+ S knjigo Odvisne racionalne `ivali: zakaj potrebujemo vrline smo v slovenšèini dobili prvi prevod izrazito avtorskega dela enega najvplivnejših sodobnih etikov Alasdairja MacIntyreja. MacIntyre velja za enega najpo- membnejših in najizvirnejših zagovornikov vrlinske etike, po- sebej po zaslugi njegove moj- strovine Za vrlino. V prièujo- èi knjigi, gledano v celoti, ohra- nja svojo evdajmonistièno ute- meljitev vrlin – vrline so te, ki nam omogoèajo doseganje do- brega, tj. dobrega `ivljenja oz. sreènosti. Kar je bistvena no- vost, je vkljuèitev biološke raz- se`nosti razumevanja vrlin. V knjigi Za vrlino (1981) MacInt- yre utemeljuje vrline kot vezane na skupnosti oz. tradicije ter jih poskuša misliti v odnosu do pri- povedne identitete èlovekovega `ivljenja. V knjigi Èigava pra- viènost? Katera racionalnost? (1988) k temu doda še premi- slek, da za racionalnost teh tra- dicij ne more biti normativnega merila, ki bi seglo izven njih sa- mih. Kot pravi avtor, pa je v obeh delih zapostavil biološko razse`nost vrlin in èlovekovega `ivljenja nasploh. V knjigi Odvisne racionalne `ivali MacIntyre ta spregled ari- 5   - (3I A  (      ,  "', '#! G,# - 7 H- 5 IJ K ( stotelovske filozofije biologije sam oznaèi za zmoto oz. po- manjkljivost. O etiki ne more- mo govoriti neodvisno od bio- logije. Vsaka vrednostna teorija – tj. prikaz dobrin ter pravil in vrlin, ki tvorijo ali omogoèajo dobro `ivljenje – mora namreè pojasniti, kako je ta oblika `iv- ljenja mo`na za bitja z našo bio- loško zgradbo. Eden izmed osrednjih vidikov èloveškega `ivljenja je dimenzija ranljivosti in nemoèi. Ranljivost in odvi- snost sta tako v knjigi razum- ljeni kot najpomembnejša klju- èa, ki nam odpirata razumeva- nje moralnosti same. V navezavi s tem MacIntyre tudi lucidno zatrdi, da odnos doloèene skup- nosti do njenih najbolj ranlji- vih, bolnih in odvisnih èlanov najbolje zrcali moralnost skup- nosti v celoti. Poglavitni referenci pri MacIntyreu ostajata Aristotel in Toma` Akvinski, ob koncu knjige tudi Nietzsche. V izho- dišèu knjige sta vprašanji: “Za- kaj je pomembno preuèiti in dojeti, kaj imajo ljudje skupne- ga s pripadniki drugih inteli- gentnih `ivalskih vrst?” in “Za- kaj je za moralne filozofe po- membno, da namenijo pozor- nost èloveški ranljivosti in in- validnosti?”. Z odgovori na za- stavljeni vprašanji `eli pokazati, kako vrline, ki jih potrebujemo za razvoj iz našega zaèetnega `i- valskega stanja v stanje neodvi- snih racionalnih presojevalcev in delovalcev, in vrline, ki jih potrebujemo za sooèenje in od- ziv na dejstva o naši ranljivosti in invalidnosti, pripadajo eni in isti mno`ici vrlin, tj. vrlinam odvisnih racionalnih `ivali. Ob koncu knjige se spopade še z vprašanjem, do kakšne mere je te vrline in dobro, na katerega merijo, moè udejanjiti znotraj nacionalne dr`ave in sodobne dru`ine. Tem osrednjim spraševa- njem sledi tudi tridelna zasnova knjige. Prvi del obravnava po- dobnosti in skupne lastnosti, ki jih ljudje delimo z drugimi in- teligentnimi `ivalskimi vrstami. Drugi del se ukvarja s temami naše odvisnosti, ranljivosti in neodvisnosti. Zadnji del pretre- sa vprašanje dru`benih oblik, ki bi omogoèale polno udejanje- nje vrlin in doseganje skupnega dobrega – oblik, ki bi lahko vzdr`evale tako vrline racional- ne neodvisnosti kot tudi vrline priznane odvisnosti. Osrednji argument, ki ga Maclntyre napada v poglavjih o `ivalskosti in èloveškosti, je argument, da `ivali ne morejo imeti doloèenih sposobnosti, kot so npr. posedovanje misli oz. preprièanj, delovanje oz. ravnanje v skladu z razlogi, ob- likovanje in raba pojmov, po- sedovanje obèutkov in sporoèa- nje svojih preprièanj in name- nov, ker pri njih umanjka jezi- kovnost. Pri tem meri tako na tradicijo znotraj analitiène filo- zofije (s filozofi, kot so David- son, Stich, Searle), kot na Hei- deggrovo misel. Prvi so misel in mišljenje naredili odvisno od je- zika – šele posedovanje slednjega (z gradniki, kot so sintaksa, se- mantika, tvorba in razumevanje govornih dejanj ter vpetost je- zika v dru`beno prakso) omo- goèa misel in mišljenje, s tem  # pa omenjene sposobnosti. Hei- degger je prav tako znamenito oznaèeval `ivali kot bitja, ki so “revna s svetom” – v svojem sve- tu ne prepoznavajo stvari oz. predmetov kot stvari. Šele na slednjem zasnovana pojmovna zmo`nost je ta, ki razlikuje èlo- veka od `ivali. MacIntyre trdi, da podlaga za razvitje zgoraj omenjenih sposobnosti ni jezik, temveè ob- lika praktiènega znanja, ki se razvije iz kompleksnosti dru`- benih komunikacij z drugimi in kjer gre za predjezikovna pre- poznanja. Druge inteligentne `ivali, ki podobno kot èloveš- ka bitja v svojem zgodnjem raz- voju izkusijo moèno odvisnost, prav tako izkazujejo znaèilno- sti, kot so sodelovanje, medse- bojna zašèita in skrb za invalid- ne. Mi sami postanemo neod- visni praktièni misleci zaradi tega, ker smo najprej vsi odvisni in potrebni skrbi. Ko govorimo o `ivljenjskih oblikah, lahko govorimo tudi o njihovem uspevanju (koristih in škodah), dobrinah in ranljivo- sti. V zvezi s slednjo MacIntyre govori tudi o invalidnosti in pravi, da smo mi vsi nekje na njeni lestvici. Invalidnost zade- va vprašanje veè–manj, ne pa perspektive delitve na nas in druge. Kaj invalidnost pomeni, pa ni odvisno le od zadevnega posameznika, ampak od sku- pin, ki jim pripada. Ljudje se v neodvisne praktiène mislece pretvorimo na podlagi izkušnje ranljivosti in spremljajoèe izkuš- nje navezanosti in ljubezni. Vrline odvisne racionalnosti razvijemo v okvirih dru`benih razmerij, razmerij dajanja in prejemanja. “Norme dajanja in prejemanja so torej v veliki meri pogojene z našimi èustvenimi vez- mi in tr`nimi razmerji. Èe jih v dru`beni praksi loèimo od te tihe predpostavke, se izrodi tako dajanje kot prejemanje: po eni strani v romantièno, sentimen- talno precenjevanje èustvenosti kot take, po drugi strani pa v poe- nostavljanje èloveške dejavnosti na ekonomijo” (str. 128). Vsak izmed nas dose`e svoje dobro le pod pogojem, da drugi vza- mejo naše dobro za svoje in nam pomagajo skozi obdobja odvisnosti in invalidnosti. Pri tem MacIntyre poka`e na zmo- to tradicije moralne filozofije, ki vznik moralnih zahtev vidi le kot posledico racionalne izbire, ko smo postavljen pred drugega kot morebitnega partnerja pri kooperativnem pogajanju in doseganju dobrega. Kakšna dru`bena oblika bi bila prikladna za razvitje vrlin odvisne racionalnosti in udeja- njenje tako individualnega kot skupnega dobrega? Izpolnjevati mora tri pogoje. Neodvisnim mislecem se mora omogoèiti politièno odloèanje o vseh vpra- šanjih, o katerih se morajo ze- diniti vsi pripadniki skupnosti z racionalnim posvetovanjem. V skupnosti mora nepreraèun- ljiva pravièna radodarnost ve- ljati za eno osrednjih vrlin in doloèati norme praviènosti. Pri skupnem posvetu o tem, kaj zahtevajo norme praviènosti, morajo politiène strukture omogoèiti besedo vsem. Za MacIntyreja niti nacio- nalna dr`ava niti sodobna dru- `ina ne predstavljata zdru`be, ki bi v polnosti omogoèala ude- janjenje vrlin priznane odvisno- sti. Dr`ava je kot skupnost pre- velika, preveè ujeta zgolj v igro interesov in moèi, ter je prej “orjaško komunalno podjetje” (str. 142) kot pa skupnost, ki bi bila usmerjena ne zgolj na javne dobrine, paè pa na skupno do- bro. Dru`ina je po drugi stra- ni preozka skupnost in dobro `ivljenje njenih èlanov je pre- veè odvisno od kakovosti raz- merij, ki jih imajo njeni èlani do drugih ustanov in zdru`b. “Pot do dobrin dru`inskega `iv- ljenja torej praviloma vodi pre- ko dobrin razliènih lokalnih skupnosti” (str. 144). Lokalna skupnost je tista vrsta skupno- sti, ki smo ji pripravljeni zau- pati svojo odvisnost in kjer bo slednja tudi brezpogojen in za- dosten razlog njenih èlanov, da se nanjo odzovejo. Ta zadnji del knjige je mor- da tudi njen najšibkejši del. MacIntyre ne ponudi jasnejše podobe takšnih lokalnih skup- nosti, ki bi segala preko zgodo- vinskega sklicevanja na mestne dr`ave ter rudarske ter ribiške skupnosti. Ne glede na to, gre za odlièno knjigo, ki je name- njena tudi širšemu krogu brals- tva in ki ponuja dober vstop v MacIntyreovo etiško misel. Knjigo spremlja odlièna študija dr. Bojana `alca, ki delo ume- sti v kontekst celote avtorjeve etiške, pa tudi siceršnje širše fi- lozofske misli. . ' +6 # +