VpraSanje nadaljnje uilteUske izobrazbe (Konec.) III. Uradno pospeševanje nadaljnjega izobraževanja učiteljstva v območju poedinih srezov. Kaikor že omenjeno, se je doslej za samoizobraževalno akcijo uradno storilo bore malo, dasi bi uradna avtoriteta mnoge prekomodne učitelje zlahka spravila k delu. Potrebna je torej mnogo večja aktivnost prosvetne uprave, ki pa naj s preveliko uradnostjo ne odbija, nego s prenosom akcije v poedine sreze nadaljnje izobraževanje nekako individualizira. Njega organizator mora biti vsekakor sreski šol. nadzornik, ki naj bi bil ncuradno tako že v stikih z delovnimi zajednicami. Uradno pa imej na razpolago dve učinkoviti sredstvi: poskusno šolo v kraju, kjcr je njegov urad, in sreske učiteljske konference. Poskusna šola bi se lahko polagoma (z nameščanjem odlično sposobnih učiteljskih oseb) razvila na šoli (all eni izmed šol) v kraju, kjer je sresko poglavarstvo, začasno pa bi zadoščali tudi poedini poskusni razredi. Tu bi se na osnovi dobro prcmišljenega načrta ter s popolnim upoštevanjem posebnih prilik v srezu prcizkušale novejše vzgojne in učne me- tode, tu bi imelj učitelji priložnost proučiti uspehe in neuspche, ko bi dogovorno s sreskim šolskim nadzornikom v manjših skupinah prihajali hospitirat. Posebno za mlajše učiteljstvo bi bile takšne hospitacije, ki bi jim sledi! natančen razgovor pod nadzornikovim vodstvom, neprecenljive vrednosti. Sresike poskusne šole bi bile vedno tudi v središču sreskih učiteljskih kcmferenc, ki bi se naj shajale vsaj enkrat na leto ter trajale po 2 dneva. Na teh konferencah bi se naj prerešetala vsa aktualna vzgojna in učna vprašanja, razgrnila letna bilanca uspehov in ncuspchov v srezu, stavili predlogi, izdelali delovni načrti za naslednje leto — vse z ncprestanim upoštevanjem krajevnih razmer in tekom časa pridobljenih izkustev. Centralna osebnost na teh konferencah bi naj bil sreski šolski nadzornik, ki bi moral vskočiti povsod, kjer bi drugi odpovcdali in čigar suvcrcno obvladanje celotne materije bi mu pridobilo brezpogojno(neuradno, pristno) avtoriteto. Sedanje šolskopolitične razmerc nadzornikom ne dopuščajo, da bi se udejstvovali v označenem zmislu, tudi če bi bili drugače sposobni, zato bi bilo nujno potrcbno ločiti zgolj administrativno delo od pedagoškega vodstva. Prvo naj bi se poverilo (kakor je svoječasno v »Učit. tov.« predlagal L. Zupanc) sreskemu šolskemu referentu (običajno dosedanjemu pisarniškemu pomočniku sres. šol. nadzornika), drugo pa samemu nadzorniku. Te reforme so tako neznatne, da bi jih z dobro voljo lahko izvedli, v prid učiteljstvu in s tem narodncnnu šolstvu. IV. Uradno pospeševanje nadaljnjega izobraževanja učiteljstva v območju banovine. Slično kakor sreski šol. nadzornik mora banovinski šol. nadzornik skrbeti za izpopolnjevanjc učiteljstva celotne banovine, Še več! On bi prav za prav moral biti duhovni vodja izobraževalne akcije, od njega riaj bi prihajale dircktive, pobude in navodila sreskim šolskim nadzornikom, pri njem naj bi dvomeči in aegotovi prejemali odgovore in napotke. Važno sredstvo bi mu bila vzorno organizirana banovinska poskusna šola, na kateri bi morali delovati najodličnejši učitelji. Ta šola, ki bi bila pod ncpK)srednim vplivom banovinskega šol. nadzornika, bi naj bila nekaka matica srcskim poskusnim šolam. h kateri bi se zatckali njih učitelji po vzore, nasvete in pobude. Učitelji ban. poskusnc šole pa bi spet redno morali v tuje države z visoko razvitim šolstvom, da bi se okoristili z njih uspehi, proučili nove metode ter jih potem našim razmeram primerno prenesli k nam. Z njimi bi sevcda moral vselej tudi ban. šol. nadzornik, ki bi naj bil teoretično in praktično odlično poučen o vseh pedagoških pokretih in prizadevanjih. Banovinske učiteljske konference so spričo ogromnega števila učiteljstva ter velikih stroškov nemogoče, zato pa bi moral ban. šol. nadz. organizirati rn voditi tlaljše (2—4 tednc trajajoče) stalne počitniške pedagoške tečaje, na katerih bi se izčrpncje in s potrebno znanstveno poglobitvijo obravnavala važnejša poglavja iz območja celotne pedagoške teorije ter se po možnosti (v banovinski poskusni šolii) pojasnjevala odn. ponazarjala s praktičnimi primeri. Za pedag. počitniške tečaje bi seveda trebalo pridobiti najodličnejše strokovnjake, ki jih premoremo, banovina pa bi jih morala podpreti tudi gmotno, kar je z manjšimi zneski itak storila že tudi doslej. Da so počitniški pedag. tečaji koristni, potrebni in celo zaželeni, izpričujeta oba poč. ped. teč. »Ped. centrale« v Mariboru, ki ju je le-ta priredila 1. 1933. in 1. 1935. s presenetljivo lepim usgehom (udeležba vsakokrat okrog 100 učiteljev, ki niso samo žrtvovali 14 dni počitnic napornemu delu, nego utrpeli tudi dokajšnje gmotne žrtve). Moja sodba je, da bi banska prosvetna uprava s pomočjo pedagoških organizacij »SIov. šol. mat.« in »Ped. centr.« mogla organizirati takšne tečaje s čisto drugačnimi sredstvi, z večjo avtoriteto in v izdatno razširjenem obsegu. Privabilo pa bi tudi tiste mlade učitelje, ki so ali prerevni ali še premalo pedagoški zainteresirani. Iz gornjih izvajanj je razvidno, da je za nadaljnje izobraževanje učiteljstva ban. šol. nadz; nenavadno važna oseba. Od njega je v mnogočem odvisno, ' kakšdn pedagoški duh vlada med uči<teljstvom, po njegovi iniciativnosti, njegovem znanju in energiji se često ravna podvig narodnega šolstva v banovini. Zato je morda še bolj kakor pri sreskih šolskih nadzornikih odločilna osebna kvalitcta ljudi, ki zavzemajo položaj banovinskih šolskih nadzornikov. Kar se tiče njih znanstvene kvalifikacije, ki sicer ni najvažnejša, čeprav neobhodno potrebna, jo itak točno predpisuje Zakon o narodnih šolah. Doslej so, žal, pri večini imenovanj preveč odločali politični preudarki, vendar bi bil že čas, da se upošteva tudi strokovna plat, morda vsaj tako, da se posli dele. One, ki so bolj ali manj v zvezi z vsakokratno politično konstelacijo, naj opravlja neizogibni politični cksponent vladajoče stranke, zgoraj orisano in razno drugo čisto strokovno pedagoško delo pa naj bi bilo poverjeno nepolitičnemu pedagoškemu strokovnjaku. Na ta način bi se ob nastopajočih političnih spremembah preprečila skrajno škodljiva prekinitev dela, začrtanega praviloma za daljšo dobo. Sodim, da bi takšen kompromis mogla brez oklevanja sprejeti vsaka politična stranka, politični volk bi bil sit in pcdagoška koza cela. IV. Posebni sirckovni tečaji s<> končno potVebni prcdvscm podežclskcmu aii v izvestnih prilikah delujočertu učrh.lj«tvp:kmetijskiv vrllriarski, samaritanski, g6Spodfnj*Ski, tefcvaff ni, sportnj i. sl. tcčaji. Priviloftia se n'aj' vrsfc nk ustanovab. kjer jc največ pbgojvv z% res ničen' iTspth (kmetijski' fVa* lhrtttfjških' čolah, vrtnarski na vrtnarskih, gospodinjski na ženskih, sarnaritanski v Zdravstvcnih dcmovih itd.). Trajajo naj daljc časal (rtajrnahj pb' 3" mesece), posečaju pa jih naj ic tiste učiteljske osebe, ki sc morejo poleg primcrnih sposojjnosti in veselja za stvar izkazati tudi z izvestnim pfedznanjcm. To so glavne možnosti nadaljnjega izob laževanja učiteljstva. Še kratka prippinba o stroških, ki sicer niso bogve ka!krj visblcf, kipaf v čTariasnjfh' tŁtttiŁtŁ\i pbcdfrvca- vseemr opkrše. Nujno potrebna je zadostna podpora' iz banovinske blagajnc za vse riavedene akcijc, najmanj pa povrriitev stroškov pri sreskih učiteljskih konterencah (kar se jc že itas. vrši!o tudi pred vojn-6?>. Sredstva za ftWdaljnjc i-zorbražcvairje bi se bfcz .velike težave d-obila h»'k<>. ila bi so rtekoliko škrčile podppfe mno1gbštevitnim1 drušfVom' ifi se uporabilft v gorn>f rramVn. Za batfsko upi-avo bi bilo to toliko rVMjš^, kct m ihpfcrabtf dert^rja točno lfrbnti-bli-rala in sproti ugotavljala tudi rezultate, kar jc drugod eesto nemogoče. Mimo tega pa bi z dVigcrift očrtcljsfva predvsem pridobilo šolstvo in z njim široki ljudski sloji. Mo^Ja izVtfjatija nihdrjo sarrto1 bežen prcgled potrebnega in mqžnega, manjka še natančcn. v vsch podrobnostih izdelan načrt. Tega radi pičlcga prostora tu nc morcm podati, potem pa je pri njega sestavi potrebno sodelovanje mnogih bistrih in izkušenih glav. Zaenkrat mi zadošča, ako vzbudim zanimanje očiteljstVa in odločujočih činiteljev, od katerfh bo odvisno, da mojc besede ne ostanejo gias vpijočega v puščavi. Gustav Šilih.