Razgovori i naSfmi naročnihl Sprejem v pazniško službo. J. R. Za službo paznika v kaznilnici je treba zaprositi ministra pravde, in sicer potom upravnika moške kaznilnice v Mariboru. Prošnji je priložiti sledače listine: 1. krstni list (ne smete biti starejši nego 30 let); 2. zdravniško spričevalo; 3. nravstveno spričevalo; 4. domovinski list; 5. izkaz o dovršeni vsaj ljudski šoli; 6. uvereitje pristojnega vojnega okrcžja, da ste odslužili obvezni rok v stalnem kadru, razen, ako niate po odredbah zakona o iistroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev oproščeni službe v stalnem kadru; 7. če ste zavezani plačati vojnico, morate predložiti potrdilo, da ste vojnico plačali, odnosno, da k plačilu niste zavezani, ker nimate dohodkov; 8. potrdilo sodišča, da niste pod skrbstvom ali y konkurzu in da ni nad Vami podaljžana očetovska oblast; 9. potrdilo državnega tožilstva, da niste bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic in tndi ne zaradi kakega nečastnega dejanja; 10. samski list ali potrdilo, da ste vdovec brez otrok, ali da ste sodno ločeni od žene brez otrok; 11. pi»meno izjavo, poverjeno od sodišča, da se obvezujete služiti v pazniški službi najmanj tri leta. — Ako bi se hoteli poročiti, bi morali za dovoljenje prositi, a šele po triletnem službovanju. — Paznike v jetnišnicah okrožnih sodišč pa sprejema predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani pod istimi pogoji in je prošnje vložiti neposredno na imenovano predsedništvo. — Službe se razpisujejo po potrebi; ako bi jo vložili brez razpisa, jo bodo najbrž obdržali v evidenci. Služba na pošti. Isti. Ako se zanimate za državno službo, morate zadevno prošnjo nasloviti na poštno ravnateljstvo v Ljubljani in pridejati vse priloge, ki so potrebne za sprejcm v državno službo, in o katerih smo že pisali v zgornjem odgovoru, pri čemer odpadejo točke 10 in 11. Za morebitno službo zasebnega pismonošo (pri pogodbenih poštah) ni treba posebnih dokumentov, odnosno pogojev. Izguba zaščite radi nepopolnega plačila anuitete. H. J. Zasebniku ste dolžni večjo V3oto in si.a obračun napravila februarja 1938. Plačali ste nato prvo anuiteto marca 1938, drugo anuiteto pa ste hoteli plačati oktobra 1938, a je upnik ni hotel sprejeti. Nato ste pcslali anuiteto upniku po pošti, a mesto 1600 din le 1500 din. Vaše nadaljnje navedbe v pismu niso povsem tečne, odnosno ne soglašajo z navedbami upnika v tožbi, ki smo si jo ogledali. Upnik trdi, da Vas je s pripcročenim pismom pozval, da mu v naknadnem roku 15 dni plačate celo anuiteto. Po zakonu bi morali Vi plaCati vse doslej zapadie anuitete; tretja je zapadla v plačilo 1. novembra 1933-. Upnik ima pravico v primeru, da mu v dodatnem roku 15 dni ne izplačate cele anuitete, zahtevati takojšnje plačilo vseh nadaljnih anuitet, Ker sami pravite, da ste plačali od drtige amiitete 100 din premalo in ker bo najbrž navedba upnika, da Vam je dal 15 dnevni dodatni rok, o<Jgovarjala resnici, Vas je sodišče utemeljeno obsodilo na plačilo vsch. nadaljnih amjitet ter stroškov pravde. Proti sodbi ne morete ničesar ukreniti. V primeru, da bi bili Vi povedali sodniku, da je ti-ditev tožečega upnika, da Vam je dal naknadni 15 dnevni rok, neresnična, pa bi bil sodnik vseeno izrekel zamudno sodbo, bi bili lahko v 15 dneh v prizivu to iznesli ter predlagali raz- veljavo sodbe; žal je pa medtem prizivni rok že pretekel. Izvrševanje pletilne obrti. P. J. Imate krožnt pletilni stroj, pletilstva niste izučeni, radi pa bi dobili pravico delati za stranke in trgovine. — Uredba o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov z dnc 30. aprila 1936 je med rokodelske obrti uvrstila tudi izdelovalce pletenega blaga iz preje, torej pletilce. Za izvrževanje pletilske obrti potrebujete pooblastitve (obrtnega lista), za katero morate prositi okrajnega. načelnika. Predpogoj je, da ste opravili učna dobo, pomočniški ter mojstrski izpit. Sezonski deltivec za Nemčijo. S. R. Želite kot sezonski delavec potovati v Nemčijo ter se zanimate, kje se morate prijaviti in kake dokumente preskrbeti. — Dogovor letos z Nemčijo glede sezonskih delavcev še ni sklenjen. Ko bo sklcnjen^ boste o tem obveščeni potom časopisja itt izva- deli za potrebnc pogoje. Obveza o<Scta, plačatl sviiiji, kl ju je kupil 8inposlovodja. R. č. Nek mesar ima sina, ki je vodU očetovo podružnico. Na obrtnem lokalu se je nahajala označba »podružnica«. Prodali ste navedenemu sinu dve svinji, pri čemer je navajal, da jih kupuje za očeta in ste tudi Vi poudarjali, da ju prodate le očetu in ne njemu. Sin namreč nima nikakega premoženja in je slab plačnik. Ko je mlnil rok plačila in sin kupnine še ni plačal, ate se začeli zanimati za izterjavo kupnine in pri tem ugotovili, da je z lokala, v katerem obratuje sin, zginila označba »podružnica« in se na njein nahaja le ime sina. Vprašate, ali je oče dolžan plačati kupnino. — Ako je bil sin res poslovodja očetove podružnice, tedaj je oče dolžan plačati kupnino za. od sina nakupljeni svinji, čeprav je naknadno podružnico ukinil in sin morda nl več njegov poslovodja. Ako pa sin ob času nakupa ne bi bil poslovodja očeta, bi oče za kupnino ne odgovarjal, čeprav je sin trdil, da je svinji kupil za očeta — ako namreč slednje ne bi odgvvarjalo resnici. Sezonski delavci za Nemčijo — njih zaslužek. D. V. Za zaprošene informacije se obrnite pisme« no na g. Kereca Jožefa, vodjo borze dela v Murski Soboti. Kak >izselisnski komisariat za sezonske delavce« ne obstoja. Pravice Maistrovih borcev. J. S. Maistrovi foorci se sicer pridno potegujejo za dosego kakfli ugodnosti, vendar se jim doslej še ni posrečiJo jlh izposlovati. Gredo jim pa vse pravice kakor vojnim invalidom pod istimi pogoji. Veljavnost preklica poilpisa. ZA.DAFO. S svojima sosedoma ste ob priliki občtnskega komisionelnega ogleda sklenili poravnavo, ki jo je župan zapjsal in sta jo soseda po prečitanju prostovoljno podpisala. Po preteku osmih dni je eden od aooedov pri občini »preklical« svoj podpis z izjavo, da razveljavlja poravnavo. Vprašate, v kolikem času postane podpia kakega zapisnika ali pogodbe nepreklicljiv. — Ako ste poravnavo sklenili nepogajno in ako ai soseda nista izrecno pridržala kak rok, v katerem bi smela od poravnave odstopiti, tedaj je izjava aoseda, da svoj podpis prekliče, pravno nerelevantna in se Vam na njo ni treba ozirati. Ako sosed ne bo hotel poravnave izpolniti, odnosno se po njej ravnati, ga bofrte lahko s tožbo k temu prisilili. — »Preklica« podpisov zakon ne pozna, marveč, kakor smo amenili, le možnost, da kdo za veljavnost kake- ga dogovora stavi kak pogoj ali da sl pridrži rok za premislek ali za odstop, kar pa Je treba izrecno dogovoriti. Sprememba njive v travnlk. H. M. S. Imate njivo v nizki legi, ki bi jo radi spremenili v travnik, Jeseni ste naredili praho in želite nadaljnih navodH. — Ob koncu februarja posejte oves, aprila pa v oves travno seme. Kakovost semena je odvisna 06. kakovosti zemlje, katere nam pa niste označiLi. Povedali Vam bodo to ob nakupu semena pri Kmetijski družbi ali pri trgovcu Berdajsu v Mariboru. Starši nočejo pomagati hčerki. F. M. Hčerka je 30 let stara, 20 let že dela doma na posestvu staršev, sedaj bi se rada poroCila, a ji starši nodejo nič pomagati. — Plaftilo za svoje delo bi mogla hčerka zahtevati le, ako ai ga. je izgovorila, ako pa ni bilo takega dogovora, bi ga mogla zahtevati le, ako velja v dotičnem kraju običaj, da se otrokom plača delo na pasestvu staršev tudi brez izrecnega do^ovora. — Plačilo dote lahko hči, kl nima lastnegJJ, premožeaja, zahteva od svojih staršev v neapornem sodnem postopku. SodiSče navadno določi doto v viSini ene Cetrtine zakonitega dednega deleža. Ocenitev posameznib pravic v izrogilni pogodbi. A. ž. Po našem mnenju ni potreba, da bi se v izročilni pogodbi ocenila vsaka posamezna izgovorjana pravica (dohoda do poslopij, do sadnih dreves, do stranišča!) in Vaše zadevne informacije niso točne. Kako se naj ocenijo prevžitkarske pravice, vprašajte kakega sodnega cenilca v Vašem okraju. Proti njegovi cenitvi davčna uprava ne bo mogla mnogo prigovarjati, čeprav iina seve pravico p>opreizkusiti ocenitev, navedeno v pogodbi. — Soeed namerava prodati njivo, kupec pa si na njej postavlti hiSo in gospodarsko poslopje. Do te njive vodi pot preko VaSega posestva. Do sedaj se je pot uporabljala samo za dovoz gnoja, prehod živine in prevoz arodja v svrho obdelave njive ter odvoz pridelkov. — Ako ima sosed izgovorjeno pravioo pota in vožnje brez izrecne omejitve, da naj velja le v svrho obdclave, odnosno hasnovanja njive, tedaj bi amel kupec to pravico neomejeno izvrSevati tudi, če bi si postavil na njivi hišo in gospodarsko poslopje. Ako pa bi bila pravica izrecno omejena v gornjem smislu, bi mu lahko prepovedali izvrševanje v večjem obsegu s tako zvano negativno tožbo. Bolje pa bi bilo, da se zlepega domenite. Našim malčkom (Nadaljevanje) »V gradu imajo v hlevu lepega vranca,« pravi poglavar fantiču. »Grajske hlapce bo tvoja mati premotila, da te ne bodo opazili. Ti splezaš čez obzidje na dvorišče in tiho odvedeš konja iz hleva do glavnih vrat, kjer te počakam jaz.« Med tem pogovorom dospeta do obzidja. Sin spleza očetu na rame in od tam na vrh obzidja. Še enkrat mu oČe naroči, kako in kaj, in že izgine f antič v dvorišoe. Kazen za tatvino Medtem so se zbrali grajski hlapci od koncu konjskega hleva okoli stare ciganke. Ta se jim laže in vsem po vrsti prerokuje. Tedaj pa pride na dvorišče graščak gospod Marko. Ko vidi gručo služinčadi, hoče zvedeti, kaj imajo. V ta bip mu naproti priteče sinček Jurij in mu pravi: »O6e, pojdite gledat! Tuj hlapec je našega vranca odpel in ga žene iz hleva.« Jeza zgrabi graščaka, ko vidi ciganskega fantalina, kako si prizadeva splezati na njegovega najlepšega konja. Z debelo palico ga mahne, da cigana zalije kri in da se zvrne na tla. Tedaj stopi skozL velilca vrata stari cigan. Grozovito pogleda graščaka in pobere omedlelega sina. Na vratih se še enkrat obrne proti graščaku in mu zažuga: »Le glej! Če mi sin ne ozdravi, me boš pomnil!« (Dalje sledi) Za zimske veCcre Kmet je peljal v mlin 32 vreč pšenice. Vreče je zložil v štirikotu, tako da je na vsako stran prišlo 12 vreč. Takcle: © 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 © © 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 © 0 0 0 0 0 © © Mlinar je bil prebrisan stric. Pridržal je 4 vreče moke, a ostalih 28 vrec je vendar tako razvrstil, da je na vsako stran prišlo 12 vreč. Kako je to storil? © 0 © © © 0 0 V © 0 0 0 0 0 • Q00 0 0 0 0 0 0 ©'© Gospod kolega Dva miniatra sta na lovu. Klicala sta se s »kolega«. Gonjač je mislil, da je to ime katerega izmed gospodov. Ko se je približala srna, je ganjaA rekel enemu izmed ministrov: »Gospod Kolega, ustrelite že!< Minister pa j« od smeha ustrelil — kozla. Poslovna tajnost Sodnik (vlomilcu): »Zakaj nočete povedati, k»ko ste vdrli v blagajno? Zelo bi radi vedeli, ker je skoraj neverjetno, da se va.m je to posrečilo.« Vlomilec: »Gospod sodnik, ne morem povedati, ker sedita med posludalci dva moja konkurenta.* Pri čevljarju Dijak: >Gospod mojster, vzemite mi mero ssa ene čevlje. A vnaprej vam povem, da ta meseo ne bom mogel plačati.« Mojster: »NHS ne de! Jaz lahko čakam.« Dijak (veselo): >Res?« Mojster: »Seveda.. Cevlje bom pač prihodnji mesec delal.c \5lovensbi JAnTiar ^