174. člen Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, Uradni list SFRJ št.
Vendar pa niso samo predpisi tisti, zaradi katerih morajo biti vozila tehnično brezhibna. Na naših cestah se dan za dnem vrstijo hude nesreče s smrtnimi posledicami in veliko materialno škodo, za katere so nemalokrat vzrok tudi obrabljene pnevmatike.
Ker je jesensko obdobje čas, ko se zaradi vremenskih razmer in spolzke ceste dogodi veliko prometnih nesreč s hujšimi ali lažjimi posledicami, smo se v uredništvu odločili za pregled avtomobilskih pnevmatik na savskem parkirnem prostoru. Rezervnih gum seveda nismo mogli videti. K sodelovanju smo povabili sodelavca iz službe kontrole kakovosti, ki strokovno dela na tem področju, da bi bile ugotovitve čimbolj strokovne.
S pregledom smo začeli na parkirnem prostoru za TTI. V začetku je kazalo, da bomo našli malokate-ro obrabljeno pnevmatiko, saj je bilo veliko novih, v večini primerov savskih avtoplaščev. Vendar pa so se med njimi začeli pojavljati
tudi zlizani, pri fičku ena, pri fiatu 125 ena, pri 101 ena in tako naprej. Največkrat je bila obrabljena samo ena pnevmatika, ostale pa so bile v redu. Našli smo tudi kombinacijo treh zimskih in enega letnega avto-plašča, kar vsekakor ni priporočljivo. Spisek registrskih številk se je večal, posamezni lastnik avtomobila lahko dobi registrsko številko na vpogled v uredništvu, čeprav nismo beležili tistih, iki so bili komaj zadovoljivi. In kakšni so bili rezultati? Od 244 pregledanih avtomobilov jih je 20 imelo eno obrabljeno pnevmatiko, ki ne ustreza predpisom in varnosti, dva pa po dve neustrezni pnevmatiki. Čeprav je številka relativno nizka glede na število pregledov, pa nam izračun pokaže, da skoraj 10 odstotkov Savčanov nima ustrezno »obutih« svojih avtomobilov. Kot smo že omenili, to ne pomeni kršenja predpisov, temveč tudi potencialno nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Delno velja za Savčane ljudski rek, da je kovačeva kobila zmeraj bosa, za 10 odstotkov naših sodelavcev prav gotovo.
Ni odveč če o tem prizadeti razmislite in odpravite pomanjkljivosti.
Izognili se boste kaznim zaradi kršenja predpisov in še čemu hujšemu.
Poleg pregledovanja (ne)ustrezne »obutosti« pa smo mimogrede opazili »posedene« konjične zaradi nepravilne polnitve z zrakom, pri enem (renault) pa bodo vsak čas odpadli blatniki.
Ludvika Pavšarja, kontrolnega tehnologa na poizkusni postaji, pa smo povabili tudi na kratdk pogovor.
— Kaj pomeni za voznika zlizana, izrabljena guma?
Za voznika predstavlja prav jesenski in zimski čas na cesti največjo nevarnost. Na mokri cesti in listju, nanosih blata, na poledenelih ovinkih vozilo, ki nima ustreznih gum, drsi z lahkoto kot na drsalnici. K temu faktorju dodajo nevestni vozniki še svojega: zamenjajo le eno gumo za zimsko ali novo, druga je izlizana ali druge znamke, s čimer pripomorejo, da vozilo še hitreje zanese. Pri diagonalnih plaščih je obrabljena guma še bolj nevarna.
Opažamo, da imajo nekateri avtomobili premalo napolnjene gume. Vozniki tovarnih avtomobilov in avtobusov so dolžni stalno kontrolirati pritisk v gumah, pri osebnih avtomobilih pa tega ni. Drugim zopet »radirajo« kolesa, gume se pregrevajo in hitreje obrabljajo. Dostikrat jim šele mehanik dokaže, da imajo gume samo po eni stran; obrabljene, ker je vzmetenje do kraja dotrajano.
— Kot kaže, gre tudi za slabo poznavanje lastnosti gum, polnjenja itd.
Zakon o cestnem prometu strogo predpisuje opremljenost vozila. Kaže pa, da to za poprečnega voznika in uporabnika cestišča ni dovolj. Mnogi delajo napake, ne da bi se tega sami zavedali, in svojemu vozilu z nepravilnostmi skrajšujejo življenjsko dobo.
— Kako in kje naj šoferji dobijo strokovne nasvete in pomoč v zvezi s tem?
Sava ima že nekaj časa v središču mesta servis za popravilo, montažo in demontažo dum. Tov. Boltez, ki ga vodi, dobro pozna lastnosti gum in obnašanje vseh vrst gum na cestišču in vsakemu vozniku, ki se oglasi pr; njem, tudi strokovno svetuje. Takih praktičnih nasvetov pa je v širšem javnem obveščanju zelo malo. Tisti vozniki, ki so člani AMD Slovenije, ob novem letu dobijo brošurice al; prospekte s temi navodili, ostalim pa take informacije skoraj niso dostopne.
—- Od šoferjev slišimo, da je savske gume težko dobiti.
Res jih primanjkuje, to pa zato, ker smo vezani na prvo opremo in izvoz. Za domačo prodajo je prvo kvaliteto težko dobiti. Letošnjo jesen imamo izdelanih nekoliko več avtomobilskih gum.
— Kako pa bo letos z ježevkami?
Mi teh plaščev ne delamo več, prepovedi uporabe pri nas pa še ni.
Kakšne so možnosti, da lastniki avtomobilov zamenjajo neustrezne avtoplašče, smo vprašali tov. Bidov-čevo v Prodajni organizaciji Save.
Odgovor je takle:
(Nadaljevanje na 7. strani)
Vse »sumljive« plašče je Ludvik Pavšar natančno izmeril
m
Predstavljamo vam
7
Tri leto z'
V Savi smo z elektronsko obdelavo podatkov začeli zelo zgodaj. Prve obdelave so poskusno stekle leta 1969 v računskem centru v Škofji Loki. Bile so takšne, kakršne je omogočala takratna računalniška tehnika in takratni načini shranjevanja ter obdelave podatkov. Število osnovnih informacij (t. j. matičnih podatkov o predmetih dela, o kupcih in dobaviteljih itd.) in statističnih podatkov (npr. o gibanju materiala, o finančnih transakcijah itd.) je bilo majhno, ker so pomožni pomnilniki računalnika imeli
majhno kapaciteto. Temu dejstvu je bil prilagojen tudi koncept takrat-
računalnikom
goče na centralno enoto priključiti do 8 diskov hkrati.
Pravkar je prišel na trg računalnik IBM 370/138, ki ima osnovno kapaciteto centralne enote 512.000 znakov in jo je mogoče razširiti do 2 milijona znakov. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so se v dobrih 15 letih za več kot 100-krat povečale kapacitete centralnih enot in pomožnih pomnilnikov. Vzporedno s tem povečanjem je tekel tudi razvoj enot za zajemanje in podajanje podatkov, predvsem terminalov. Sodoben koncept obdelave mora težiti k temu, da zajema podatke tam, kjer nastajajo (npr. v proiz-
Detajl iz računskega sektorja'
nih obdelav. Večina podatkov za neko obdelavo je morala biti zbrana na luknjanih karticah, po končani obdelavi smo jih shranili za periodične (statistične) obdelave, ko smo jih znova včitavali, sortirali in dopolnjevali z matičnimi podatki, kot je to zahteval končni izpis. Pa ne samo pomožni pomnilniki računalnika, tudi glavni spomin je bil majhen. Večino današnjih obdelav takrat ne bi mogli izvajati, ker bi močno prekoračili kapaciteto centralne enote malega računalnika.
vodnji, skladiščih, službah, poslovalnicah prodajne službe itd.), in tja tudi posreduje rezultate obdelav (fakture, materialne čelke, razna poročila itd.). Po svetu so takšni koncepti že vsakdanja stvar, v Sloveniji pa so dokaj dobro razvili terminalsko mrežo v Meblu v Novi Gorici, pri Ljubljanski banki ter Železarni Ravne. Največji problem pri uvajanju terminalov so prav gotovo denarna sredstva, kajti s terminali opremljen računalnik je vsaj dvakrat dražji od tega, ki zdaj stoji v našem računskem centru.
RAZVOJ RAČUNALNIŠTVA
Poglejmo, kako je potekal razvoj računalniške opreme. V škofjeloškem računalniku (IBM 360/20) je bila kapaciteta centralne enote
16.000	znakov (bytov) in kapaciteta magnetskega diska kot pomožnega pomnilnika 7 milijonov znakov. Istočasno sta bila priključena na centralno enoto 2 diska oziroma 14 milijonov znakov. Povedati moramo, da je bil razvoj približno enak pri vseh velikih proizvajalcih računalniške opreme. Navedeni podatki se bodo nanašali na firmo IBM ne zato, ker imamo v Savi računalnik te firme, ampak tudi zato, da bodo kar najbolj primerljivi med sabo. Denimo, da je naš računalnik IBM 370/135 10 let mlajši od tistega v Škofji Loki. Osnovna kapaciteta centralne enote je 96.000 znakov, ki jo je mogoče razširiti do 512.000 znakov in zelo razširjen pomožni pomnilnik. Ta je lahko sestavljen iz diskov s kapaciteto 30 milijonov znakov (takšne imamo pri nas) ali 200 milijonov znakov. Zdaj je mo-
RAZVOJ OBDELAVE PODATKOV
V SAVI
Začeli smo, tako kot vsi začetniki, s parcialnimi obdelavami: posebej je teklo fakturiranje, posebej mate-liialno poslovanje, potem smo začeli že tudi s sestavnicami, planiranjem itd. S prehodom na lasten računalnik v marcu 1973. leta smo temeljito posodobili koncept obdelav. Načrtno smo zgradili svojo banko matičnih podatkov, ki je sestavljena iz naslednjih podatkov:
—	matični podatki o predmetih dela (surovine, polizdelki, izdelki)
—	podatkih o naših kupcih in dobaviteljih,
—	matični podatki o delavcih,
—	podatki o stroškovnih mestih in povezava med primarnimi in sekundarnimi stroškovnimi mesti,
—	podatki o planu nabave surovin, planu proizvodnje in prodaje izdelkov,
—	podatki o planu stroškov in primerjava z dejanskimi stroški
— statistični podatki s področja materialnega poslovanja, vodenja glavne knjige, saldokontov itd.
Osnovni princip sodobne obdelave podatkov s centralno banko podatkov je mogoče opisati takole: vsak podatek pride v računalnik samo enkrat, po obdelavi je shranjen na natančno določenem mestu pomožnega pomnilnika in je dostopen vsem obdelavam z različnih področij in še posebej direktnim uporabnikom po terminalski mreži. Lahko se pohvalimo, da imamo takšno organizacijo podatkov, ki v svojem konceptu ustreza svetovnim no. -mam, da torej na tem področju prav nič ne zaostajamo za računskimi centri v razvitih industrij »mn državah. Ob tem pa moramo hkrati priznati, da natančnost in ažurnost podatkov v naši banki podatkov ni zadovoljiva. Vse preveč se dogaja, da razna poročila (npr. proizvodno poročilo, stanje zalog v skladiščih ild.) ne ustreza dejanskemu stanju. Razlogi so različni, nekaj je človeških napak, glavni razlog pa je gotovo v predolgi poti, ki jo mora opraviti npr. materialni ček od enote, ki ga je izpolnila, preko računskega centra do končnega uporabnika, ki na listi zalog dobi spremenjeno stanje v določenem skladišču.
Ker smo že opisali razvoj računalniške tehnike in koncepta obdelav, je prav, da povemo še neikaj o povečanju raznovrstnosti in količine podatkov, ki prihajajo v SIS. Leta 1973 smo vsak mesec zluknjali od 100 do 150 tisoč kartic, letos pa že več kot 300 tisoč mesečno. Glavna masa podatkov je prišla s področja finančnih obdelav in obračuna OD. Očitno je postala luknjalnica ozko grlo v procesu obdelave podatkov. Zato smo se odločili, da povečamo njeno kapaciteto in hkrati posodobimo način luknjanja. Namesto luknjanih kartic bomo začeli uporabljati magnetne plošče — diskete, na katere bodo luknj ačice vpisovale podatke ne več z luknjanjem, temveč s pomočjo magnetnega zapisa (podobno, kot posnamemo govor ali glasbo na kaseto pri kasetofonu).
Ko bomo obdelali podatke z neke diskete, bo ta spet romala v luknjal-nico in nanjo bodo vpisovali nove podatke. Prihranek bo precejšen, saj moramo zdaj obdelane kartice odvreči.
Za konec bi radi povedali še besedo ali dve o občasnih obdelavah in reševanju enkratnih problemov na računalniku. Še vedno velja ugotovitev, da strokovni delavci, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskavami na tehnoloških, tehniških, razvojnih, ekonomskih in drugih področjih, vse premalo uporabljajo možnosti, ki jim jih nudi računal-n.k. Vsa mlajša generacija diplomantov tehničnih fakultet se je pri študiju srečala z vsaj enim programskim jezikom in je tudi že reševala probleme s pomočjo računalnika. Velika večina matematičnih, statističnih problemov in nalog s področja optimizacij po metodah linearnih in nelinearnih metod je že sprogramirana in programi so instalirani v našem računskem centru. To pomeni, da nam lahko računalnik pomaga, čeprav sami ne znamo pisati programov.
Naj zaključimo z apelom na vse tiste, ki se ob svojem delu srečajo s takšnimi problemi, naj razmislijo o uporabi računalnika pri svojem
delu.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Maša akcija
Trenutno imamo na razpolago sledeče dimenzije avtoplaščev:
145 SR 12 D 727 145 SR 13 D 727 155 SR 13 M 401 TL 135 SR 13 D 727 520 — 12 V 33 520—12M+S 560— 13M+S
560 — 13 V 33 TL 560— 15 FAV 615/155-13 V 71 600 — 12 FAV TL 600 — 15 V 33 550 — 12 V 33 590 — 13 V 33
Opomba urednika: Mislimo, da vsak lastnik vozila ve, katere dimenzije avtoplaščev potrebuje.
O (ne)ustreznem pritisku v avto-plaščih povzemamo informacijo po tehničnem priročniku:
Vsak dan srečujemo na cesti voznike, ki ne skrbijo dovolj za obuvalo svojega vozila: ali vozijo z nepravilno izbranimi plašči, ali ne upoštevajo dovolj navodil o pravilnem koriščenju plaščev, ali pa že pred njihovo uporabo niso pravilno ravnali z njimi. Seveda vsaka napaka zmanjšuje varnost in ekonomičnost vožnje pa tudi življenjsko dobo plašča.
V želji, da bi bilo takšnih voznikov čedalje manj, smo izbrali nekaj nasvetov za pravilno ravnanje s plašči. Ti nasveti naj pomagajo odpraviti najpogostejše vzroke predčasne izrabe plaščev.
POLNILNI PRITISK
Največ defektov in poškodb plaščev je posledica nepravilnega polnilnega pritiska glede na nastopajočo obremenitev. Polnilni pritisk v plaščih vpliva tudi na obnašanje in lego vozila na cesti. Zato upoštevajmo naslednje nasvete.
— Najboljše je, da plašče polnimo do pritiska, ki ga je predpisal izdelovalec vozila, ker je le-ta pri določanju višine poleg obremenitve plaščev upošteval še hitrost vožnje in ostale vozne lastnosti vozila.
— Podatki za polnilni pritisk v glavnem delu priročnika veljajo za kontrolo hladnih plaščev. Nikdar ne smemo segretih plaščev polniti na predpisani pritisk za hladne plašče. Pritisk med vožnjo vedno naraste približno za 20 °/o, ko pa se plašči ohladijo, pade na prejšnje stanje.
— Če polnimo plašče, ki so segreti od vožnje, je treba predpisani polnilni pritisk prekoračiti, in sicer:
za 0,2 at, če je bila vožnja normalna,
za 0,3 at, če je bila vožnja ostra ali dolgotrajna.
— Če se pripravljamo na daljšo pot in računamo na višje poprečne hitrosti, je pametno zvišati polnilni pritisk za 0,2 do 0,3 at. Zelo je važno, da imata plašča na isti osi enak pritisk.
— Pri zimskih plaščih (M 21, M 22, D 741) je treba polnilni pritisk povišati za 0,2 at. S tem zmanjšamo obrabo plaščev in porabo goriva, izboljšamo pa stransko vodenje.
— Polnilni pritisk je treba kontrolirati z natančnim manometrom. Pri tem ne smemo pozabiti na rezervni plašč.
Namen naše akcije je opozorilo: uredite svoje vozilo — predvsem zaradi svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu.
8
Obramba domovine
Blegoš ‘76
Vojaški manevri Blegoš 76 so že precej za nami in se jih še komaj spomnimo, razen tistih, ki so pri njih sodelovali. Visoke vojaške starešine in vodilni družbenopolitični delavci so ocenili uspešnost celotne vojaške operacije, nas pa so zanimala mnenja naših sodelavcev, ki so se vaj udeležili. O tem, kako je
Boštjan Skuber
bilo, smo vprašali tov. Janeza Ko-movca, vodjo nanašalnega stroja v Umetnem usnju in tov. Boštjana Skubra, konfekcionarja iz TAP.
— Kako je bil organiziran odhod na zborno mesto in na »vojno« področje?
J. Komovec: V zgodnjih jutranjih urah sem 15. oktobra dobil poziv, v eni uri pa sem bil že v vojašnici. Potem so bili premiki počasnejši, bili bi lahko bolje organizirani in predvsem hitrejši.
B. Skuber: Po obvestilu je bilo malo časa za priprave na odhod. Na predvideno mesto smo prispeli hitro in organizirano. Premiki večjih enot pa so bili bolj počasni, kar je razumljivo glede na veliko število vojakov in vozil.
— Med potekom vojaških vaj so prevladovali slabi vremenski pogoji.
Kako ste jih udeleženci prenesli?
J. Komovc: Sam nisem imel kakšnih posebnih težav. Služim pri motoriziranih enotah, kjer nas premiki in pripravljenost na položajih ni toliko prizadela kot vojake pe-šadijskih enot. Tudi prenočevali smo pod streho, v senikih pri kmetih.
B. Skuber: Slabi vremenski pogoji so ovirali potek operacij in zahtevali veliko naporov, ki pa smo jih vsak po svoje prenašali pač glede na utrjenost in kondicijo.
— V vsaki vojni ima sodelovanje vojaških enot s civilnim prebival-
stvom pomembno vlogo. Kako ste se vi razumeli s prebivalci?
J. Komovc: Že to, da smo prenočevali v senikih, priča, da so nas prebivalci sprejeli kot svoje. V neki vasi pod Vrhniko so nas stregli kar med pohodom. Drugič so nam nosili okrepčila, ko smo v mrazu in burji kopali zaklone.
B. Skuber: Dobro. Dobivali smo razne podatke. Ponudili so nam tudi čaj ali kaj drugega, kar nam je v mrazu zelo pomagalo in dvigalo moralo.
— V razgovorih je včasih slišati, da disciplina ni bila najboljša.
Kako je bilo pri vas?
J. Komovc: Disciplina je bila v redu. Nismo imeli nobenih kaznovanj ali prekrškov.
B. Skuber: Lahko rečem, da je bila delno dobra. Rezervisti smo pozabili na to, kakšna je vojaška disciplina in bi pač trajalo nekaj časa, da bi se je zopet navadili. Bilo je nekaj prekrškov, vendar ne težjih.
— Kakšna je bila oskrba s potrebnim vojaškim materialom in hrano?
J. Komovc: Z vojnim materialom nismo imeli težav, tudi oskrba z bojno municijo za preizkus naše usposobljenosti je bila zadovoljiva. Hrana je bila srednje kvalitete, kruh pa bi lahko bil boljši.
B. Skuber: Oskrba je bila zadovoljiva, čeprav je včasih prišlo do manjših zastojev, kar pa je opravičljivo pri tako velikem številu vojakov.
— Kako bi ocenili celotno vajo?
Janez Komovc
J. Komovc: Splošna ocena je pozitivna, ker pač napore, neprespane noči, čakanje in premike hitro pozabiš, ostanejo pa spomini na lepe trenutke.
B. Skuber: Celotne operacije ne morem ocenjevati, ker tudi njenega celotnega poteka ne poznam. Bil sem samo eden izmed tisočev vojakov na »vojnem« območju. Za našo enoto lahko trdim, da je svoje naloge s skupnimi napori uspešno opravila.	P. B.
V nedeljo, 24. oktobra, je bilo v Ro-bežu nad Apačami tretje tovariško sre. Čanje in odkritje spomenika prvi bitki slovenskih partizanov z nacističnimi silami na Koroškem 16. avgusta 1942. Spomenik je postavila Zveza koroških partizanov 1973. leta, vendar so ga neonacisti štirinajst dni pozneje razstrelili.
Slovesnosti ob ponovnem odkritju spomenika se je udeležilo več tisoč gostov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, med katerimi so bili tudi član predsedstva SRS in nekdajni povelj-
nik Kranjčevega bataljona generalpolkovnik Franc Poglajen, veleposlanik SFRJ na Dunaju Gustav Vlahov, jugoslovanski konzul v Celovcu Bojan Lubej, predsednik Zveze sloven-
skih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter ter mnogi drugi, med njimi tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše delovne or. ganizacije.
Med vožnjo po prelepi Rožni, Podjunski in Ziljski dolini na Koroškem nam je naš vodič tov. Silvo Ovsenik z Delavske univerze v Kranju pripovedoval o narodnoosvobodilnem boju Slovencev na tem območju. Veliko nam je povedal o ljudeh in vaseh, saj je štiri vojna leta preživel med njimi, našel prijatelje in tovariše, s katerimi se še danes, po tridesetih letih srečuje. Veliko spominov pa je tudi grenkih, saj mnogih tovarišev ni več. Na Koroškem je okrog štirideset skupinskih grobov žrtev nacističnega nasilja. Tako je n. pr. v Velikovcu pokopanih 83 partizanov, večinoma Slovencev, v Železni Kaplji 123 in še bi lahko naštevali, kar dokazuje, da se slovenski narod ne ukloni nobeni, še tako veliki vojaški moči. V krajih, kjer smo se ustavili, nas je pričakala slovenska govorica in dobrodošlica prijaznih ljudi, ki so že tri desetletja izpostavljeni stalnim pritiskom in grožnjam samo zato, ker so Slovenci in govorijo svoj materin jezik, gojijo svojo kulturo in običaje.
Predvideni prostor ob spomeniku, ki so ga zaslražili močni oddelki avstrijske policije, je bil za vse goste skoraj premajhen. Govorniki, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Jugoslavije, Benečije, Julijske krajine in Avstrije so ostro obsodili neizpolnjevanje 7. člena državne pogodbe in divjanje neonacističnih sil ter zahtevali od avstrijske vlade in javnosti, da izpolni že pred 20. leti sprejete dolžnosti.
Mladina Koroške je v svojem biltenu med drugim zapisala:
»Naš dolg do vseh tistih, ki so v preteklosti darovali življenje za naš narod, ki že 1400 let prestaja hude preizkušnje, je tako velik, da se mu nobeden izmed nas ne more in ne sme odreči. Zato bomo prav v dobi enaindvajsetega avstrijskega državnega praznika, ki skoraj sovpada s časom ugotavljanja manjšin v Avstriji, pokazali avstrijski in svetovni javnosti, da hočemo živeti na podedovani stari zemlji enakopravni in kot ponosni potomci naših prednikov in da je ni sile, ki bi zlomila našo voljo do življenja in boja.«
Boj koroških Slovencev za svobodo in enakopravnost smo prisotni pozdravili prepričani, da tudi narodi in narodnosti Jugoslavije in vsa napredna avstrijska javnost podpirajo prizadevanja naših rojakov.
Partizanski pevski zbor iz Trsta je v odlično izvedenem programu s pesmijo obudil spomine na težke vojne dni, na ljudstvo, ki se je pred 30. leti s krvjo borilo za svobodo, pa je kljub temu zatirano še danes.
Komaj teden dni po odkritju spomenika v Robežu in svečani izročitvi v varstvo vsem avstrijskim demokratičnim silam je odjeknila nova eksplozija v Komelu pri Pliberku, ki je do tal porušila spominsko obeležje protifašističnemu in protinaci-stičnemu boju. To je še ena izmed mnogih zastraševalnh akcij, naperjenih proti našim rojakom na Koroškem.
Tako to barbarsko početje kot tudi prejšnja, ki naj bi vplivala na posebno štetje 14. novembra, vendar naše manjšine na Koroškem ne morejo prisiliti, da o svoji usodi ne bi odločala sama.
Narod, ki se je pripravljen boriti za svoje pravice, ne more nihče zlomiti.	P. B.
Priloga
9
Gospodarjenje v devetih mesecih
Devetmesečni pregled gospodarskih gibanj kaže, da so nekatere neugodne težnje gospodarjenja premeščene in so se obrnile v pozitivno smer, kar zlasti velja za oživljanje industrijske proizvodnje in produktivnosti.
Pregled gibanja proizvodnje, zaposlenih in produktivnosti
v letošnjih devetih mesecih in primerjava z enakim lanskoletnim obdobjem
SAVA - lokacija Kran.i
Skupnost tozdov	DOSEŽENA PROIZVODNJA ton)		INI	) E K S I		INDEKSI STANJA ZAPOSL.		INDEKSI	PRODUKTIVE
	I-IX/1976	I-IX/1975	na plan	I-IJC/76 l-lX/75	I-VIII/76 I-VIII/75	30.9.76 1.1.76	31.8.76 1.1.76	l-lk/76 l-IX/75	I-VIII/76 I-VIII/75
TAP	17.670,1	15.983,4	lo2,4	Ho,6	lo9,4	lo4,6	lo3,l	lo5,6	lo4,7
TTI	7.647,8	7.858,2	94,o	97,3	95,9	99,6	98,1	lol,2	99,9
UU ton	2.554,1	2.464,7	83,7	lo3,6	lo3,5	Ho,3	l°5,5	-	-
000 m2 >«5.715i4		'5.131,1	86,7	118,7	*12o,o	-	-	lo8,3	lo9,9
KET	-	-	-	-	-	lol,7	lol,o	-	-
POS	-	-	-	-	-	121,6	119,6	-	-
OSS	-	-	-	-	-	lo8,4	lo7,6	-	-
IC	-	-	-		-	loo,o	loo,o	-	-
Skupaj	27.872,0	26.306,3	98,0	106,0	lo4,8	lo3,8	lo2,5	_	
	*29.o35,5	#26.972,7	97,8	lo7,6	»106,7	-	-	*To4,8	*lo4,2
-	187 delovnih dni januar-september 1975
-	185 delovnih dni januar-september 1976
indeks	= 93,9
* proizvodnja umetnega usnja je zaradi realnejše primerjave izkazana v tisoč m2
merjava z enakim lanskoletnim obdobjem je razvidna iz naslednjih indeksov:
I—VI	76/75	101,4
I-VII	76/75	101,8
I—VIII	76/75	104,2
I-IX	76/75	104,8
Problemoliko prednje I. - IX.
V	prvih devetih mesecih je delovna organizacija — lokacija Kranj prodala za 1.054.524 tisoč din izdelkov, to je v isti višini, kot je bila predvidena po letni dinamiki. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je bila devetmesečna realizacija dosežena z indeksom 113,5.
Iz primerjave z lanskim letom pa je razvidno, da se je najbolj povečal izvoz, indeks 174,3, ki pa v zadnjih mesecih kaže težnjo rahlega upadanja.
V	POS je bila večja realizacija za 22 %, medtem ko se je delež domače prodaje obdržal na ravni lanskoletne dinamike, indeks 101,5.
Iz podatkov o gibanju proizvodnje v prvih devetih mesecih ugotavljamo, da se ta počasi in vztrajno zboljšuje. Tako smo v tem obdobju proizvedli 29.033 ton izdelkov (proizvodnja tozda Umetno usnje je izražena v m2), kar je za 8,6 % več, kot je bilo realiziranega v enakem obdobju lani, ko sta bila tudi 2 delovna dneva več. Glede na letno dinamiko je bila proizvodnja dosežena z indeksom 97,8.
V okviru skupnosti tozdov in tozdov so dosegli najboljše proiz-
vodne rezultate v TAP, kjer so plan proizvodnje glede na devetmesečno dinamiko presegli za 2,4 ali za 10,6 % več kot v istem obdobju lani. Nekoliko pod planom je bila dosežena proizvodnja v TTI, in sicer z indeksom 94,0 glede na plan in z indeksom 97,3 v primerjavi z lanskimi devetimi meseci, vendar se proizvodni rezultati zboljšujejo. Fizični obseg proizvodnje v tozdu Umetno usnje je bil v devetih mesecih dosežen v primerjavi s planom z indeksom 86,7 ali glede na enako lansko obdobje z indeksom 118,7.
Za Emalizirano obdobje ugotavljamo, da se povečuje zaposlovanje. Tako se je stanje zaposlenih v letošnjem devetem mesecu v primerjavi z začetnim stanjem (1.1.1976) povečalo za 3,8 %.
Ker se fizični obseg proizvodnje giblje v devetih mesecih z nekoliko hitrejšo dinamiko kot stopnja zaposlovanja, se neposredno odraža pri stopnji porasta produktivnosti dela. V prvih devetih mesecih je bila ta dosežena z indeksom 104,8 v primerjavi z istim lanskim obdobjem.
Dinamika produktivnosti za posamezna obračunska razdobja in pri-
Podrobnejši podatki o doseženi prodaji po prodajnih poteh so razvidni iz naslednje tabele:
Skupnost tozdov TAP
TAP je v letošnjih devetih mesecih prodal za 612.903 tisoč din izdelkov, kar predstavlja 58,2 % celotne reali-
(Nadaljevanje na 10. strani)
10
Priloga
(Nadaljevanje z S. strani)
zacije Save — lokacija Kranj. Celotna dinamika se giblje v okviru planske, indeks 104,39, medtem ko se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za indeks 119,87. Iz relativne strukture ugotav-
ljamo, da se je letos povečal delež realizacije v izvozu in v POS, vzporedno pa se je znižal v domači prodaji.
Kvaliteta prodaje, ugotovljena na osnovi doseženih in planiranih ra-batnih stopenj, kaže na izboljšanje rentabilnosti prodaje. Tako se je indeks skupne rabatne stopnje znižal od prvega polletja, ko je znašal 109,2, na 105,8 merjeno z enakim lanskim obdobjem. Kljub temu pa bo potrebno težiti k znižanju prodajnih popustov, saj so doseženi še vedno višji, kot smo jih predvideli z gospodarskim načrtom.
	Prodajne	N e	to	r	e a 1 i z a	c i j a		
Tozd	poti	Doseženo				Indeksi	
		I-IX 1975		1-1X1976		I-IX/76	na
		din	struktura		din	struktura		I-II/75	plan
Skupnost	domača prodaja	529.726	64,49	551.456	57,54	lo6,59	99,52
tozdov	izvoz	62.o6o	12,14	lol.579	16,54	165,56	lo5,59
TAP	POS	119.5o2	25,57	16o.068	26,12	155,95	116,61
	Skupaj	511.288	loo,00	612.9o5	loo ,00	119,87	lo4,59
Skupnost	domača prodaja	219.489	69, o2	190.257	60,5o	86,6?	91,99
tozdov	izvoz	21.779	6,85	47.855	15,22	219,72	155,51
TTI	POS	76.725	24,15	76.548	24,28	99,51	95,15
	Skupaj	517.995	loo,00	514.458	loo, OO	98,28	98,28
Tozd	domača prodaja	81.654	8o,14	98.899	77,76	121,12	89,ol
Umetno	izvoz	6.978	6,85	9.o57	7,12	129,79	57,4o
usnje	POS	15.255	15,ol	19.227	15,12	145,o5	125,17
	Skupaj I-IX	I0I.887	loo,00	127.185	100,00	124,85	84,4o
Delov.orgEUi. domača prodaja		650.869	67,75	640.592	60,75	lol,54	95,56
lokacija	izvoz	9o.817	9,75	158.289	15,01	174,29	lo4,55
Kranj	POS	2o9.482	22,5o	255-645	24,24	122,o4	lo8,97
	Skupaj	951.168	loo,00	1,054.524	loo ,00	115,25	99,69
Delov.org.	domača prodaja	455.284	69,o	414.740	60,6	91,1	87,9
lokacija	izvoz	52.8oo	8,0 25,o	lo2.28o	14,9	195,7	96,1
Kranj	POS	151.912		167.814	24,5	llo,5	lol ,8
	Skupaj I-VI	659.996	loo ,0	684.854	loo ,0	lo5,8	92,1
Skupnost tozdov TTI
Indeks prodaje TTI se je popravil od 91,3, kot je bil dosežen v prvem polletju 1976, na 98,3, merjeno na enako obdobje lani. Z istim indeksom je dosežen letni plan realizacije. Skupno je TTI v prvih osmih mesecih realiziral za 314.438 tisoč din, kar predstavlja 29,82 % celotne realizacije delovne organizacije na kranjski lokaciji. Znižuje se strukturni delež realizacije po domači prodaji, odpade še vedno nanjo 60,5 % celotne realizacije. Izvoz znaša v strukturi domače prodaje
15,2 % celotne realizacije in je v primeru z enakim lanskim obdobjem dosežen z indeksom 219,72.
Kupcem je bilo priznano 79.057 tisoč dinarjev rabata, kar ustreza
20,1	% poprečni stopnji. Ta je porasla v primerjavi z lanskimi devetimi meseci za indeks 122,65 in je večja za 12,87 % od planirane.
Tozd Umetno usnje
Tozd Umetno usnje je v letošnjih devetih mesecih prodal za 127.183 tisoč dinarjev izdelkov, kar predstavlja 12,6 % celotne realizacije
Sava — lokacija Kranj. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je povečala skupna realizacija za 24,83 %; v prvem polletju je bila višja za 14,9 %, kljub temu pa je bila planirana realizacija dosežena le z indeksom 84,40 . V devetih mesecih še vedno močno zaostaja izvoz, indeks 37,40, povečuje pa se delež prodaje preko POS.
Poprečna rabatna stopnja je enaka lanskoletni, indeks 99,27 ter je precej nižja od planirane predvsem na račun kvalitetnejše prodaje gotovih izdelkov preko domače prodaje.
Pregled gibanja zalog materiala, nedovršene proizvodnje in zalog gotovih izdelkov v delovni organizaciji Sava — lokacija Kranj
						(v	000 din)	
Oblike	Zal	0 e e n	a dan				I IT D	E K S
obratnih sredstev	.1.1976	31.3.1976	30.6.1976	31.8.1976	30.9.1976	30.9.1975	30.9.76 30.9.75	30.9.76 1.1. 76
Zaloge materiala	164.745	168.039	157.860	166.35o	166.932	147.490	113,2	lol,3
Zaloge nedovrš.proizv.	50.368	56.086	52.632	52.146	52.783	47.800	llo ,4	lo4,8
Zaloge gotovih izdelkov	2o5.612	228.197	231.656	186.213	182.2o9	184.361	98,8	88,6
Skupaj	420.725	452.322	442.148	4-o4.7o9	401.924	379.651	105,9	95,5
bazični indeks	loo ,0	lo7,5	lo5,l	96,2	95,5			
verižni indeks	loo ,0	1°7,5	97,8	91,5	99,3			
Zaloge materiala R 3 (osnovni, pomožni material ter drobni inventar) kažejo v devetih mesecih tendenco naraščanja. Tako so zaloge R3 po stanju 30.9.1976 porasle v primerjavi z enakim obdobjem lani za
13,2	%, medtem ko so bile v primer-
janih osmih mesecih večje le za 3,8 °/o. V primerjavi s stanjem v začetku leta pa so devetmesečne zaloge večje za 1,3 %.
Podatki o gibanju zalog gotovih izdelkov kažejo tendenco upadanja. Vrednost zalog na dan 30.9.1976
znaša 182.209 tisoč din in so absolutno manjše od začetnih za 23.403 dinarjev oz. so dosežene z indeksom 88,6. Prav tako so nižje letošnje devetmesečne zaloge od lanskoletne dinamike — indeks 98,8. V primerjavi s preteklim mesecem so se najbolj znižale zaloge v TAP in TTI.
Poslovni uspeh - lokucilu Kranj I. - IX. 1976
S 1. januarjem letošnjega leta velja novi zakon o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka po plačani realizaciji. Zaradi realne primerjave poslovnih rezultatov s preteklim obdobjem in planom so elementi celotnega dohodka in dohodka obračunani tudi na osnovi fakturirane realizacije.
Glede na to, da so bili v prvem polletju letošnjega leta izkazani izredno neugodni poslovni rezultati celotnega gospodarstva predvsem zaradi prehoda na obračun po pla-
čani realizaciji, je izšla v Uradnem listu SFRJ št. 42 z dne 24.9.1976 UREDBA O DOPOLNITVAH UREDBE O OBRAČUNAVANJU VREDNOSTI NEDOVRŠENE PROIZVODNJE DOLOČENIH PROIZVODOV IN STORITEV IN O UGOTAVLJANJU TERJATEV OD ZUNANJIH DOLŽNIKOV VSEBOVANIH V INSTRUMENTIH ZA ZAVAROVANJE PLAČILA. V Uradnem listu SFRJ št. 43 z dne 1. oktobra 1976 pa je bil objavljen PRAVILNIK O LISTINAH, S KATERIMI SE UGOTAVLJA ZNE-
SEK IZDATKOV, VSEBOVANIH V NEPLAČANI REALIZACIJI.
Na osnovi omenjenih sprememb se obračun poslovnega uspeha za devet mesecev letošnjega leta na osnovi plačane realizacije nekoliko razlikuje od polletnega obračuna poslovnega uspeha po plačani realizaciji.
Po določilih uredbe smo za vse prodane izdelke, katerih fakture so bile izdane od 16. do vključno 30. septembra in so bile plačane od 1.10. do vključno 15. oktobra, zmanj-
11
Priloga
Na 100 din porabljenih sredstev (materialni stroški in vsa amortizacija) smo imeli v lanskem prvem polletju 126 din realizacije (oziroma 26 din dohodka), nakar sledi padec že v lanskem avgustu (znižanje cen) in občuten padec v letošnjem letu (znižanje cen in naraščanje materialnih stroškov, cene surovin ter amortizacije). Čeprav so cene osnovnim surovinam v nadaljnjem porastu, pa smo s povečanjem produktivnosti in večjo realizacijo v septembru uspeli izboljšati koeficient ekonomičnosti v odnosu na avgust, kar pomeni, da se je odpiranje Škarij cen zaustavilo.
Ob tem, da je doseženi dohodek zaradi padanja koeficienta ekonomičnosti vse manjši, pa so obveznosti iz dohodka, pogodbene obveznosti in masa osebnih dohodkov, v naraščanju, kar logično vodi v naraščanje izgube.
Razdeljenost ustvarjenega povečanja dohodka, ki nam pove, kakšno je razmerje med razdeljenim in ustvarjenim dohodkom, povečanim za amortizacijo nad minimalnimi stopnjami, se je za delovno organizacijo — lokacija Kranj gibala takole:
jan.—jun. 1975
razdeljeni dohodek (RD) + povečana amortiz. (PA) ustvarjeni dohodek (OD) + povečana amortiz. (PA)
po fakt. po plač.
192.224 realizac. realizac.
~ 230.550 ~ 0,83	—
Izdelava prometnih stožcev v tozd Stiskani izdelki
jan.—sept. 1975
RD 4- PA OD + PA
277.900
314.121
= 0,88
šali stroške poslovanja (po stalni ceni) ter s tem za te zneske izboljšali poslovne rezultate.
Tako smo na nivoju delovne organizacije — lokacija Kranj znižali stroške ter s tem povečali fiktivne zaloge gotovih izdelkov za 31.301 tisoč dinarjev.
Ob polletnem obračunu poslovnih uspehov je bilo razvidno, da so poslovni rezultati posameznih skupnosti tozdov ali tozdov, doseženi tudi na osnovi fakturirane realizacije, znatno slabši kot v enakem obdobju lanskega leta ter tudi znatno izpod predvidevanj gospodarskega načrta za letošnje leto.
Obračun za devet mesecev letošnjega leta kaže, da so se nam v vseh skupnostih tozdov in tozdih (razen tozda POS) poslovni rezultati na osnovi fakturirane realizacije še poslabšali, medtem ko so se poslovni rezultati na osnovi plačane realizacije prav zaradi omenjenih zakonskih sprememb (zavarovanje terjatev izvoza, povečanje zalog na račun plačanih faktur) nekoliko izboljšali.
Vzroki za rezultate, ki smo jih navajali ob polletnem obračunu, so bili predvsem v nižji količinski prodaji, neusklajenih prodajnih cenah izdelkov, rasti cen materiala, povečanem obsegu izvoza, stagnaciji ali celo zmanjšanju proizvodnje. Na vse to so vplivali predvsem novi zakonski predpisi na področju gospodarstva (zakon o zagotovitvi plačil, zunanje-trgovinski režim).
V tretjem četrtletju, torej v mesecih, ko beležimo poslabšanje poslovnih rezultatov, pa nasprotno ugotavljamo v vseh skupnostih tozdov in tozdih boljše rezultate tako v proizvodnji kot v prodaji. To velja predvsem za skupnost tozdov TAP. Obseg prodaje v teh dveh mesecih je bil celo večji kot proizvodnja, tako da so se nam zaloge gotovih izdelkov znižale na lokaciji Kranj za 23,4 milijone dinarjev. Toda škarje cen (permanentna rast stroškov — neusklajene cene) se vse bolj odpirajo in s tem ekonomičnost poslovanja pada.
Ekonomičnost poslovanja, merjena v porabljenih sredstvih na celotni dohodek, se je za delovno orga-
nizacijo	—	lokacija Kranj	gibala
takole:
po	po
fakt.	plač.
jan,—jun.	1975	real.	real.
celot, dohodek (CD) porablj. sred. (PS)
jan.—sept. 1975	CD = 1,25 PS	—
jan.—jun. 1976	CD ii = U8	1,08
jan.—avg. 1976	CD = 1,17 PS	1,07
jan.—sept. 1976	CD -	= U7 PS	1,15
jan.—jun. 1976
jan.—avg. 1976
jan.—sept. 1976
RD + PA	240.936	
		= 1,12
OD + PA	199.813	
RD + PA	317.564	
		= U7
OD + PA	250.81	
RD + PA	370.448	
		- 1,25
OD + PA	297.021	
2,20
2,50
1,46
V prvem polletju je bila stopnja ekonomičnosti tolikšna, da smo na 100 din ustvarjenega dohodka, povečanega za predpisano amortizacijo, 83 din razdelili za pogodbene in zakonske obveznosti ter osebne dohodke, 17 din pa je ostalo za po-
večanje skladov. Ta razdelitev dohodka je nato v avgustu porastla in je v znatnem porastu v letošnjem letu vzporedno s padcem ekonomičnosti, saj smo v devetih letošnjih mesecih razdelili 125 din dohodka na 100 din ustvarjenega dohodka torej imeli 25 din izgube.
Struktura celotnega dohodka za razdobje od I.—IX./76 ter primerjava z enakim lanskim obdobjem za delovno organizacijo Sava — celota
v ooo din
ELEMENTI CELOTNEGA DOHODKA	DOSEŽENO PO FAKT.REALIZ. I-IX/1975	DOSEŽENO PO FAKT. REAL. I-IX/1976	DOSEŽENO PO INDEKS PLAČ.REAL.	I-IX/76 I-IX/1976	I-IX/75			PLAN PO INDEKS FAKT.R. NA I-IX/76 PLAN	
	1	2	3		4 = 2:1	5	6	= 2:5
CELOTNI DOHODEK	1,914.912	2,156.527	2,	055.544	112,6	1,945.445	llo,9
eksterna realizacija	1,294.939	l,392.o96	1,	322.542	lo7,5	l,4o5.316	99,1
realizacija trg. blaga	289.9U	334.933		316eo2o	115,5	245.337	136,5
interna realizacija	3o3.379	400.367	389.714		132,0	283.831	141,1
izredni dohodki	26.682	29.131		27.268	lo9,2	10.961	265,8
PORABLJENA SREDSTVA	l,5o4.612	1,8o2.o85	1,	759.770	119.8	1,471.814	122,4
amortizacija predpisana	45.822	82.285		82.285	179,6	62.374	131,9
amortizacija nad predpisano	30.737	48.610		48.610	158,1	30.423	159,8
materialni stroški	1,428.053	l,671.19o	1,628.875		H7,o	1,379.017	121,2
DOHODEK	41o.3oo	354.442	295.774		86,4	473.631	74,8
DRUŽBENI PROIZVOD	486.859	485.337	426.669		99,7	566.428	85,7
AKUMULACIJA	144.269	55.573		3.095	38,5	126.269	44,o
O doseženih rezultatih v devetmesečnem obdobju letošnjega leta je na svoji 23. redni seji dne 25. oktobra temeljito razpravljal centralni strokovni svet in sprejel naslednje zaključke:
—	že sprejete zaključke ob periodičnih obračunih je treba čim dosledneje realizirati;
—	v Umetnem usnju, predvsem pa v TTI povečati obseg proizvod-
nje in prodaje ter uvesti nove izdelke, ki jih trg potrebuje;
—	za vse tozde in strokovne službe, ki izkazujejo izgubo, morajo pripraviti gospodarski načrt za leto 1977 kot sanacijski program;
—	vsi tozdi in strokovne službe so dolžne izdelati analizo zaposlenosti, jo omejiti na planske nivoje ter pri tem upoštevati nadomeščanje zaradi bolniških izostankov;
—	analizirati strukturo delovnega časa in zaostriti delovno disciplino;
—	prodajni tim naj znova prouči rabatno politiko, povezano s politiko kasaskontov. Prodajne službe tozdov naj pripravijo načrt odprodaje nekurantnih zalog gotovih izdelkov;
—	akcijo za pridobitev novih cen je potrebno usmerjati tudi s ciljem znižanja prometnega davka za gotove izdelke in carinskih stopenj za nekatere surovine.
12	Naš razgovor
Zakaj tako?
V zvezi s poročilom o devetmesečnem poslovanju smo povabili na RAZGOVOR TOV. ANTONA BAJUKA, PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE. Predvsem smo v tem pogovoru hoteli opozoriti na določene pomanjkljivosti, katerih odprava bo vsaj delno prispevala k izboljšanju poslovnega rezultata. Sicer pa preberite naš razgovor in prepričan sem, da bo sleherni Savčan lahko našel opozorila, ki se tičejo
tudi njega.
— Smo izkoristili vse možnosti, da bi dosegli boljši rezultat?
Prav gotov vseh možnosti, ki se nam v kolektivu nudijo, nismo izkoristili dovolj racionalno in gospodarno. To pa ne pomeni, da je pri nas v izobilju neizkoriščenih rezerv in da za boljši poslovni uspeh nismo storili ničesar. Z akcijskimi programi tozdov in nekaterimi drugimi akcijami smo bistveno prispevali k temu, da naši poslovni rezultati niso še slabši. Nekaj kazalcev gospodarnosti, kot so produktivnost, zaposlovanje itd. očitno kaže, da je bila naša politika pravilna in da smo se obnašali stabilizacijsko. Seveda pa se dogajajo včasih tudi stvari, ki nam niso niti malo v ponos in do katerih ne moremo biti malodušni, pa čeprav gre včasih v dinarjih izraženo za manj pomembne vsote. Veliko pomembnejši od vrednosti same je naš moralni odnos do tega, samozavest, odgovornost ___Ravnanje s surovinami,
izkoriščanje delovnega časa, medsebojni odnosi, odnos do skupne lastnine ipd. so stvari, kjer so še možne poti do boljših rezultatov. Tudi strokovni in vodstveni ter vodilni kader ni naredil vsega, da bi delo v proizvodnji nemoteno teklo, da bi bili prihranki pri stroških večji, da bi bila, kot včasih pravimo, »šti-munga« v kolektivu boljša. Ko govorimo o disciplini, izkoriščanju delovnega časa in medsebojnih odnosih, imajo mnogi pred očmi le proizvodnjo. Glede na moje poznavanje razmer pa moram trditi, da je v strokovnih službah vse prej našteto veliko bolj porazno kot v proizvodnji in, če imamo v mislih še to, da je v njih kader bolj izobražen, da se v zadnjih letih posveča velika skrb tudi moralno-političnim kvalitetam strokovnega kadra, je to toliko manj odpustljivo. Te trditve ne smem posplošiti, ker bi sicer naredil krivico tistim, ki vlagajo vse svoje znanje, moči in čas v delo, v kolektiv.
Mnogokrat tudi slišimo, da je za take slabše rezultate in uspehe kolektiva kriv sistem, cene, uvozni režimi za repromaterial in ne nazadnje razni zvezni organi itd. Prav gotovo so tudi objektivne težave. Pogoji poslovanja ob tem, da smo se v Jugoslaviji na najvišji ravni rigorozno odločili stabilizirati naše gospodarstvo in narediti bistvene spremembe tudi v odnosih, niso ugodni. Ne smemo pa dopustiti, da bi kdorkoli za problemi in težavami, ki pestijo naš celotni gospodarski razvoj, skrival sebe, svojo neodgovornost, neznanje ali celo izkoriščal vse to za spodkopavanje našega gospodarskega in socialističnega razvoja.
— Kje je rešitev?
Recepta za to ni. Predvsem je pomembno, da vsakdo svoje delo in
naloge dobro opravlja. Važna je tudi motivacija. Osebni dohodek je sicer eksistenčno važna kategorija, ni pa to vse in mnogim sodelavcem tudi moralni občutek, da so opravili družbeno koristno delo, pomeni plačilo za vloženi trud. Ko smo že ravno pri osebnem dohodku, moram reči, da so nam sistem delitve osebnih dohodkov, sprejemanje analitskih ocen in vrednotenje posameznih kategorij dela delno »ušli« iz kontrole, kar nam povzroča dodatne težave v medsebojnih odnosih.
Spreminjanje nekaterih zadev terja daljše in globlje poseganje pri razreševanju tudi za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, zahteva tudi poglobljene strokovne obdelave. Po nepotrebnem govorimo o odgovornosti, če ta ni sankcionirana, in v nekaterih primerih očitno ni. Mislim na odgovornost vodilnih, pa spet ne tistih, ki vedo, kaj so njihove naloge in delo, ki ukrepajo, ker se zavedajo svoje odgovornosti. Sreča, da so prvi v manjšini. Pri neposrednem proizvajalcu hitro najdemo napako, kje ga je polomil. Ali ugotavljamo odgovornost z istimi kriteriji in smelostjo tudi pri vodilnih?
če me, tovariš urednik, sprašuješ, kje je rešitev, menim, da bomo slej ko prej morali spoznati, da v nas samih.
— Si predsednik DS DO in delaš v družbenopolitičnih organizacijah v oddelku, od koder bi pričakovali revolucionarne rešitve?
Družbenopolitične organizacije si močno prizadevajo, da bi se pomanjkljivosti in nepravilnosti odpravile. Pri tem so v znatni meri uspele. Predvsem zveza komunistov in sindikat sta v svojih osnovnih organizacijah in organih sprejela pomembne sklepe tudi v zvezi s poslovanjem. Realizacijo teh sklepov pa budno spremljajo in uspehi so. Pomembno vlogo opravljajo družbenopolitične organizacije tako ha področju uresničevanja ciljev integracije z Vulkanom, Rumo, Totro in KTM kakor tudi pri uresničevanju ciljev vključevanja Save v Polikem. Osnovne organizacije, tozdi predvsem pa posamezniki in manjše skupine sodelavcev se obračajo na nas in organizacijo z vprašanji, predlogi, problemi, ki jih sami ne morejo rešiti, da jim pri tem pomagamo. Pri tem aktivno sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami tudi službe in vodstvo delovne organizacije. Če bi naredili inventuro političnega dela in aktivnosti, bi ugotovili, da je bilo malo katero leto na tem področju tako bogato. Uspehi so. So pa tudi subjektivne slabosti. Veliko prizadevanj je, da bi jih odpravili, toda med nami so tudi taki, ki mislijo, da se bodo stvari same po sebi uredile, da jih bomo odpravili z novo organizacijo, in na žalost tudi
taki, ki jim sploh ni mar, kaj se dogaja v kolektivu. Zopet moram naglasiti — tudi med našimi strokovnjaki. Do vprašanj, ki jih postavljajo sodelavci na sindikalnih skupinah in zborih delavcev, smo dostikrat preveč malenkostni ali pa strokovno »neizpodbitni« v odgovoru. To ni prav.
Revolucionarne rešitve bomo laže izvedli, če si bomo v mislih in akcijah še bolj enotni. To pa ne pomeni, da ne sme imeti vsak svojega mnenja o neki stvari. Važno je, da imamo skupen cilj in potem ne bo težav. Ni sprejemljivo tudi to, če si nekateri predstavljajo, da so lahko le strokovnjaki, pri tem pa menijo da je samoupravljanje domena drugih ter da za gospodarjenje odgovarja le vodstvo delovne organizacije in tozdov.
Ob strokovnem potencialu, kot ga ima Sava, vse prepogosto naletimo na razgovore o nakupu licenc. Na srečo smo doslej kupili le eno. Vse premalo pa smo naredili na področju ustvarjanja ugodnih pogojev za razvoj inovacijske dejavnosti.
— Ali meniš, da bi morali nekateri zapustiti delovna mesta, ali bo treba graditi na zavesti ljudi?
Dogovoriti se bo treba. Nisem privrženec velikih kadrovskih sprememb. Večina je zdrava in dobro dela. Nekaj pa bo nujno tudi zamenjati, ker postajajo posamezniki »cokla« razvoja na posameznem področju. Gre za to, da zgolj zaradi diplome te ali one šole nekateri niso sposobni in niso zmogli voditi kreativnega dela ali politike na svojem področju, zato niso dobili temeljne podpore že v okviru tima, kjer delajo.
Vsaka poslovna funkcija pa se v tej ali oni obliki odraža tudi pri rezultatih poslovanja in nam zato ni vseeno, kdo je na čelu posameznih funkcij. Menim, da je potrebno predvsem graditi na zavesti, vendar ne za vsako ceno. Kdor ne sprejema osnovne smeri naše politike, nima na vodilnem ali vodstvenem položaju mesta. Naša kadrovska politika je na tem področju v preteklih letih naredila velik napredek. Tako je treba nadaljevati. Možnost dodatnega izobraževanja in uveljavitve je treba omogočiti mlademu kadru, jim pomagati in pravilno usmerjati. Zelo pomembna se mi zdi tudi pripadnost kolektivu. Kdor živi, čuti in dela s kolektivom, mu
ni vseeno, kaj se v njem dogaja. Krepitev zavesti se mi zdi pomembna tudi zato, ker imamo veliko opraviti s tujimi partnerji in obiski. Ni nam vseeno, kdo in kako nas predstavlja. Vsekakor pa v samem izhodišču mislim na tisto zavest, ki uravnava naš odnos do dela, sodelavcev, materiala, samoupravljanja, gospodarjenja, odgovornosti itd.
— Misliš, da bo šlo?
Šlo bo! Nekatere stvari bomo morali še izboljšati. Mnogokrat poudarjeni disciplina in odgovornost sta samo stvar doslednega izvajanja naših samoupravnih aktov. Kot sem že omenil, se večina sodelavcev zaveda položaja, v katerem smo. Kolektiv daje velike napore, da doseženo boljše rezultate.
Nekatere pomanjkljivosti bomo odpravili tudi z novo organizacijo, nekatere z zavestjo, ki se vsak dan krepi, nekatere pa bomo morali tudi s kadrovsko politiko. Problemi bodo vedno. Važno je, kako smo organizirani in voljni, da jih obvladujemo. Nobena stvar ne sme neprizadeto mimo nas. To bi bilo nevarno. Premalo tudi poudarjamo, da so sodelavci v tozdih nosilci vsega. Pri tem ne izključujem tudi pomembnih nalog in dela, ki ga opravijo strokovne službe, vendar so te tako organiziran aparat, da služi uresničevanju in ugotavljanju materialne proizvodnje, saj so od te odvisni skupni rezultati dela. Vsi zaposleni mogoče še nismo dojeli, da smo vsak na svojem področju nosilci napredka, novitet, medsebojnih odnosov, kvalitete in v končni fazi skupnih rezultatov.
— Imamo kakršnekoli možnosti, da bi to leto poslovno bolje zaključili?
Gotovo bi pomenili ukrepi, ki so jih ob ugotovitvah devetmesečnega poslovanja sprejeli strokovni svet, svet zveze komunistov, razširjeno predsedstvo sindikata in o katerih bo v naslednjih dneh spregovoril tudi centralni delavski svet, če bi jih uresničili, velik korak k pozitivnemu uspehu. Toda čas je kratek in kakšnih bistvenih pozitivnih sprememb v rezultatih poslovanja ob koncu leta ne smemo pričakovati.
— Ste predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov kaj naredili, da slabosti, o katerih si govoril, odpravite?
V načrtu imamo, da se sestanemo v najkrajšem času in opredelimo ključne probleme naše delovne organizacije, med drugim tudi tiste, ki jih lahko odpravimo sami. Teh pa ne bi smelo biti 50, ampak največ 5, ker bi le potem lahko računali tudi na uspeh. Za te tako opredeljene probleme pa moramo narediti program reševanja, določiti nosilce posameznih akcij, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije pa bodo strogi kontrolorji izvajanja.
—- Bi se v ta prizadevanja lahko vključilo tudi informiranje?
Vsekakor. Informiranje ne more biti izvzeto iz teh prizadevanj. V ta prizadevanja se bodo morali vključiti vsi od vrha delovne organizacije do tozdov in služb ter posameznikov, sicer zamisli ne bomo mogli uresničiti. Poslovno leto 1977 bo tudi težko. Zato je tembolj pomembno, da doma naredimo vse, kar se narediti da. Potem bomo z mirnejšo vestjo in smeleje zahtevali hitrejše reševanje naših problemov tudi od pristojnih organov.
Jošt
Aktualno
13
Prizadevanja za boljšo tehnologijo v UP
V	zadnjem glasilu Sava smo v članku z naslovom »Uresničevanje akcijskih programov za znižanje stroškov v I. polletju« zasledili naslednjo informacijo: »Na področju cenejših in laže dostopnih surovin do sedaj še niso dosegli (namreč skupnost tozdov TAP) rezultatov, razen zamenjave ene surovine, kar pa ni imelo za posledico znižanja cen, temveč prihranek v devizah.«
To pa pomeni dobesedno: Strokovni delavci v TAP (predvsem tehnologi v tehnološki pripravi proizvodnje) niso bili sposobni izvesti navedene zadolžitve ali pa so se za njeno izvršitev premalo trudili.
Da ne bo nejasnosti, objavljamo naslednji prispevek:
V	TAP smo že v preteklih letih v proizvodnjo tudi močno zahtevnih potniških in tovornih radialnih plaščev uvedli domače surovine in surovine iz vzhodnih socialističnih držav. Ker je bilo to delo že izvrše-
no, je jasno, da tudi v letošnjem letu nismo mogli izvesti večjih pocenitev na tem področju.
Pojasniti pa moramo, da smo v letošnjem letu naleteli pri razvoju potniških in tovornih plaščev z jeklenim kordom na velike težave. Napake v plaščih, ki so nastajale pri preizkušanju na preizkusni postaji ali na poizkusnih vozilih, nam je v veliki meri uspelo odpraviti. To ni bil naključen uspeh, ampak rezultat dela, opazovanj in analiz napak plaščev. Marsikatero napako smo odpravili prav z uporabo kvalitetnih surovin iz zahodnoevropskih držav. Zavedati se moramo, da surovine iz socialističnih držav še nikdar niso bile uporabljene v tako zahtevnih avtoplaščih kot so ravno radialni plašči z jeklenim pasom. Te plašče izvažamo po vsej Evropi in celo v ZDA, kjer pa morajo ustrezati vsem normam in zahtevam po vzdržljivosti, ki veljajo v posameznih deželah.
Prepričani smo, da je možno tudi iz vzhodnih surovin izdelati dobre
plašče, vendar ne s preprosto zamenjavo podobnih surovin v Semperi-tovih recepturah. Potrebne so korekcije ali pa celo nove recepture. Seveda je ob tem vprašanje ali lahko ostane konstrukcija avtoplašča nespremenjena, saj ta ravno pogojuje mesta z večjo ali manjšo deformacijo. Vsa ta raziskovanja pa bi zahtevala mnogo časa in sredstev. Pri tem pa še vedno ostane vprašanje, ali je v TAP možno izdelovati avtoplašče istočasno po Semperitovi tehnologiji in po neki drugi spremenjeni tehnologiji. Torej je potrebno pri ekonomskih efektih pocenitve upoštevati tudi podražitve zaradi povečane raziskovalne in razvojne dejavnosti ter morebitnega rizika, kateremu se vsekakor ni mogoče izogniti.
Mislimo, da moramo v bodoče pri akcijskih programih TAP pričakovati znatno manjši prihranek zaradi uvedbe cenejših in laže dostopnih surovin. Delavci TAP — TPP
Kova organiziranost Save
Emil Vizovišek, dipl. inž.
Prvotna zamisel in predlog, da bo Sava v skladu z Zakonom o združenem delu sozd (sestavljena organizacija združenega dela), ki jo bodo sestavljale delovne organizacije, te pa bi bile tozdi, ni doživela kakih bistvenih sprememb. Ob razpravi o predlogu pa je bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti in »praznih mest«, zato je bil sprejet sklep, da" nova organiziranost Save ne bo vpeljana s 1. januarjem 1977 ampak s 1. januarjem 1978. leta.
Predvsem gre za to, da sindikalne skupine in zbori delav-
0 sodelovanju med Savo in Polikemom
Na eni izmed svojih sej je svet ZK sprejel sklep, da je treba pregledati dosedanje rezultate sodelovanja med službami Polikema in Save ter o tem informirati člane kolektiva.
Iz poročil posameznih strokovnih služb Save je razvidno, da službe Polikema za Savo niso naredile veliko. Opravljenih je bilo nekaj nalog pri koordinaciji med članicami Polikema, predvsem na področju združevanja sredstev in dela za reklamno dejavnost, marketing, raziskovanje in izobraževanje. Vendar pa so navedene naloge drugotnega pomena.
Sozd Polikem je bil ustanovljen z namenom, da v daljšem obdobju izvede prestrukturo bazične organske kemije z usklajevanjem potreb in preprečevanjem dubliranja kapacitet. V SR Sloveniji prevladuje izrazito predelovalna industrija, ki je odvisna od uvoza surovin in zato vedno bolj devizno deficitna. Z izgradnjo rafinerije in drugih objek. tov bi se preskrba s surovinami ne samo članic Polikema, temveč celotnega slovenskega gospodarstva bistveno popravila. Na tem področju
pa še ni videti rezultatov, čeprav je to dolgoročna naloga.
V predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja sozda Polikem za obdobje 1976—80 so bili razvojni programi gumarske industrije izpuščeni, zaradi česar je tudi prišlo do nesoglasij med Savo in Polikemom, saj sta razvoj in večanje kapacitet za Savo življenjskega pomena. Razvojni programi so bili vnešeni pozneje, vendar pa je predračun investicij vseh članic Polikema tako visok, da je vprašanje, v kolikšni meri bodo uresničene.
Tudi v osnutku temeljev srednjeročnega plana SR Slovenije 1976—80 ni bil omenjen razvoj Save, čeprav ima Sava pomemben delež v slovenskem gospodarstvu. Vključitev naših razvojnih programov v srednjeročni plan SR Slovenije smo dosegli šele z amandmajem na zboru združenega dela republiške skupščine.
Informacija je pripravljena na osnovi poročil strokovnih služb Save in razprave na svetu ZK.
cev o predlogu sploh še niso razpravljali, in to prav zaradi omenjenih pomanjkljivosti. Teoretične možnosti, da bi novo organiziranost začeli uveljavljati s 1. januarjem prihodnjega leta, sicer so, praktičnih pa skoraj ni. Vendar bi v tem primeru morali sklicati v naslednjem mesecu in pol veliko sestankov sindikalnih skupin in zborov delavcev, na katerih bi obravnavali ne samo organiziranost ampak tudi številne samoupravne akte. Poleg tega pa je vprašanje, če bi sploh že razčistili nekaj vprašanj, ki so bila postavljena na instruktažnih sestankih.
Pri tem pa je treba opozoriti, da delo pri pripravah za prehod na novo organiziranost teče neprekinjeno in morajo prvi predlogi biti v javni razpravi že v kratkem.
Leto 1977 bo potekalo v Savi v znamenju poglobljenih razprav o najboljših rešitvah organiziranosti in delovanja, pri čemer bodo prav gotovo veliko idej dali delavci na sestankih. Poleg tega pa je tudi rok 2 let za uveljavitev Zakona o združenem delu dovolj dolg, da novo organiziranost vpeljemo zares vsebinsko in celovito, ne pa, da moramo venomer nekaj dopolnjevati in popravljati, kot se je pri nas zaradi naglice že dogajalo.
V dogovoru o prestavitvi roka pa je bilo opozorjeno, da bodo od 1. januarja 1977 v veljavi začasna pravila, ki bodo urejala odnose v združenem delu v Savi.
In memoriam
MILIVOJE MILOVANOVIČ
spominjali se te bomo!
Ko se v imenu sodelavcev poslavljamo od Tebe, tovariš Mile, ne morem najti pravih besed, ki bi izrazile našo globoko prizadetost in sočustvovanje ob tej težki izgubi za Tvojo družino in za nas. Ni mogoče razumeti usode, ki Te je tako kruto iztrgala iz naše sredine, kjer smo Te vsi cenili in spoštovali. Ni še tako dolgo, ko si prišel med nas, da bi vsakodnevno skupaj premagovali težave, se skupaj veselili dobro opravljenega dela in z občutkom dobrega tovarištva čakali naslednjega delavnika, zahtevnega, a prijetnega v Tvoji družbi. Bil si sodelavec, ki je vedel, kaj zahtevajo od njega delovne dolžnosti, ki je kljub utrujajočemu vsakdanjiku še našel čas za tovariško besedo in prijeten pogovor.
Tvoje otroštvo je bilo trdo. Namesto igrač si v roke jemal delo, sklanjal si se nad zemljo, ki si jo ljubil kot kruh. Zato si vedel, kje je Tvoje mesto, ko je prišla vojna. Dočakal si svobodo in jo branil kot borec, vedel si, kje je treba pomagati in pomagal si. Rast naše domovine je bila tudi Tvoja rast. Bil si spoštovan tudi v krogu vojaških starešin in ponosni so bili nate. Od daleč, iz rodne Srbije, Te je zanesla pot k nam, da bi si ustvaril prijeten dom zase in za svojo družino. Hudo je spoznanje, da bo ta dom sedaj prazen, brez skrbnega očeta in dobrega moža. Nedojemljiva je ta resnica, a žal je usoda močnejša od naših želja in naših hotenj. Ko si prišel v Savo, si se povezal tudi s sodelavci-borci in še pred kratkim si bil z nami v Jasenovcu. Še od tam imamo pred seboj Tvojo podobo, ko si zgrožen gledal, kaj vse je počel naš sovražnik, proti kateremu si se tudi Ti boril.
Za umiranjem večera pride rojstvo novega dne. Za tvojo smrtjo, Mile, pa ne pride ničesar več. In to je najbolj boleče. Sklonjenih glav in z bolečino v srcu smo stali ob Tvojem grobu in Ti obljubljamo, dragi Mile, da ne boš pozabljen, da bomo vse, kar je v naši moči, storili za ublažitev hude izgube za Tvojo družino.
Sodelavci in organizacija ZB
Paberki
Servis v KTM — Protektor usposobljen
Nova embalaža, delo naše oblikovalke Helene Rančigaj, solidna kvaliteta naših izdelkov in lepo urejeni razstavni prostor; tri odlike hkrati
Naš lovski material in orožje na sejmu v Novem Sadu
V drugi polovici novembra je v skupnosti tozdov KTM-Protektor v Ljubljani pričel z delom servis. Za KTM-Protek-tor je servis velikega pomena, saj so z njim povečane kapacitete pri uslugah strankam. Osnovna naloga servisa je zagotoviti čimvečji odkup obrabljenih avtoplaščev ter opravljanje nekaterih stranskih dejavnosti, kot so montaža, demon taža in uravnoteženje avto-gum ter pranje avtomobilov. Servis je postavljen na lokaciji KTM-Protektor, t. j. ob Poko-pališčni in Tovarniški ulici v Ljubljani. Sestavljajo ga oddelek za montažo in demon-tažo avtopnevmatik (dva stroja), uravnoteženje avtopnevmatik (dva stroja) in dvoje
dvigal za osebna vozila; oddelek za prodajo protektiranih in odkup obrabljenih avtopnevmatik, skladišče gumeno-tehničnega blaga in penastih profilov.
Avtopralnica ima kapaciteto 50 vozil na uro. Oprema je uvožena iz Italije od firme Cecca-to. Pralna steza je opremljena z vlečno napravo in ščetkami za čiščenje bokov, strehe, koles ter sprednjega in zadnjega dela vozila. Posebnost pralnice jev tem, da čisti tudi podvozje vozila. V zadnjem delu pralne steze so pred sušilnimi ventilatorji nameščene posebne šobe, skozi katere se nanese zaščitno plast na lak vozila. Pred vstopom v pralno stezo sta nameščena dva se-
salca za čiščenje notranjosti vozila.
Gradnja objekta se je zavlekla od 1974. do 1976. leta, ker je bivši Protektor začel z deli brez odobrenih načrtov za gradnjo. Ker je bila gradnja ustavljena, je bilo po združitvi Protektorja in KTM potrebno narediti nove načrte, ter dobiti ustrezna lokacijska dovoljenja.
Z gradnjo objekta je pričelo gradbeno podjetje Obnova, ki pa je zaradi nesporazuma kasneje odpovedalo sodelovanje. Napol dokončano gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje Hrastnik in nadaljevalo delo, ki pa je bilo večkrat prekinjeno zaradi finančnih težav skupnosti tozdov KTM-Protektor.
Montaža opreme je bila končana julija letos, vendar pa je bil tehnični prevzel šele novembra, ker je manjkalo nekaj manjših avtomatskih naprav.
V	tem obdobju so bila izdana vsa potrebna soglasja in ocena zavoda za zdravstveno in tehnično varnost.
V	servis so bila vložena finančna sredstva v višini 3.018.128,45 dinarjev, od tega 912.504,85 dinarjev za opremo.
Prepričani smo, da se bodo vložena sredstva dobro obrestovala in da bo servis služil svojemu namenu, za katerega je bil grajen, t. j. da bo s svojim delom prispeval k zbiranju karkas, kar je pereč problem v tozdu Protektor.
Poleg skupnosti tozdov TTI, ki je razstavljala ležalne in sedežne blazine, sta pod napisom Sava Kranj predstavila svoj program tudi tozd Lovski material in embalaža ter tozd Orodjarna, ki v svojem posebnem oddelku izdeluje lovsko orožje.
Kako so bili naši izdelki prikazani na razstavnem prostoru trgovskega podjetja SLOVENIJAŠPORT iz Ljubljane, pa zgovorno pove priznanje: zlata medalja in diploma za najbolje urejen razstavni prostor. Poleg lepo angažiranega razstavnega prostora pa moram omeniti prijetno vzdušje in dobro sodelovanje s predstavniki Slovenijašporta, ki so nas sprejeli za deset dni tudi v svoj poslovni prostor.
Zahvaljujemo se jim z željo: »Priporočamo se v 1977. letu!« Na sejmu so razpravljali vsi večji proizvajalci in trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s to panogo v Jugoslaviji, pa tudi iz inozemstva.
Na letošnjem sejmu se je predstavil nov proizvajalec polnjenih lovskih nabojev Fabrika lovačke mu-nicije Srbica v izgradnji. Njihova proizvodnja bo stekla že v naslednjem letu in bo kmalu lahko povsem zadovoljila jugoslovansko
tržišče s svojimi izdelki, pri čemer bo ostanek svojih kapacitet t. j. cca. 60 °/o prodala na tuja tržišča.
Za Savo Kranj srečanje z novim proizvajalcem ni bilo prvo. Že od začetka tega leta iščemo najboljšo pot, kako bi jim v zahtevani kvaliteti nudili file čep kot element za njihove naboje in se tako izkazali ne samo kot edini proizvajalec file čepov v Jugoslaviji, temveč tudi kot najboljši.
Vsi odgovorni predstavniki iz te nove tovarne so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje s Savo in izrazili prepričanje, da bo naš čep tisti, ki bo s svojo kvaliteto ustrezal v njihovi popolnoma avtomatizirani proizvodnji lovske municije.
Na sejmu je bilo veliko zanimanja in izrečeno dosti hvale za orožje, ki ga izdeluje oddelek v tozd Orodjarna. Prav tako pa zanimanje za zahtevnejše izvedbe lovskega orožja, kot so Bock in ostalo sodobno orožje.
Po zbranih okvirnih potrebah lovskega materiala za 1977. leto, lahko tozd Lovski material kot proizvajalec računa na povečano proizvodnjo glede na pretekla leta.
Minka Štucin
Mi med seboj
15
Komisija za odlikovanje naredila pregled svojega dela
Na 13. seji komisije za priznanja in odlikovanja, ki je bila 14. oktobra letos, je le-ta naredila podroben pregled svojega več kot dveletnega dela, ki vam ga posredujemo v malce zgoščeni obliki.
Komisija za priznanja in odlikovanja v naši delovni organizaciji je bila imenovana na 6. seji centralnega DS DO 4. junija 1974. leta. Bila je enajstčlanska, v obdobju od imenovanja do danes je imela 13 sej. Na njih je v glavnem obravnavala predloge za podelitev internih priznanj DO ter predloge tozdov za podelitev državnih odlikovanj sodelavcem, ki so s svojim dolgoletnim delom ter družbeno angažiranostjo pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnem delu to zaslužili. Obravnavali smo tudi predloge za druge vrste priznanj ter dajali mnenja k predlogom, ki so jih podale terenske komisije, družbenopolitične organizacije ali društva za odlikovanje članov našega kolektiva, kateri so se posebej izkazali pri razvijanju krajevne samouprave, razvoju krajevnih skup. nos ti, družbenem in političnem ter kulturnem življenju v krajevni skupnosti itd.
Pomembno nalogo je komisija opravila s tem, ko je na predlog družbenopolitičnih organizacij v letu 1975 uvedla podelitev internih priznanj delovne organizacije, kar je svojevrstni izraz hvaležnosti članom kolektiva ob delovnih jubilejih za posebno angažiranost v razvoju kolektiva, samoupravljanja in v delu DPO. O podelitvi, kriterijih in evidenci internih priznanj je komisija izdelala poseben pravilnik, ki so ga nato sprejeli tudi vsi DS tozdov.
V obdobju, za katerega dajemo poročilo, je prispelo na komisijo skupno 1346 predlogov za podelitev internih priznanj. Od tega jih je bilo 1313 ugodno rešenih, 33 predlogov pa je komisija zavrnila z ugotovitvijo, da so premalo utemeljeni ali niso v skladu z določili pravilnika o podeljevanju internih priznanj.
Od ugodno rešenih predlogov je bilo podeljenih priznanj:
—	2 priznanji z zlato plaketo Save,
—	37 priznanj z zlato značko Save,
—	281 priznanj s srebrno značko Save,
—	973 priznanj z bronasto značko Save in
—	21 pismenih priznanj.
Podelitev internih priznanj je bila
na DS tozdov oziroma skupnosti tozdov in DS SDS OSS.
Ob vsaki podelitvi je sindikat organiziral tudi skromno slovesnost z zakusko. Podelitve nismo mogli organizirati centralno za celotno delovno organizacijo na DS DO (tako kot določa 3. člen pravilnika o podeljevanju internih priznanj), ker je bilo preveliko število članov kolektiva, katerim so bila podeljena priznanja. V prihodnjih letih pa bo mogoče uresničiti tudi 3. in 4. člen pravilnika o podelitvi internih priznanj delovne organizacije.
Komisija je prejela tudi 104 predloge za podelitev odlikovanj SFRJ. Od tega je 15 predlogov zavrnila, ker so bile obrazložitve za podelitev odlikovanj preskromne ali pa smo pri preverjanju podatkov ugotovili, da so netočni. 89 predlogov za podelitev različnih stopenj odlikovanj smo nato posredovali komisiji za priznanja in odlikovanja pri Občinski skupščini Kranj. Ta je 14 predlogov zavrnila s podobno utemeljitvijo kot prej naša komisija, 75 predlogov pa je nato preverjala še republiška in zvezna komisija za odlikovanja ter jih v končni fazi tudi potrdila. Tako je bilo našim sodelavcem za njihove zasluge v letih 1974, 1975 in 1976 podeljeno 75 odlikovanj SFRJ, ki jih jim je v imenu predsednika Tita izročil predsednik Občinske skupščine Kranj tov. Tone Volčič. Podeljeno je bilo naslednje število posameznih stopenj odlikovanj:
—- 41 medalj dela,
—• 29 redov dela s srebrnim vencem,
—	1 red dela z zlatim vencem,
—	2 medalji zaslug za narod,
—	2 reda zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Poleg zgoraj navedenih so prejeli odlikovanja še štirje naši sodelavci na predlog krajevnih skupnosti in sicer:
—	3 medalje dela,
—	1 red dela s srebrnim vencem.
Tudi ob podelitvi državnih odlikovanj smo organizirali skromno slovesnost z zakusko.
Poleg predlogov za interna priznanja in odlikovanja SFRJ pa je ko-
misija obravnavala tudi predloge za ta, ki ga podeljuje republiški sindi-druge vrste in oblike priznanj,	kalni svet najzaslužnejšim posamez-
pohval ipd. Tako je npr. na predlog	nikom in organizacijam ter je hkrati
naše komisije ena članica kolektiva najvišje tovrstno priznanje, dobila nagrado občine Kranj v letu	Za dolgoletno in uspešno sodelo-
1975. En član kolektiva je prejel pri-	vanje z JLA pa je komanda Ijubijam
znanje samoupravljalcev, ki ga po- ske armijske oblasti podelila naše-deljuje republiški sindikalni svet mu kolektivu malo plaketo JLA. Slovenije.	Na pobudo vodstva Prodajne
Srebrni znak sindikata, ki ga po- organizacije Sava je komisija ob del j uje občinski sindikalni svet, je 10-letnici naše trgovine v Mariboru prejelo 6 sindikalnih aktivistov naše predlagala, da se ji izreče priznanje delovne organizacije. Isto priznanje za uspešno in vzorno poslovanje, pa je prejela tudi sindikalna orga- prav tako pa tudi prodajalni v Beo-nizacija tovarne tehničnih izdelkov. gradu ob njeni 25-letnici poslovanja.
Na predlog Občinskega sindikalne- Zgornje poročilo je komisija dala ga sveta Kranj je prejela sindikalna v oceno tudi centralnemu delavske-organizacija Sava zlati znak sindika- mu svetu.	A. Bajuk
Članstvo ZK v številkah
O delu in nalogah članov ZK v naši delovni organizaciji smo v preteklih številkah našega glasila večkrat pisali. Tokrat pa objavljamo krajši sestavek, ki govori o številčnem sestavu, socialni in starostni strukturi ter nam odgovori še na številna druga vprašanja, ki smo si jih morda zastavili ob tej temi.
Da bi člani ZK v naši delovni organizaciji naredili celovit pregled nad strukturo svojega članstva in predvsem, da bi smele j e začrtah politiko kadrovanja v svoji organizaciji, so izdelali podrobnejšo analizo o gibanju članstva z raznih vidikov, ki so za Zvezo komunistov in njeno kadrovsko politiko v lastnih vrstah najbolj pomembni. Analizo je na zadnji seji obravnaval tudi svet ZK delovne organizacije in bo kot taka služila osnovnim organizacijam in kadrovski komisiji ter drugim organom ZK kot pomembno izhodišče in pomagalo za kadrovanje v svoje vrste. Ti podatki so še predvsem pomembni, ko imamo pred očmi delavsko-raz-redno opredelitev zveze komunistov in dejstvo, da je to kadrovska organizacija, kar pomeni, da sprejemanje novih članov v organizacijo poteka po določenih načelih programske opredelitve in kriterijih kadrovske politike. Pri obnavljanju članstva je organizacija zveze komunistov v naši delovni organizaciji naredila v zadnjih petih letih pomemben kvalitativen in kvantitativen premik. Predvsem pomemben korak je bil na tem področju narejen po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ v jeseni leta 1972. Odslej se je članstvo v ZK naše delovne organizacije več kot podvojilo. Vendar nam samo podatek, da se je število članov podvojilo, pove premalo, če
hkrati ne povemo tudi, da se je izboljšala kadrovska struktura v prid neposrednih proizvajalcev in da so bili narejeni tudi bistveni premiki pri vsestranskem usposabljanju članov za naloge, ki niso niti malo lahke niti preproste. Da smo pri tem uspeli, nam pove tudi dejstvo, da sodi organizacija zveze komunistov v Savi med aktivnejše organizacije v občini. Uspehi, ki smo jih dosegli, nas še niso zadovoljili in akcija za sprejemanje novih članov ter njihovo usposabljanje se nadaljuje. Analiza nam je tudi pokazala, da moramo nekatere vidike kadrovanja še izboljšati in predvsem to bo naša skupna naloga v prihodnjem obdobju.
V Savi je sedaj 398 članov (lokacija Kranj), kar predstavlja 10,1 % od vseh zaposlenih. Od tega pa je 82 članic ali v strukturi članstva 20,7 %. Dokaj ugoden je tudi starostni sestav članstva ZK, in sicer jih je do 25 let starosti 19,1 %, od 25—40 let 57 % in nad 40 let starosti 23,4 % od skupnega števila članov ZK. Precej pester je tudi narodnostni sestav članstva, ki v principu ustreza narodnostni sestavi zaposlenih v delovni organizaciji.
Ta pa je naslednji: zaposlenih		članov ZK
Slovenci	2975	295
Hrvati	205	16
Srbi	428	44
Makedonci	115	6
Črnogorci	111	26
Jugoslovani	38	4
Ostali	68	7
Iz zgornjih podatkov tudi sledi, da je v naši delovni organizaciji zaposlenih skoraj 24 % sodelavcev drugih narodnosti.
Izobrazbena struktura naših članov (prikaz v treh skupinah) pa je naslednja:
8 razredov OŠ in mani	106	članov	26,5	%
Pš in SŠ, druge ustrezne sred. šole	206	članov	51,7	%
višja in visoka šola	86	članov	21,8	%
Pomemben podatek glede na zasedbo delovnega mesta je tudi naslednji:
—	neposredni proizvajalci	133	članov	33,4	%
—	vodilni in vodstveni	159	članov	40,0	%
—	ostali	106	članov	26,6	%
Zgornji prikaz nam pove, da je med neposrednimi proizvajalci še vedno premalo članov, čeprav je bilo v tej smeri v zadnjih letih precej narejenega. Prav za izboljšanje tega razmerja bo tekla tudi akcija in bitka zveze komunistov v naši
delovni organizaciji v prihodnjem obdobju.
Kot zanimivost naj povemo še to, da so med nami tudi štirje člani zveze komunistov, ki so bili sprejeti že med NOB.
Iskrene čestitke ob podelitvi priznanja
A. Bajuk
16
Preberi tudi ti
Jtr Z/m/oflfanruf jtiMcLi /yivu
Večkrat se v uredništvu pogovarjam o uspešnosti tega ali onega povezovanja in sodelovanja. Kar prepogosto pa ugotavljamo, da želenih rezultatov ni. Tokrat o drugačnem sodelovanju. Le skromna peščica je tistih, ki vedo, kako uspešno je sodelovanje med Savo in oddelkom za delovno usposabljanje pri Posebni osnovni šoli Kranj. Želimo vam predstaviti 14 mladih ljudi iz VI. stopnje tega oddelka — Delavnice, v katerih poskušajo s posebno notranjo organizacijo in delovno usmeritvijo zagotoviti primerne življenjske razmere vsem tistim, ki zaradi okrnjenosti svojih sposobnosti v konkurenčnem svetu vsakdanjosti ne morejo uspeti in jim zato preti nevarnost, da obtičijo na obrobju družbe, prepuščeni propadanju.
O veliki potezi, humani gesti in pripravljenosti Save, da se ukvarja z njimi, in še o marsičem, o čemer sicer tako neradi govorimo in beremo, boste zvedeli v tem sestavku. K razgovoru so nas povabili na oddelku samem, v našem pogovoru pa je sodelovala tov. IRENA FISTER, spec. ped., vodja oddelka.
—• Od kdaj obstaja v Kranju oddelek za delovno usposabljanje?
V	Kranju smo že leta 1971 začeli z načrtnim usposabljanjem teh otrok in mladostnikov, ki so bili do ustanovitve oddelka za delovno usposabljanje vključeni na Posebno osnovno šolo, pa niso mogli slediti prezahtevnemu programu ali pa so bili v domači oskrbi.
V	letošnjem letu je na oddelku vključenih 49 otrok in mladostnikov od 4. do 36. leta starosti, ki so razvrščeni po stopnjah od predšolske do VI. stopnje. Med njimi je 14 takih, pri katerih so se njihove delovne spretnosti in privajenosti tako razvile, da že lahko opravljajo preprostejše delovne operacije. Vsi ti mladostniki so starejši od 18 let.
— Kakšno mesto imajo ti mladostniki v naši socialistični družbi?
Naša socialistična družba si prizadeva kar najbolj usposobiti naše otroke za njihovo življenje in tako je poskrbela tudi za tiste, ki se ne
razvijajo tako kot drugi. Za otroke, ki imajo učne težave so ustanovljene posebne osnovne šole. Leta 1968 pa je izšel zakon, ki pravi: »Otroci, ki zaradi manjše umske sposobnosti niso uspešni na posebni osnovni šoli, se usposabljajo na oddelkih za delovno usposabljanje.«
— Kakšen je namen vašega dela Z mladostniki na tem oddelku?
Delo specialnih pedagogov na tem oddelku je socializirati otroke, razviti njihove preostale sposobnosti in jim privzgojiti delovne navade, da bodo kot mladostniki postali vsaj delno pridobitni člani naše družbe.
— K temu zapisu nas je vodil po. datek, da veliko delate za Savo. Od kdaj sodelujete in s katerimi službami ali tozdi?
Že takoj ob ustanovitvi oddelka za delovno usposabljanje je Puškar-na pravilno razumela problem zaposlitve naših otrok in mladostnikov in nam odstopila delo, ki smo ga na oddelku uspešno opravljali do leta 1974. Leta 1974 se je Puškama priključila delovni organizaciji Sava, skupnosti tozdov KET. Ob tem je v Puškami prišlo do reorganizacije dela in razdelitve asortimanov. Kljub notranjim preusmeritvam se sodelovanje ni zaustavilo, saj smo kmalu za tem začeli novo sodelovanje s Savo. S pedagogi in ravnateljico Posebne osnovne šole tov. Zevnikovo smo si ogledali ponujeno delo in izbrali tisto, za katero smo menili, da ga bodo naši mladostniki lahko opravljali. Tako že drugo leto redno dobivamo naročila za izdelovanje posameznih artiklov iz skupnosti tozdov TTI, tozda Stiskanih izdelkov. Naši mladostniki zmorejo dela pri natikanju tesnil na termo-forske zamaške, izsekujejo kapice za ventile ter izseka vaj o tudi različne druge profile. Nam je Sava odstopila tudi čiščenje tesnil, ki je le ročno, sicer pa je delo dokaj natančno in zamudno. Trenutno zaključujemo za Savo izdelavo 6700 ročno izdelanih vizitk. Delo bo končano v predvidenem roku, to je do 29. novembra.
Mladostniki pri obdelavi stiskanih izdelkov
Letos smo ponovno obnovili kooperacijsko delo za KET, kamor sedaj spada Puškama, za embaliranje čepov, čepe so nam poslali v odbiranje, nakar zapogibamo škatle, vlagamo čepe v ustrezne modele, prekrivamo s papirjem, vlagamo čepe v škatle, zapiramo in embaliramo v škatle po 100 kom. Z napornim, a vztrajnim usposabljanjem nam je uspelo te faze dela speljati z našimi mladostniki v pravi tekoči trak. Tako imamo delo od Save zagotovljeno in delamo v okviru lastnih zmogljivosti. Ni pa se nam še zgodilo, da naročenega dela ne bi pravočasno opravili. Sava nas sicer občasno pri delu kontrolira, lahko pa ob tem povemo, da do danes še nismo imeli reklamacij.
Ob vseh teh naročilih pa moramo znova poudariti, da ima Sava in vodje oddelkov, s katerimi sodelujemo, izreden posluh za problem zaposlitev mladostnikov na našem oddelku.
V kolikor smo prosti ali da nam čas dopušča, izdelujemo različne dekorativne predmete kot so zidne dekoracije in tkaničene predloge ter različne izdelke iz odpadnega materiala. To uporabljamo za dekoracijo naših prostorov in za eventuel-na darila ali za občasno prodajo.
— Al imate naročila tudi od drugih delovnih organizacij?
Danes sodelujemo v glavnem s Savo. To je delno razumljivo zaradi tega, ker je Kranj izrazito industrijsko mesto, ki ima za naše sposobnosti pretežko delo. Mislim pa, da bi se ob določenem razumevanju in pripravljenosti le dalo najti v tako velikem mestu delo tudi za naše mladostnike (Iskra ipd.).
— Ali lahko glede na to, da prevzemate dela, ki jih sicer opravljajo tudi delavci v redni proizvodnji, govorite o nekih normah in ceni izdelka?
Sposobnost naših gojencev je približno 1/3 sposobnosti delavca ob enakem ustreznem delu. Redki od teh so sposobnejši, zaradi okrnjenih psihofizičnih sposobnosti pa je veliko takih, ki so manj sposobni. Ob tej ugotovitvi bi laično lahko zaključili, da teoretično ti mladostniki dosegajo do 1/3 osebnega dohodka ob približno enakem delu. O tem pa mi ne moremo govoriti, ker še ni urejen pravni status delavca pod posebnimi pogoji. Vendar pa pravno ureditev delavca pričakujemo v najkrajšem času, saj je to zadevo vključilo v svoj program tudi socialno skrbstvo občine Kranj za obdobje 1976—80. V najkrajšem času bo ustanovljen tudi iniciativni odbor za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji.
Denar, ki ga dobimo od kooperacijskega dela, je v celoti izplačan mladostnikom v obliki nagrade glede na to, kdaj je denar za izvršeno delo nakazan na naš žiro račun. Višina nagrade pa je odvisna še od storilnosti posameznega mladostnika, rednega prihajanja na delo ter odnosa do dela, discipline in vztrajnosti. Dohodek nakažemo na hranilne knjižice, skušamo pa vplivati tudi na starše, da bi otroci vsaj z delom zasluženega denarja razpolagali sami.
— Kako morejo ob delu vzdržati 7 ur, kolikor traja vaš delavnik, kakšna more biti delovna in tehnološka disciplina?
Odnos do materiala in inventarja v celoti je zelo primeren, in to od vseh mladostnikov. To je rezultat ustreznega strokovnega dela specialnih pedagogov za privajanje otroka vse od takrat, ko ga vključimo v naš oddelek. Več kot polovica teh, ki so danes na šesti stopnji, je tu od ustanovitve oddelka. Tudi tisti otroci, ki operacij ne obvladajo, delovni postopek poznajo.
— Fantje imajo na glavah savske čepice. Torej poznajo Savo?
Vedo, za koga delajo in vsi so bili že tudi v Savi. Ti obiski eden po eden ob spremstvu tovariša hišnika in vodje delavnice, ki prihajata v proizvodnjo, v TTI po material, so ostali našim mladostnikom v nepozabnem spominu, šli so torej za ograjo tovarne, v proivzodnjo, edino, ki so jo kdaj imeli priliko videti.
— Neverjetno tovarištvo je opaziti med vami in mladostniki.
Navajenost med specialnimi pedagogi in med otroci in mladostniki je resnično velika. Sposobnosti naših otrok in mladostnikov so res zmanjšane, zato pa je tem bolj razvita sposobnost njihvoega čustvenega reagiranja. Navajenost med otroki samimi je tudi izredna. Na šesti stopnji sicer prihaja do manjših trenj med mladostniki, vendar jih specialni pedagog v delovni skupini sproti uspešno rešuje.
— Mladostniki v vaši oskrbi imajo vzgojo in izobraževanje dopoldne urejeno. Kaj pa prosti čas?
Ravno izraba prostega časa je pri naših mladostnikih problem. Radi se sicer družijo med seboj, vendar je ovira oddaljenost, ker stanujejo po različnih vaseh okrog Kranja in nimajo možnosti, da bi prišli skupaj. V Kranju imamo sicer skupino naših mladostnikov, ki skupaj kolesarijo, poslušajo plošče in zelo radi gledajo televizijo. Naši otroci potrebujejo stalno vodenje in nadzorstvo, tega pa bi najbolj potrebovali v prostem času, ker so njihove sposobnosti razvijanja interesov okrnjene in jih ni mogoče privzgojiti toliko kot delovnih sposobnosti. Ravno pri tem pa je dom tisti, ki jim mora posvetiti vso skrb. Specialni pedagogi pa brez sodelovanja staršev ne moremo v maksimalni meri usposobiti našega mladostnika.
— Kako jih sprejme družba?
žal občani Kranja in ne samo Kranja, še niso dovolj seznanjeni s problematiko duševno prizadetih otrok in mladostnikov, še vedno so ti otroci in mladostniki izpostavljeni pogledom in na žalost tudi posmehovanju in pri vsem tem pozabljamo, da so naši otroci in mladostniki ravno tako občani našega mesta in da še kako radi sprejmejo od ljudi toplo in spodbudno besedo.
— Vaši načrti za bodočnost?
Naša naloga je rešiti problem pravnega statusa delavnic pod posebnimi pogoji. Danes finansira vse usposabljanje na oddelku skupnost za vzgojo in izobraževanje, prizadevamo pa si, da bi v najkrajšem času to prevzelo socialno skrbstvo. S tem pa bo tudi tem mladostnikom zagotovljen ustrezen položaj v naši družbi.
m
17
Potopis
Mladi v Oldhamu
(nadaljevanje in konec)
OLDHAMSKIVEČERI
Izleti po Angliji so bili letos le enodnevni, zato smo večere prebili v Oldhamu.
Kadar so bili večeri prosti, smo jih največkrat preživeli skupaj z našimi mladimi prijatelji iz Old-hama. Običajno so nas peljali v njihove gostilnice »pub«, kakor jih imenujejo. V teh lokalih držijo Angleži zelo strog red, predvsem glede točenja alkohola. Alkohol lahko piješ dopoldne od 11.30 do 14.30 in zvečer od 17. do 22.45, razen v petkih in sobotah do 23.15. Konec napove zvonček do sekunde natančno in po tem znaku gre alkohol pod ključ. Imajo zelo stroge kazni, tako da prerekanja ni. Izjema so disco klubi, ki so odprti od 20. do 2. ure, in res samo dotlej. Bili smo v dveh takšnih discoklubih v Manchestru, od tega enkrat na adaptirani stari ladji, in smo se glede tega prepričali. Zanimivo pa je, da je vstop v take lokale osebam, ki so oblečene v kavbojke in mlajšim od 18 let prepovedan. In tudi za nas, ki smo veljali za tujce in goste obenem, je to veljalo.
Od večerov, ki so bili izpolnjeni s programom, sem nekatere že omenil, večer s sindikalisti, s člani mestnega sveta, obisk gledališča, piknika z Društvom prijateljev Kranja in Oldham-Kranj klubom. Rad pa bi povedal še nekaj več o ostalih večerih.
13. julija smo bili gosti oldhantskega centra za izobraževanje. Tako smo namreč imeli napisano v naših programih bivanja (v slovenščini). Prav lahko pa bi po naše rekli Oldhamski center za šport in rekreacijo, saj smo na sprejemu zvedeli, da je tukaj zbirališče ljubiteljev planinstva, podvodnih dejavnosti, lova in ribolova itd. Tod pa ima svoje prostore tudi folklorna skupina, ki nam je zapela in zaplesala nekaj angleških in škotskih plesov in še nas so povabili, da smo se jim pridružili. Postregli so nam s škotskimi specialitetatim, kot da bi hoteli pričarati škotsko vzdušje, ki ga na Škotskem nismo bili deležni.
Istega večera smo se spoznali z nekim Oldhamčanom, ki je celotno
skupino povabil na svoj dom. Povabilo smo res tudi sprejeli in gospoda z njegovo družino obiskali ob prvem prostem večeru, ki je bil zelo prijeten. Lepo so nas sprejeli in pogostili. Predvsem pa smo se razveselili televizije, saj je bila ravno v tem času olimpiada. V našem domu Castleshavvu ni bilo ne časopisov ne radia in ne televizorja.
V	prijetnem spominu nam bo ostal tudi sprejem v Šoli za odrasle.
Kar navadili smo se že, da smo na razne sprejeme prišli naj lepše oblečeni, po vzoru naših gostiteljev. Tako tudi tisti večer. Toda zelo smo bili presenečeni, ko smo se ustavili pred neko staro krčmo, kjer so nas sprejeli ljudje s planinsko opremo. Skratka, tudi ime Šolo za odrasle bi lahko preimenovali v Planinski klub za odrasle. Morda pa je tako dejansko tudi bilo in je prišlo le do pomote v programu.
V	gosteh so nas torej imeli starejši prebivalci Oldhama. Čeprav smo se zaradi tega v začetku bolj kislo držali in je k temu pripomoglo tudi slabo vreme z dežjem, pa se je vendar na koncu izkazalo, da je bil to eden najlepših večerov. Dež je našim gostiteljem prekrižal načrte.
ker bi sicer šli skupaj peš na bližnje griče do spomenika nad velikim jezerom v okolici Oldhama. Zahodno stran Oldhama namreč obdaja Peninsko gričevje. No, pa tudi ob lepem vremenu na pohod ne bi šli v salonski opremi. Tako smo si lepote kraja ogledali le skozi okno avtobusa, potem pa smo se spet vrnili v krčmo, kjer ima sedež njihov klub. Gledali smo diapozitive, kajti člani tega kluba se ob večerih zbirajo in se pogovarjajo o svojih izletih in potovanjih po domovini in tujini. In, kar nam je ta večer naredilo tako prijetnega, so bili diapozitivi Slovenije, Gorenjske in našega dragega Kranja. Zdelo se nam je, da še nikoli nismo videli lepših posnetkov. Naše počitnice v Angliji so se že bližale koncu in kar priznali smo, da se nas je po malem že lotevalo domotožje.
PRAZNOVANJE
DNEVA VSTAJE
Pravzaprav domovine nikoli nismo pozabili. O njej smo se z Angleži veliko pogovarjali, pa ne samo zaradi domotožja. Mnogi so imeli o
nas izkrivljeno predstavo in veseli smo bili, da smo jim lahko povedali resnico.
Najlepše pa smo se spomnili domovine ob prazniku 22. juliju. V prostorih našega doma smo priredili proslavo, ki so se je udeležili predstavniki mesta Oldham in naši mladi prijatelji. Vodja delegacije tov. Mali je orisal jugoslovansko pot v socializem in našo stvarnost, pri tem pa poudaril veliko vlogo jugoslovanske mladine.
Titove besede: »Narodu, ki ima tako mladino, kot je naša, se ni treba bati za bodočnost«, so v tistem trenutku in v tujem svetu zazvenele še posebno lepo in nepozabno.
POVRATEK DOMOV
In končno je prišel 25. julij, dan, ko se je bilo treba posloviti od naših gostiteljev.
Predzadnji večer smo v našem domu priredili poslovilni večer, na katerem smo se še enkrat srečali z vsemi, ki smo se največkrat srečevali med dvajsetdnevnim bivanjem v Oldhamu. Izmenjali smo si spominska darila in pozdravne besede s skupno željo, da bi prijate-stvo med obema mestoma še dolgo trajalo.
Vse naše želje in pričakovanja, ki smo jih imeli pred odhodom v Anglijo, da bi obiskali prijateljsko mesto Oldham, se srečali z našimi
Sindikalni
Delavci skupnosti tozdov KET smo se 16. oktobra odpravili na enodnevni sindikalni izlet. Zbirališče je bilo pred hotelom Creina v Kranju. Ker pa se večina stvari dogaja z zamudo, smo se tudi mi držali te stare tradicije in smo zato krenili na pot s petnajstminutno zamudo, seveda brez zamudnikov. Smer izleta je bila sledeča: Kranj— Ljubljana — Vranjsko — Velenje — Šoštanj — Golte nad Mozirjem in seveda nazaj.
Iz Kranja smo krenili mimo letališča Brnik proti naši prvi postaji Vransko. Sicer še malce krmežljavi smo v Vranskem dočakali zajtrk in seveda malo razkužila za usta. To zadnje nam je malce pripomoglo, da so se nam rahlo otrpli jeziki malo razvezali. Da pa smo bili res »ljudje«, so poskrbela naša štiri dekleta, ki so se edina od nežnega spola udeležile izleta.
Pot skozi Vransko in Velenje do Šoštanja je kar hitro minila in že smo si s čeladami na glavi ogledali termoelektrarno Šoštanj od zunaj in znotraj, kot se temu reče. Škoda je le, da so v Gorenju imeli prosto soboto.
Po dobri urici smo bili spet v avtobusu in že smo drveli proti kulturnemu centru Velenja — v velenjski muzej. Precej bi moral napisati, če bi šel po vrsti. O muzejskih zbirkah naj vam na kratko omenim, kaj vse je tu mogoče videti:
— zbirka slovenskih premogovni-nikov, rudarsko orodje, fotografije in makete, ki prikazujejo tehnično, ekonomsko in kulturno plat pre-mogarstva na Slovenskem;
—- čudovita afriška zbirka profesorja Frančiška Foita prikazuje poleg etnografskega materiala tudi
sovrstniki, videli, kako živijo in s kakšnimi problemi se srečujejo, ter izmenjali mišljenja o najrazličnejših stvareh. To pa je tudi glavni namen takšnih medsebojnih obiskov.
Tudi na pot proti domu smo se odpravili z vlakom. V Londonu smo naredili krajši postanek. Pravzaprav so prejšnje skupine v Londonu ostale kar tri dni. Toda gospodarska kriza in s tem nastale finančne težave naših gostiteljev so onemogočale, da bi tako bilo tudi letos. Zato smo London videli le iz avtobusa, ki nas je peljal z ene železniške postaje na drugo. Slabi dve uri je trajal ta ogled, Big Ben z znamenito uro, trdnjavo in most Tower, Trafalgarski trg, Piccadilly trg, smo videli le skozi okno avtobusa. Le za nekaj minut smo se ustavili pred Pavlovo cerkvijo, kar pa ni bilo dovolj niti za zunanji ogled.
Dve uri sta potem še ostali do odhoda vlaka proti Dovru. Časa torej ni bilo, da bi si še kaj ogledali. V velemestu bi se tudi lahko kdo izgubil, zato smo se zadrževali le v bližini železniške postaje Vic-toria.
Izkoristili smo še zadnjo priložnost za nakup spominkov, razglednic pa tudi hrane za dolgo pot proti Kranju, proti domu, kamor smo si po tako dolgem času skoraj vsi nadvse želeli.
Marko Tomšič
izlet KET
dela prof. Frančiška Foita ter njegovih afriških učencev;
— etnografska zbirka prikazuje predmete narodopisnega značaja iz širše okolice Velenja, razstava mastodonta pa ostanke davno izginulega prednika slona.
Po končanem ogledu muzeja smo si malce namočili jezike, pa hajdi na avtobus in do Mozirja.
Z gondolsko žičnico smo se odpeljali na 1410 m visok vrh Golte nad Mozirjem. Tu nas je že pričakalo strežno osebje rekreacijsko-turističnega centra Golte s prijaznim šefom čokličem na čelu.
Po kosilu se je tudi Marjanu razvezal jezik in nas je s svojimi šalami spravljal v dobro voljo. Seveda pa ni manjkalo petja in plesa, žal, smo imeli le štiri osebe nežnega spola.
Vedro razpoloženje bi verjetno trajalo dlje, a smo morali kmalu misliti na odhod. Pozno popoldne smo se prijetno razpoloženi vračali proti naši Gorenjski, Kranju.
Seveda, dobre volje tudi v avtobusu ni zmanjkalo. Poleg Marjanovih in Binetovih smešnic, je bilo dovolj tudi petja.
Po še eni vmesni postaji nas je prijazni šofer srečno pripeljal v Kranj, kjer smo se razkropili nekateri proti domu, drugi pa še malo po svoje ...
V takem prijetnem vzdušju se je končal naš izlet. No, upam, da bodo drugo leto z nami tudi zamudniki in pa tisti, ki jih je to pot »pobrala vojska« (orožne vaje).
Upajmo pa tudi, da bomo imeli prihodnjič tudi vreme sončno in ne tako kislo, kot je bilo letos. M. M.
18
Razno
Kako je naprej potekalo sodelovanje z Bomo
Prejšnji članek kolega Jožeta Štu-larja, urednika časopisa Sava, nam govori o prizadevanjih za razvoj informiranja v naših treh kolektivih. Jaz bi v nadaljevanju dal podatke o nadaljnjih dogodkih in prizadevanjih v tej smeri.
že 20. septembra sem obiskal Ru-mo in sodeloval na seji uredniškega odbora, na katero je bil povabljen tudi direktor delovne organizacije. Na seji so bili prisotni: Dušan Božič, referent samoupravljanja in, kolikor sem seznanjen, informiranja, potem šef oddelka za splošne zadeve in kadre, vodja priprave, vodja proizvodnje, vodja kontrole in vodja komerciale. Glavni direktor ni mogel biti na seji, ker je imel nujno, neodložljivo službeno delo.
Ob tej priložnosti so mi zagotovili, da bomo iz Rume dobili gradivo za časopis še do izida številke 9/76, 5. oktobra 1976. Med tem časom sem se telefonsko pogovarjal o vprašanju informiranja in dosta-
ve gradiva za časopis s tovarišem Dušanom Božičem in nato 11. 10. 76 s tovarišem Boškom Škundričem. Obakrat so mi obljubili, da bom gradivo za časopis dobil v določenem roku. Do 16. oktobra nisem dobil nič, a gradivo za tisk oddajam v ponedeljek, 18. oktobra. Kolikor med tiskanjem časopisa dobim gradivo, ga bom poskušal dati v številko 10/76.
O dogovorih v Nišu in Rumi sem obvestil direktorja sektorja za
Modo v svetu
(Nadaljevanje s 5. strani)
— Umetno usnje Save Kranj je na tem sejmu dobMo priznanje, ki mu pripada. Tu ne mislim priznanje glede kvalitete, katero že vrsto let ima, temveč komercialno priznanje.
— Tozd Umetno usnje mora v bodoče vložiti še več energije in strokovnosti v pravočasno lansiranje vseh novitet.
splošne zadeve in kadre ter generalnega direktorja. S tem je seznanil tudi direktorja delovne organizacije Ruma iz Rume tov. Dušan Božič. Seznanjen je tudi urednik časopisa Sava v Kranju.
Upamo, da bomo z vztrajnostjo in skupnimi močmi uspeli uresničiti tudi informiranje v Rumi in s tem tudi na srbohrvaškem področju, kot je to bilo dogovorjeno že v februarju 1975. leta na našem prvem sestanku predstavnikov informiranja. S temi našimi prizadevanji se morajo ukvarjati tudi vodilni delavci na višjih nivojih in v prvi vrsti družbenopolitične organizacije v naših treh kolektivih.
Nikola Djordjevič
- nadaljevanje
— Marketing in Prodajna služba morata še kvalitetnejše opraviti svoje naloge s področja raziskave trga, planiranja, izbire asortimana, prodaje ...
— Sejem »Moda v svetu« je pokazal, da lahko s koordiniranim delom vseh strokovnih služb in proizvodnje na področju plasmana umetnega usnja dosežemo veliko več, kot smo dosegali v preteklosti.
FILOZOFI SO SVET RAZLAGALI, GRE PA ZATO, DA GA SPREMINJAMO
Družina
(Nadaljevanje)
MONOGAMNA DRUŽINA
Nastala je, kot smo že omenili, iz parne družine. Utrjevala se je predvsem zaradi vedno večje prevlade moža in njegovega bogastva nad ženo. Namen te družine je bil le ploditev otrok, ki bi potem lahko dedovali po očetu. Monogamna družina se od parne loči po tem, da je mnogo bolj čvrsta, da jo je mogoče razvezati samo na moževo željo, kar še bolj poudarja neenakopravnost v njej. Pravica nezvestobe pa ostane možu še naprej, medtem ko je žena za to kaznovana bolj kot kdajkoli prej. Prav tako je bilo za tako obliko družine značilno, da ni bila sklenjena na osnovi individualne ljubezni, temveč je temeljila na ekonomskih osnovah, na zmagi privatne lastnine nad naravnim izborom.
Prva delitev dela je delitev med možem in ženo zato, da rodita otroke. Parni zakon, o katerem smo že govorili, je pomenil sicer napredek, vendar hkrati tudi nazadovanje, saj se je enakopraven odnos med partnerjema spremenil v podrejenost in nadrejenost moža. Nasprotja, katerih začetek sega v obdobje nastanka privatne lastnine, so se kazala v raznih oblikah in se še kažejo v vseh družbah. Tako je npr. heteri-zem pomenil izvenzakonsko spolno življenje mož z neporočenimi ženskami. Na eni strani imamo heteri-
zem za moža in monogamijo (eno-moštvo) za ženo.
Toda s tem se razvija še drugo nasprotje v mejah same monoga-mije. Poleg zakonskega moža, ki si lepša življenje s heterizmom, stoji zanemarjena soproga. Toda ne moremo imeti ene strani nasprotja brez druge, prav tako, kakor nimamo več v roki celega jabolka, ko smo ga polovico pojedli. Kljub temu je podoba, da so možje mislili tako, dokler jih njihove žene niso naučile boljšega. S posamičnim zakonom nastopita dve stalni družbeni karakterni figuri, ki sta bili prej neznani: stalni ljubimec in varani soprog. Možje so izvojevali zmago nad ženami, toda kronanje so velikodušno prevzemale premaganke. Poleg posamičnega zakona in heterizma je postalo prešuštvo neizogibna družbena ustanova; pod kaznijo prepovedano, ostro kaznovano, toda neuničljivo. Zanesljivo očetovstvo, ki je bilo nekje vzrok za tak razvoj družine, poleg privatne lastnine, je postalo kvečjemu moralno prepričanje. Gode Napoleon je dejal: med zakonom spočet otrok ima za očeta — soproga.
Omenili smo že podrejeni položaj ženske v posamični družini, ki pa se je pri posameznih ljudstvih razlikoval. Pri Grkih in Rimljanih je npr. imela ženska najmanj pravic, medtem ko je pri Nemcih imela več svobode in spoštovanja. Tak položaj žene je pomenil možnost, da se je iz monogamije, v njej, poleg nje ali proti njej, kakor je pač naneslo, mogel razviti naj večji nravstveni na-
predek, za katerega se imamo danes zahvaliti: individualna ljubezen, ki je bila vsemu prejšnjemu svetu neznana.
Temelje, na katerih se je utrdila monogamija, že poznamo. To so predvsem lastninski odnosi in prevlada moževega bogastva nad ženo in otroci. V tem primeru lahko govorimo o klasičnih oblikah, ki so se v posameznih obdobjih spreminjale. Pri tem pa se nehote postavi vprašanje, kaj pa pri razredu, ki nima bogastva, ki ima samo svojo delovno silo.
Jasno je, da tu odločajo popolnoma drugi osebni in družbeni odnosi. S tem, ko je žena proletarca odšla na delo v industrijo, je bilo konec moževe prevlade v proletarskem gospodinjstvu, čeprav je ostalo še nekaj malega »moškega gospodstva« pa tudi heterizma in prešuštva, ki pa nista imela tolikšnega pomena.
Ko obravnavamo zakon v današnji družbi, je nedvomno, da kljub pravnim normam še ni zagotovljena enakopravnost med obema zakoncema, kar je posledica večstoletnega ekonomskega zatiranja žene.
V prakomunističnem gospodinjstvu, kjer je živelo več družin s kuka j, je imelo gospodinjstvo značaj javnega dela, prav tako kot lov, živinoreja in pridobivanje potrošnih dobrin. S patriarhalno in monogamno obliko družine pa je to delo izgubilo značaj javnega dela in postalo takorekoč privatno, dodatno, neupoštevano delo žene, ki jo ovira pri
Ta uspeh pa nas ne sme uspavati, saj je umetno usnje artikel, ki zahteva stalen razvoj tako v pogledu kvalitete, asortimana in designa kot v načinu in obliki lansiranja na svetovni modni trg. IvQ Geržinič
Obisk iz ZRN
27. oktobra so nas med svojim enotedenskim študijskim potovanjem po Sloveniji obiskali študentje dvoletne sindikalne šole iz ZRN.
V šoli so med drugimi tudi teoretično proučili naš samoupravni sistem, želeli pa so videti, kako uresničujemo samoupravljanje v praksi.
Študentje so delavci, ki so se pred šolanjem poleg rednega dela tudi družbenopolitično uveljavljali, zato konkretnih vprašanj, na katera so odgovarjali naši družbenopolitični delavci in strokovni sodelavci, ni bilo malo.
Goste je predvsem zanimala samoupravna organizacija podjetja, problemi poslovanja, družbeni standard članov kolektiva ter vloga sindikalne organizacije pri reševanju temeljnih vprašanj delovnega človeka v naši družbi.
javnem delovanju in afirmaciji, ker ne zmore vsega dela.
Poznamo tri glavne oblike zakona, ki v grobem ustrezajo trem razdobjem človeškega razvoja. Za divjaštvo skupinski zakon, za barbarstvo parni zakon, za civilizacijo monogamijo, izpopolnjeno s prešuštvom in prostitucijo. Med parni zakon in monogamijo se na višji stopnji barbarstva vrineta moževa oblast nad sužnjami in mnogoženstva.
Pri tem pa se pojavlja vprašanje, kako se bo vsebina zakona razvijala naprej. Engels pravi, da tako, kot se bosta razvijala družba in družbeni odnosi, kar se je pokazalo že v vsej dosedanji zgodovini. S spremembo proizvajalnih sredstev v družbeno industrijo, z družbeno skrbjo tako za zakonske kot tudi nezakonske otroke bodo odpravljeni vzroki, ki povzročajo že omenjene medsebojne odnose v družini in družbi. Zavedati pa se moramo, da preobrazba, za katero si prizadevata tudi naša socialistična družba, trajala dalj časa še posebno zaradi vpliva religije, preživelih nazadnjaških nazorov in ne nazadnje tudi zaradi neznanja in materialnih možnosti naše družbe.
To bi bil čas, ko bo odraslo novo pokolenje, pokolenje moških, ki se jim v življenju ni nikoli primerilo, da bi se jim ženska vdala za denar ali kaka druga sredstva moči; in pokolenje žena, ki se jim nikoli ni pripetilo, da bi se vdale moškemu iz kakršnihkoli drugih nagibov, razen iz resnične ljubezni, ali da bi iz strahu pred ekonomskimi posledicami odklonile ljubezen svojemu ljubemu. Kar bo takih ljudi, jim bo malo mar, kaj se danes misli o tem, kar bi morali storiti. Svojo lastno prakso in po njej usmerjeno javno mnenje o praksi posameznika si bodo ustvarili sami.
19
žive! dan republike 29. november !							1L MAJHNA		UNIJA	f	Ž. IME		OSNOVA hARV -		i A	FINSKO JEZERO	♦
							Rečica				OČE		C/NK				
								► » Zliko- vec									
							POŠTNA taksa										
							DEL pluga						RIMSKI HiŠ. BoG SPAJKA				
							UDAV				STARO GLAZBILO TEŽKO BREME						
LFTH 1		POLMER	RUS.DENAt			REŽISER BOŠTJAN	OKRAJ. veznik			VODJA ODDELKA STROŠK. INŽEN.	1						plesna ZABAVA
0 D D l H —,							INDIJ										
zn An. AMER. CIGARET		t													ČAST	S. ČRKA ABECEDE	
									tovarna V MAKE D.							na5sodel V SKZ	
A W E K S	D												medmet OBHODNA straIa				
NAROD. JED							NECEL DOVRŠNI PRET. Č.										
VRSTA PTIČA COREL)								PREB. tirane RENU									
SARA- JEVO					BEBEC						znamka Kuh.APAR.						
					VRAG						GRŠKI POLOTOK						
TONA				SE- SIR- JENO MLEKO						DEDIČ STRUP. PLIN							
STANKO SEMIČ								PRIPON. Z.A SEJANJE							CENKA GRUBER		
PORTO								AKJC^L. REKA									
T E N						SPLIT			TEČAJ TUJ E M- IME						ZAHOD		ŠAHIST IVKOV
C,	RŠKA ClU 1A					TUJ E ŽIME									DARKO BERGANT		
ZEMLJE						PREB. ARABIJE											
VULKAN NA SICILIJI							CA S BREZ vojne KARENIN/K				PES PTIČAR		HERCE- GOVEC				
ITAL. MIKALM.					RAZGLAS								RIM.BOG POLJA				
													JOSIP BROZ				
JOD			LEPOTMA RASTL.														
			nede- laven						OBVE5C. ARENC.								
pevka MAJDA		EVR. REKA						CELZIJ		dustrijsko publiki Ne: velikimi že							SEVER
		SARAJEVO						VARL JANEZ		LITER							
POPRAVI LO i		SC					ITALIJA					rtesTD v ME- HIKI					
t S										GR. ČRKA					ORANJE	sestavila : JELKA ŠTULAR	
Nagradna skandinavska križanka
20
Na 11 cicero
Trim ligo
Telesno kulturna skupnost Kranj, odbor za športno rekreacijo je v letošnjem letu prvič organiziral trim ligo v malem nogometu. Tega teflemovamja sta se udeležili! tudi dve ekipi iz naše delovne organizacije, in sicer Sava in Sava-Gumar. Obe ekipi sta v tekmovanju dosegli lep uspeh z ozirom na to, da so v tekmovanju nastopali samo igralci, ki niso včlanjeni v noben klub v občini Kranj.
V	Mariboru so se 9. in 10. oktobra še enkrat pomerili kolesarji v zadnji izmed dirk za slovensko prvenstvo na cesti in gorsko prvenstvo. Na gorslkem prvenstvu je med člani zmagal Horvat (Astra), naš Kraker je bil 4., Valenčič 9., Rakuš 11. in Koder 13.
Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Pirš iz Hrastnika. Presenetil je naš novinec Cuderman s 4. mestom, Kurent je bil 12., Beton 24., Kalan 27. in Žun 31.
Zmagovalec med starejšimi mladinci je postal Zanoškar (Rog), Kozjek je bil 3., Rozman 8., Derlink 15., Draksler 17. in Sosič 18.
Na cestni dirki okoli Pohorja, ki je vodila iz Maribora mimo Dravograda, Slovenj Gradca in Celja nazaj v Maribor, dolgi 179 km, je zmagal Zagrebčan Bedekovič, Rakuš je bil 4., Valenčič 17., Kraker 19. Na letečem cilju v Slovenj Gradcu je bil prvi Rakuš.
Mlajši in starejši mladinci so vozili iz Celja v Maribor (65 km). Med starejšimi mladinci je zmagal Zanoškar, drugi je bil Kozjek, 5. Derlink, 9. Kraker in 10. Rozman.
Med mlajšimi je bil prvi Žaubi (Rog), naš Beton je bil 7., Cuderman 16., Kurent pa 24.
V	skupnem seštevku točk za slovensko prvenstvo je med člani zmagal Valenčič Jože, drugi je bil Rakuš in četrti Kraker.
Med ekipami je prvo mesto zasedla Sava.
Med starejšimi mladinci je postal republiki prvak Kozjek Boris pred Novomeščanoma Mihajlovičem in Antončičem. Med ekipami so bili
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti moje matere MARIJE GOJAN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Umetno usnje za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Andrej Gojan
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega Ivana Zupana se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz Valjarne, knjigovodstva OD TTI in sindikalni organizaciji za poklonjene vence in poslovilne besede ob grobu.
Hčerka, sestri in bratje
Ekipa Sava je zasedla 4. mesto, čeprav je v spomladanskem delu tekmovanja kazalo, da je najboljša. Naša druga ekipa Sava-Gumar pa si je z 18. točkami priborila odlično drugo mesto. Omeniti moram, da so v tej ekipi igrali samo »mladi« nogometaši, Ikot so Sašo Stojanovič, Franc Feher, Slobodan Dinič, Edo Modic in drugi.
Vsem sodelujočim se za sodelovanje in častno zastopanje Save na tem tekmovanju zahvaljujem in čestitam za res lepe uspehe.
Selektor: Ferdo Golob
prvi kolesarji iz Novega mesta.
Prvi med mlajšimi mladinci je Žaubi (Rog), Beton pa 6., od ekip pa je prvi Rog.
V tekmovanju za zlato kolo je zmagal Frelih, Ropret je bil tretji. Jugopokal sta letos osvojila Ropret in ekipa Save.
še ena uspešna sezona je za nami, kar nas obvezuje, da v prihodnji, po vrsti dvajseti sezoni, skušamo doseči še več.
Informativni lednik Dela ITD
začenja z novimi zanimivimi sporočili v nadaljevanjih:
— Slovenske zgodbe o ljubezni za mlado in staro
— Resnične zgodbe iz našega življenja
— Zanimivo nadaljevanje o zgodovini Etruščanov s slikami o izkopaninah in njihovi
pisavi. Kaj odkriva etmščan-ska pisava? Raziskovalca Anton Berlot in Ivan Rebec iz Kopra pravita, da so se Etru-ščani imenovali Sluvene, njihov jezik pa spominja na staro slovanščino. Bomo torej Slovenci začeli svojo staro zgodovino odkrivati tudi v zgodovini Etruščanov, ki so živeli med Alpami in starim Rimom.
Ne zamudite zanimivega branja. Našli ga boste od petka dalje v Informativnem tedniku Dela — ITD. Zanimivosti od doma in po svetu — vsak teden v ITD.
Med nami
»Za take laži bi pa vi morali stati pred precej bolj neumno disciplinsko komisijo, da vam bi verjela!«
»Saj je pri nas ni!«
Savčan v bolniški:
»Micka, strašno sem prehlajen, moram se spotiti. Položi mi, prosim, steklenico v posteljo.«
»Takoj, toda — s črnim ali belim?«
Iz TTI:
»Ste danes zvečer prosti?« vpraša šef svojo tajnico, ki večkrat zamudi na delo.
»Popolnoma prosta,« de upajoče tajnica.
»No, potem pa pojdite zgodaj spat, da boste zjutraj lahko pravočasno vstali!«
Nagradna
križanka
Za ljubitelje ugankarstva objavljamo nagradno skandinavsko križanko. Ker so nas pri prejšnjih nekateri opozorili, da so pretežke, je današnja dosti lažja in enostavnejša. Mislim celo, da jo boste v večini rešili brez pripomočkov — slovarjev in leksikonov. Torej, se je pogumno lotite!
Pravilno izpolnjene pošljite v uredništvo glasila Sava, Kranj, škofjeloška c. 6, do 10. decembra.
Komisija, ki jo sestavljajo reševalci in delavec v našem oddelku, bo med pravilno rešene izžrebala naslednje nagrade:
1.	80 din
2.	50 din
3.	30 din
4.	in 5. po 20 din.
PISMO
Prejmite vsi lepe pozdrave iz Kraševca. Še posebej prisrčno pozdravljam sodelavce iz tehnične hale, iz prešanih izdelkov in priprave proizvodnje. Lep pozdrav velja tudi tovarišu Rodetu in Toplaku.
Tovariško vas pozdravlja vojak
Janez Rogelj, V. P. 2223/30 D-VE 1,
37002 Kruševac
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam tozda Cevama za lepo in praktično darilo. Vsem želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov.
Jože Mravinec
■■
Iskrena zahvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob dodelitvi stanovanja, sodelavcem v tozdu Embalaža in lovski material, ki so zbrali in mi podarili denar, ter tov. Hace-tovi in Nadiževcu iskrena zahvala za obisk na novem domu.
Cvetka Turk
savaWUrai\j
Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivam Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25461, interno 482 ah 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj.
Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).
REKAPITULACIJA OSNOVNIH SREDSTEV, NABAVLJENIH V LETU 1975 V SKUPNIH SLUŽBAH POLIKEMA, VRNJENA OZ. PRENEŠENA V DO SAVA DNE 1.1.76
Naziv		Nab.vred.	odpisi 1975	sed.vrednost
50100	generali!! dir. Polikema	10.230,28	895,14	9.335,14
50901	odd.za razvoj samoupravljanja	31.130.00	2.723,86	28.406,14
50902	pravni oddelek Kranj	56.582,07	4.950,92	51.631,15
50104	vodstvo FRS	29.548,80	2.585,52	26.963,28
50920	računovod.Polikem	40.095,00	1.503,56	38.951,44
50921	računovod.Sava	27.967,00	1.778,85	26.188,15
50922	interna banka	54.340,00	3.265,45	51.074,55
50105	vodstvo SIS	29.548,80	2.585,52	26.963,28
50927	elektronska obdelava podatkov	1.564,60	136,90	1.427,70
	FRS ostalo neakti-	'"■r -70		86.565,70
Skoraj gotovo bi lahko v vsaki naši številki objavili kakšno takole »cvetko« Zdi se, da bo potrebno počasi začeti razmišljati o odpisu avtorjev podobnih stvaritev!
Polovico naslovov na cesinem prvenstvu Slovenile kolesarjem Save